Katolišk cerkven Ii«t.
Danica izhaja 1., 10 in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 cid. 60 kr . % tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld HO kr., ako uni dnevi zadenejo v n« «|. lj<. Ji praznik, izid« Damea d.tn poprej
Te^y XVIII.
V Ljubljani 1. rožnika
Lini 10.
Spomini s potovanja v Him.
Spisojc Dr. Janez Zlatoust Pogat-ar. 10. Sveta Cecilija.
Katoliška cerkev obhaja god sv. Cecilije 22. novembra. Ta dan je slovesen Rimljanom, ker je bila sveta marter-nica njih rojakinja in jo niarsikteri drag spomin z njimi prijazno sklepa. Ker je sv. Cecilija varhiuja glasbe, vsak lahko misli, da jo je ta umetuija s posebnim skazovanjeui počastovala. l'o pevskih zmožnostih soditi, s kterimi so Italijani prečudno obdarovani, sc je smelo kaj iz»erstoega v umetnijskein oziru pričakovati. Veliko ljudstva jc tedaj vrelo k cerkvenim slovesnostim v cerkev sv. Cecilii posvečeno. Dasiravno sem ja/. že perve dni omenjenega mesca imel priložnost to cerkev ogledovati, bi si bil vendar štel v neodpustljivo zamudo, ko bi se nc bil kolikoitolika njenega godovnega praznovanja vdcle/i' Nar imenitiiiše se obhajajo perve iu druge večernice, k kterim torej iz vsega mesta derejo, kar jih je željnih po visokem umctalneiu vžitku. Perve večernice je služil kardinal Rcisaeh, titular svete Cecilije; jaz pa sem bil pričujoč le pri drugih. Cerkev je bila z ljudmi omikanih stanov terdo natlačena, da se jo bilo težko vanjo stišuti, še teže pa vuu predreti, ako kdo ui hotel do konca ostati. Se ve da vecernice več Kakor dve uri terpe; duhovni jih, seiič pred altarjem v dragi opravi, tiho omolijo; na pevskem koru pa jih je cvet glasbenih umetnikov prepeval s tako vnemo in doveršiiost|o, tla jc poslušavcem zdaj prečudua milota, zdaj nepričakovana derznost izpeljave čutje pregrevala in pretresovala. Veči del obiskovavci pač pridejo iz tega namena, tla >c napajajo s sladkostmi glashinc umetnije, vidi sc jih pa tudi veliko, ki z verno pobožno~tjo tisto dele zalega sve-tiša obiskujejo, ki so s posebnimi spomini iz življenja sv. Cecilije posvečeni.
Cerkev svete Cecilije je unstran Tibcre, zidana na tistem mestu, kjer je stalo hišno poslopje njenih staršev, kjer je tedaj tudi blaga devica in martcrnica stanovala, /c v življenju jc Cecilija prosila papeža Urbana. naj po njtiii smerti hišno poslopje v cerkev prezitla. Papež je radostno spolni! njeno željo in še sam novo božje svetiše posvetil. Gregor Veliki jc častil spomin Rimljanom zelo priljubljene svetnice, da je marsikaj pri cerkvi popravil, vso pu je prenovil Paskal I. Poznejše je bila še večkrat semtertje pre-stvarjena, zdaj s tem, zdaj uiiim Icpoliejcei obogatena. Da so stene prekrite z lepim plodom slikarske uuictuije, je kotnej treba omenjati, ker je skorej vsaka cerkev v Rimu čedna galerija. Nad velikim altarjem občuduje popotnik starinske mozaične dela iz devetega stoletja, enake tistii.i, ki sem jih pod št. 11 obširuiše razlagal. Pri cerkvi sv. Cecilije jc tudi pomljiv prostoren preddvor (atriitm). v kterem se vidi ena tistih velikih marmornih posod (cnnlhn,i), ki so služile pervim kristjanom, da so sc v njih pred vhodom
v svetiše umivali, podbudovaje se s tem djanjem ki dolžni čistosti serca. Med večernicami jc bil ves prostorni preddvor zastavljen s kočijami, ki so vedno pripeljevale in od-peljcvale glasboljubnih obiskovavcev.
Truplo s*"ete Cecili|e jc blizo pet sto let počivalo v katakombi. ki se zdaj sploh imenuje po sv. Kalistu. Ravno tam so bile hranjene tudi svete tiupla cesarjevega častnika Valerijana. Ceeiliinega deviškega ženina iu njegovega brata Tiburciia, ktera oba je Cecilija Kristusu pridobila, stotnika Mak-«ma, ki jc imenovana viteška brata na mesto marter-stva peljal ter glede na njuno nadzcmcljsko serenost Jezusa spoznal iu z njima vred paimo dosegel, svetega papeža Urbana, Ceeiliinega dušnega očeta, iu sv. papeža l.ucija. Sled teli svetili martt-rskih trupel se j« bil dolgo zgubil, dokler sv. Cecilija ui sama naznanila kraja, kjer hi jih mogli iskati. Ko so bile najdene po dolgem iskanju.
• t<i'o \ svetem mestu radovanje neizine. ■ ••. glasnejše in t tsiiicii:sc, kakor o oidiajanju sla v.»zmage starorimskih vitezov. Prenesene so bile te drage svtlilije v ccrkev sv t ceilije. ki jo jc v ta tiameii papež Paskal dostojno prcnarcdil iu o/.aljšal. Truplo Ceciliiuo im i častilo mesto v velikem altarju (confe%-siu). hranteno v dvojni skrinjici, v nanju je iz ciprcsiiega lesa. notranja iz težkega siehra. Prijazno obsvelujejo to Ijubez-njivo presvetiše mnoge svetiliticc. Pred altaijcin. obdano z marmornim oklepom, je , relepa -tatva svi te Ceciliie. tuko izverstno zdelana iz nur čistejšega belega marmoiia. da se je človek ne more nagledali. Devica tu le/i po strani, ravno tako kakor ie bila najdena v šestnajstem stoletju. ko ie bd tedanji titular kardinal Sloudiati dal njen grob odpreti. Toliko življenja je polohar ineriveiuu mer-/■lemu kamnu vdihnil, tako miloto v obličje izlil. da se mi jt skorej zdelo, devica spi in kmalo jo bo men angel /J ud.I iz sladkega spanja. Vsa podoba svetlohela je na-tJiični izraz nar lepše deviške čistosti, kakor bela lilija peloženu k altarjevemu zno/ju.
V praznik sv. Cecilije so bile v stranskem altarju na desni roki v počeševauje lazsiavijcuc svetinje, Kterih zakladnica te ceikve v preobilnosli lira nuje. Zares opanljiv po-gleti! Mislite si nad altarjevo mizo (mensa) pel polic ena uad drugo po v si sirjavi altarju, na vsaki polici kukih deset večjih umetaluo zdelunih pozlačenih posod v podob' ciborja aii koliba uli gotiške motistrancc ali čolniča ali drugi, v sredi mcil temi manjše lično vlite posodice, nu altarjevi mizi steklene sktiujice. na tleli po obeli straneh se večje skriujice, vse bogato pozlačene, vse shrambe »ie-prcceuienih ostankov zvestih služabnikov iu slu/abirc boz-jil\ Mislite si nadalje visoko kapelo s svetili (lu-tri) j re-piežctio in ves ultur z obilnimi Mctaini razsvetljen, potlej imate v živi domišljii rajsko podobo svetiiijaka (ftb/ui-aritun j sv. Cecilije. Človek le gleda iu sterui!; tu se /a-enc zavedati, v ceni da obstoji tešeuje svetinj . kterega sc v naših krajih Ic mulo nahaja.
Zakristij nasproti je posebno znamenita kapela, v ktero je bila predelana potivna soba fsudatornim) domače Ceci-liine kopli. Tu so še ravno tisti zidovi, ki so bili priče marterstva žlahtne device, ravno tiste mozaične tla, ki so jih teptale njene nježne noge in noge njenih rabeljnov. Tu železen oklep zaznamuje mesto ogniša in kotla, iz kterih se je vročina in soparica po še zdaj ohranjenih cevih v omenjeno sobo valila. Cecilija je bila namreč obsojena zavoljo Kristusovega imena. Ker je bila prežlahtnega rodu, so jo hotli usmertiti v njeni lastni kopli. Kurili so potivno sobo z vso močjo, da bi se bila devica v kratkih urah v prevroči sopariei zadušila. I'a se jim ni izšlo po njih hudobni volji; čez tri dni je prišla polna živosti in kreposti iz soparne zapertije. Zatorej je trinoški sodnik z mečem ukazal končati njeno nedolžno življenje; pa po trikratnem rabeljnovem mahljeju jc devica na pol živa ostala in še le čez tri dni izdihnila v roke božje blago dušo.
Kakor večidel rimske cerkve, ima tudi cerkev sv. Cecilije svojo podzemljino (sotterraneo ), ki je bila o njenem godu lepo razsvetljena. Tii so altarji sv. Katarine marter-uice. svetih spričevavccv Valerija na, Tiburcija, Maksima, 1'rbaua in l.ueija; lep palmov venec, žlahtne device lepo-tičje.
JMa finih pri a!farju.
Dvojno darilec, pastirjem*1) in k r i s t j a n s k im ovčicarn ob enem. VII.
Mašnik vernikom nareka: ..O molite, bratje vsi!" ..Lejte. tukaj vam človeka k judom pa Pilat veli. Meni a tem zagovoriti Jim terpee ga Jezusa. Pa derhal ne jenja vpiti: kri/aj ga. 1»- križaj ga!
Po prej omenjeni molitvi kušne mašnik altar, sc proti ljudem oberne iu reče glasno: Motite bratje! in nadalje pol homa molivši, i/e bo moja ia rasa daritev prijetna pri Hoyu rnegamogočnem Očrtu, se počasi po evan-geljski strani k altaiju nazaj verne. In ko mašnik svojo molitev konča, inu stie/nik odgovori v imenu ljudi: I zame naj Hog ta dar iz trojih rok r hvalo in čast svojega imtna. tudi k pridu lumemu in vse svoje uvele crrkre. Iu mašnik nat homa odgovori: imen. — To molitev je pri-
•) 7. t'clebrans lotiš et ettensis maaibus illis ante peetus junetis ad mediani Allaris revertilur, ibi<jue stan> eteetu-. «juin revercn-tiam Cruci evbibeat. manus disjungii . oeulos ad Ciucilivum rle-Vdt ac stalim deniittit, et posili* manibn* junetis super Altare, ita ut nimirani minorem partem ipsius Allaris. e? alii supra sint naturaliter coajnnrti. ali<|nantulum iaclintlus recital scerelu ora-tionem Smscipe suneta Trmitis, tjiiin ad nomen Jesu vel ffa-rime caput inclinet. Oua dieta osculatur lltare manibus liinc inde evtra Corporale pobiti*, tum erigens *<• manu* cunjun-gen». uli semper converiendo se ad pnpulum. convertii se per latus s u u in devlerum ad ti l-les. et in medio c«n*isteas dcmissis oeulia voee media, baec dno tantum verha: tirate fratre.i prj-fprt, evtendens simul ac jungcits manus, <|«in easdeiu vel caput ad pnpulum inclinat. Inde brevi interposita mora veisus ad-tan-tr*. cireulum integre perfkit reverirns jum ti> manibu« a parte Kvangelii nd nioJiu m Allaris ac interno pro*c<|nens suiimisHH voee: I t meum ar vrsirum smerifinum. Ono dieto et um, prius minister respondet Sutripiat Dominus. et ipse Cclebrai.« sub-dit in tine voee submiss* imen.
H. Deinde Celehran* manibus ante preiti* ritensi* ,n inc-dio Mtari* versus librum dieit ab>olut,> -ino Oj -ni is -rotim*, m \ el orationes serretts. 1'uin dieit /Vr Di mi mi m jmigit nur.u.', rum dieil Jesum fkrutuui caput inclinat.	facit in prin.a ora-
tione ct in ulton*. »i dicendat sum pluies. Si vero ul.., t eon-cludatur oratio. mantis tantum jan^it ad vojen In unitutc, onin Caput inclinet.
M. Pcrvento autem in eoaclu«ioa<- nitim« ad verba illa Per omnia sarruta MtecuUruin evclusive, SaecrJoit depositis super Altare manibus liiae inde eviensir pmpe Corporale sinu napiti«
vzel v sveto mašo papež sveti Leon Veliki v 5. stoletji.— Mašnik povabi s svojim nagovorom pričujoče vernike, ki jih brate imenuje, zalo ker so vsi skupaj otroci enega in tistega Očeta iu ene in tiste Matere katoliške cerkve, združeni v eni in tisti veri in dedniki (erbi) enega in tistega upanja, naj z njim Boga prosijo, de bi blagovoljno sprejel njih sdruženi dar. — Ker pa strežnik h koncu svojega odgovora veli, de naj bi Bog dar sprejel k pridu pričujočih in vse svoje svete cerkve, torej vprašamo, v čem je omenjeni piid? Odgovor je tale: V tem, da se verniki Bogu za prejete dobrote z vso ponižnostjo zahvalijo, dc ga prosijo za odpušenjc grehov, za dar njegove gnade in pa za njegovo pomoč, ki je zmiraj potrebujemo. Z besedo Amen se pa mašuik pridruži pobožnim željam pričujočih vernikov.
VIII.
Dalje mašnik tiho moli, Jezusa zapijujejo, Svet' obraz v prehudi volji Mu strašno zdelujejo. Mašnik moli: Sveto, sveto! Prosijo za Baraba; Jezusu pa smert okleto, In Pilat obsodi tia.
Ko mašnik reče Amen, razpne roke iu začne na tihem tako imenovane tihe molitve, kterih je vselej toliko, kolikor je molitev pred listom ali branjem in so tudi prav lako raznega zapopadka, kot une perve molitve. Cerkev namreč ž njimi prosi, ali de bi Bog milostivo sprejel njeno darovanje, ali za take dati iu dobrote, ki so ljudem v prid za telo iu za dušo, ali za časni blagoslov in za večno življenje. Ce sc pa obhaja spomin kakega svetnika ali svetnice, ali kake skrivnosti svete vere, ali kake čudovite prigodbe, takrat te tihe molitve obsegajo vselej kaj takega, kar sc tiče skrivnosti in pomena tistega dneva ali godu. Po zadnji teh tihih molitev reče mašnik z razločnim glasom: od vekomaj do vekomaj. — Strežnik: Amen. Mašn. Gospod z vami. — SI rež n.: In s trojim I hi h o m. — Masti. X a kriško serca. — Mašn.: Imamo jih pri Gospodu. --Mašn.: Hvalimo Gospoda svojega Hogu. — Siiežn : Spodobi se in dolžnost je. — Nato začne mašnik predgovor ali po latinsko „praefatio'' in sicer z razločnim glasom. Ti predgovori so pa razni, iu jih je vsili skupaj enajst, to je: 1. božični, 2. svetih treh Kraljev, 3. postni, 4. tihouedelj-ski, 5. velikonočni, 6. vnebohodui, 7. hiukoštui, 9. presv. Trojice, 9. Matere Božje, 10. apostoljski, iu 11. za mertve
inelinatione aut orulorum elevatione clara el intelligibili vocc ') dieit: Prr omnia soecula saerutorum; minister: Amen', JSacer-dos: Dominus vobiscum; minister: tU cum Špiritu tuo; S»-cerdos: Sursum corda elevans manus liinc inde evtensas ustjue ad pcctus, ita ui palma unius manus, junetis digitis respiciat alt orani; minister: llabemut ad Dominum; Sacerdos nioi pro-ferens Uratios agamus Domino manus jungit anie pcctus, si d prius elevat ras ustjue ad liumcms et ad Dto nostro oculos ad coelum uitolit stationjue Cruci caput inclinat. Respunso a mini-stro: Dignum et justuoi est. elevatis et evtensi« manibus ut prius proseijititur Praerationcm. Ad verha illa 1'hristum Dominam nostrum mifue tur. nec in toto Missae decur-u caput inclinat, una dumtavat evccpta vice in Canone ante .\ubit ifiioi/ue. peccatoribus. Ad nomen vero Jesu inclinat se ver»u* Cruceiu ct ad nomen tllariae tantum versus librum. Deinde pcrvento ad Sanctus. manus ante peetus, non vero supra Aliarc jungit. at-<|iie mcdiocriler inclin uus prosotjuiiiir IIviiiiiiihi Scrapliicuin cum voee media inter claram el tubmi«.sam, st*ili< ct d> pre.ssa in uno tono, miniftro interim campauulain puhante. Cum dieit Bene-dietus. qui vrnil, t* r i g > l se, uc sini-ir.t infra poctiM posita, sigiium Crucis sibi de more produeit. ve bi sic distribuenda: ad llenedietui fionlem sienat. pcctus a d (lui vrnit, hunioiuin sini-strgin io Vumunc j Domini et detli um ad Dušana in e.rceljist jungen« indo manus ante pcctus.
') Bene sibi n ttrni sicerdotcs. ut ab antiphona OfTortorii ev-ilujivr eiccpto ,,i»rnte fratre«" hucu-ijuc omnes orationes dicant snbt.iissa voee; ne Jansenismum alitrr agrntes fo-vorc vido«nt ur.
io pa za tiste dni, ki lastnega predgovora nimajo. Predgovor obsega tri dele: a) izvvod, bi zahvalo iu c) slavno pesem nebeških duhov ali hvalnico svet, svet. svet. Ker bi bilo pa predolgo govoriti o vsih omenjenih predgovorih posebej, omenimo samo tistega presvete Trojice, ki se med cerkvenim letom večidel ob nedeljah ali bere ali pa poje, iu ki se tako-le glasi: Hes je spodobno in dolžnost, prav in dobro, de li hvalo dajemo vselej in povsod, sveli Gospod, vsegamogočni Oče, večni Hog! ki si s svojim edi-nor o j enim Sinom in svetim Duhom en Hog, en Gospod, ne v edinosti ene osebe, temuč r trojici enega bistva. To po tvojem razodetiji verujemo od slare troje, to brez. vsega razločka od Sina trojega, to od svetega Duha mislimo, tako de v pravem in večnem Hogu molimo tri resnične osebe in edino bistro in enako veticastvo, ki mu hvalo dajejo angeli in arhangeli, kerubi in sera/i, ter ne jenjajo klicati vsak dati in z enim glasom reci: Svet, svet, svet. Gospod Hog Sabaot. Polno je nebo in zem'ja tvoje stave. Hosana po višavah. Hodi česen, ki pride r imenu Gospodovem. Hosana po višavah. Kakor se lahko prevdari iz zapopadka tega predgovora, je terduo, očitno iu vedelo spoznanje in razodenje naše vere v skriv-no-t iu veličanstvo presvete Trojice, s kterim se pridružimo trumam nebeških duhov, ki jih jc po sv. Pavlu več redov tKoloč. 1: 16. 17.), in ž njimi vred slovesni glas zaženemo: Svet, svet. svet, zakaj ni je besede, s ktero bi Boga bolj pristojno hvalili, kakor ta, če ga „Svetega'4 imenujemo, kri v tej sami besedi ali imenu se zedinja vsa hvala in čast Božja. Hosana po višavah, s temi besedami prosimo Boga za varstvo, pomoč iu zveličanje, kakor pravi sveli Avguštin v svojem 50. razgovoru o evangclju sv. Janeza: „Pomagaj vender, varuj, reši, daj srečo iu zveličanje. Bodi češen, ki pride v Gospodovem imenu. Hosana po višavah. Nai več jih jc pa. ki sodijo, de te besede veljajo le samemu edinorojenemu Sinu Božjemu, zakaj ko je Jezus kmali po J.azurovein obujenji od smerti sel v Jeruzalem, ga jc po/.dia\Ijala množica prav s temi slovesnimi besedami kot pre-magavca smeiti iu pa od Boga človeškemu narodu obljubljenega Mesija. - Ko mašnik v drugič reče: ll isauu po višavah, precej začne sledečo molitev: Prosimo te tedaj neizmerno usmiljeni Oče po Jezusu Kristusu trojem Sinu, Gospodu našem, de vzemi in posveti te ponudbe, te dari. te brez madeža srete posvetke, ki ti jih darujemo zlasti za trojo sveto katoliško cerkev, de ji daj mir, jo vari, j<> ohrani v edinosti in vladaj po vsem svetu, pa tudi za trojega služabnika našega papeža I. in našega škofa I, in našega cesarja /. in za vsey ki terdijo pravo katoliško apostoljsko vero. V tej molitvi darujejo mašnik in verniki svoje ponudbe, dari iii posvetke vsegamogoč-iiemu Bogu Očetu po Jezusu Kristusu v prid svete katoliške cerkve, ter prosijo, de bi jo On pod svojo posebno varstvo vzel, ji dodelil sveti mir in edinost in jo razširjal po vsem svetu. Na lo se moli za svetega očeta papeža; to pomeni, dc žele vsi udje matere katoliške cerkve z vidnim namestnikom Kristusovim edini biti po beseduh svetega papeža Pelagija, ki pravi, de vsi (isti, ki v tej molitvi ue store spomina za svetega očeta papeža, s letu djansko pokažejo, de so sc odpovedali poglavarju svete katoliške cerkve iu torej pravi veri. Za papeža moliti pa še posebno zapoveduje drugi Vaitotiski zbor I. 529. Zu papežem sc imenuje in Bogu pripuročujo domači škof, zakaj kakor so sveti Oče papež sredek vesoljne svete katoliške cerkve, ora\ tako tudi škof sredek vernikov svoje škofije. Potem se stori spomin za dcržavucga vladarja (pri nas za presvetlega cesarja). To že sveti Pavel priporoča, rekoč: „Opomiujain vas pa pred vsim, prinesite Bogu prošnje, molitve, priporočbe in zahvalo za vse ljudi, za kralja iu za vse oblasti." (II. Tim. 2. 1. 2.) Za avstrijanske dežele so pa še posebno sveti Oče Klemen XIII dovolili leta 1761 cesarici Marii Terezii, dc se pri sveti maši ujeno in njenih
naslednikov ime precej za škofovim spominja, in to dovoljenje so vnovič poterdili sedanji sveli Oče Pij IX I. IbOO. In za vse tiste, ki terdijo pravo katoliško apostoljsko vero. če reči, za vse tiste, ki zraven svetega Očeta papeža in škoia skerbe za povikšanje Božje časti, za razširjanje sv vere in za zvesto in vestno obdelovanje vinograda Božjega, ali ob kratkem, za vse namestnike Gospodove in duhovske rede. (Dalje nasl.)
I'nV/«f roke bolj ti i ko z to te gore.
(Konec.)
Kakih deset let jc od tega minulo. Ostro brije pozna jesenska burja po sternišču na polji, glasno žvižga iu piska krog visocih dimnikov dobro znanega gorenskega kraja Mnogo je tu delavnic, v kterih izdelujejo mnogoverstnega železnega orodja za kraje bližnje in daljne.
Med hišami korači mož kaj revno opravljen: star. po-guljen plašč stiska k životu, ker hudo brije merzla huija in po malem /.e tudi snežene muhe preganja po zraku. Gosto poraščen mu je obraz in bere se mu na zgerbanče-neui čelu, da ga preganjate tuga in nesreča.
Zbudi ga iz svojih sanjarij veselo tolkanjc iu kovanje; ozre se ua stran, odkodar mu dohajajo glasi. Bila je lepa. velika hiša in kovaška delavnica spodaj. Naš možak. i'a hi se malo ogrel, stopi v delavnico. Štirje možaki so t versto tolkli razbeljeno železo, da so daleč krog in krog teicle iskre. Stopi k možaku, ki bi na vnanji pogled utegnil mojster biti. ko kovaču v obraz pogleda, se mu zdi. da mu je znan ta obraz; premišljuje iu premišljuje, pa Ic mu noče v glavo, kje bi bil tega človeka žc kedaj vidil. Pridejo mil v misli ludi otroric leta, spomni se tudi nekdanjega svojega bratca — pa — kdo ve, kod la po hribih lazi '*. — uc. to ue more brat bili!
.,Menda mi ue bodete za zlo vzeli," nagovori kovača. ,.da si v vaši delavnici malo spočije m in se pri vašcui ognji pogrejem. pa potem zopet odidem '"
,,Dog obvaiuj tega! I.c ostanite. Od kod pa pridete, prijatel ?"
..To hi vam te/ko pravil; jaz sem povsod domu iu nikjer nc.**
„Yas iz scrca milujetn." pravi moj-ter. tei parno ogleduje tujca. ,,Gotovo ste trudni." ..Jože.** \cii ic-kemu dečku. ..pojdi k gospodinji in ji reci. naj lukaj-le nio/.u kaj jedi prinese."
Kmalo prinese pridna žena ua plosčcku kruha pa sira iu ga pred tujca položi
,,Menda nc pojdetc sc danes dalje9" praša mojster
,,Menim. da še danes".
..llajši pri nas prenočite, zunaj je merzlo in tc.iiru sc žc tudi."
.,0 kako rad vas poslušam, samo ako ste tako dobri, iu iii c obderžile!" Pogovatjala sta sc šc o marsičem, da dodelajo, sedaj pelje mojster tujca v sobo. ,,Prijatel," iiiu (u reče mojster, ,.kaj znani se mi zdite. — kaj velja, da sva žc klerikrat skupaj bila'*"
Tudi tujcu sc jc mojster ze poprej znan zdel. tudi on je poprej že ugibal, kje je tega človeka vidil. — Obračale so sc iru zc poprej misli na mladost, celo na bratca ga obhaja misel. Pa kako bo zapuščeni bratec prišel do tolikega preinoštva. Zdaj pa že r.c dvomi več. „Tudi meni sc zdi, da sva se nekdaj kaj dobro poznala.*' odgovori mojster; - ali sc se kuj spominjate svojega brata, ki ga jc bil bogati kiamar odpeljal!"
Mojster nekaj trenutkov ogleduje tujca.
„Janez!" moj brat!" naposled vzklikno mojster in veselo objame svojega najdenega brata. „Moj Bog, od kod prideš! O kolikrat sem na-tc mislil, koliko ,io tebi popra-šcval, odkar sem se s svojega popotovanja semkaj verni! in te v L— našel nisem.4'
e
„Tudi jas sem te imel velikrat v mislih, tudi ja z sem večkrat po tebi popraseval, pa nihče mi ni mogel več o tebi povedati, ko to. da te je nek oglar v hribe odpeljal. Nikdar nisim mislil, da te kdaj več najdem, in sedaj te najdem »rečnega, premožnega mojstra/'
„Res je; Bog je moje delo blagoslovil, njemu bodi čast in hvala! Pa zdaj se spočij in zahvaliva Boga, da naji je zopet zedinil; jutri ti bom več povedal, kaj sc je z mano godilo, kar sva se ločila."
Drugo jutro pripoveduje mojster svojemu bratu : „Znano ti je, kam so me bili odpeljali, ko sem komaj še vedel, kaj bo sedaj z mano.Neizrečeno sem se bal černega moža , pa dober in prijazen je bil proti meni, in kmalo sem ga kaj rad imel. Tako sem preživel nekaj let, ko mi novi oče reče necega dne: ..France, ti sam vidiš, da ne moreš vedno pri meni ostati, jaz te ne morem ne izrediti, ne izučiti kakor bi rad, da bi kedaj ložej na svetu živel, kot jaz. Jutri te nekam popeljem.**
,,Drugi dan me pripelje v ta kraj, kjer si nte danes našel. Postavi me pred nekega prijaznega moža in mi govori: ,.Tukaj so tvoj novi oče, tvoj gospod! Tu boš sedaj ostal, tukaj se učil. Priden bodi in rad ubogaj, molitve nikdar ne pozabi, in gotovo se ti bo vedno dobro godilo."
„Moj novi gospodar je bil kovač, in tega dela sem se tudi jaz učil. Pet let naglo preteče in postal sem pod-mojster. Tudi od sedaj sem še uckaj časa pri svojem per-vem mojstru ostal in si nekaj petič prislužil. Da bi se pa bolje izuril v svojem rokodelstvu, si zvežem culico in hajdi po svetu, ua pluje! Ilodil sem od mesta do mesta, časih se mi je hudo godilo, časih dobro. Skusil sem marsikaj, in tudi nekaj si prislužil. Vernem se lu-nem k staremu svojemu mojstru v službo. Sest let sem mu delal pridno in pošteno in si marsikaj za prihodnje dni na stran djal. Mojster je bil z mano vedno zadovoljen iu me je rad imel, toraj mi je tudi svojo hčer v zakon dal. S prisluženimi deuarci si kupim to hišico in rokodelstvo začnem na svojo roko. Iludo in terdo ini jc šlo skonca, pa Božji blagoslov in pridne roke vse piemorejo. Delal sein in pridno molil, Božji blagoslov je bil pri hiši. In glej, hvala bodi Bogu! ničesar mi ne manjka.
Tako je govoril mojster svojemu braiu. Nas pa ta povest marsikaj uči. Ako pregledamo življenje teb dveh bratov, sc nam pred očmi svitlo pojasni, da ne kupi zlata, ampak blagoslov Božji pa pridne roke — to je človeku sreča. —	Z--Č.
Snltlei\Je r Marije-Celju.
Pripoved iz zadnje »lezvik - holštajnske vojsk:.
..Zlata moja mamica! tukaj sem sicer, ali nikurle so preveč ne veselite, pa tudi ne tugovajte, ni je bilo druge milosti, puterdili so me v vojake, in v osmih dneh moram odriniti od tod," spregovori Jurče, v snažno kočico svoje drsgc matere »topivši. — Z žalostnim sereem je bila mati spustila svojega sina edinčeka k vojaško-novinski odbiri. ali vcuder jc imela veliko upa. da ga ne bo zadela nemila osoda; - ko pa jo vernivši Jurče z zgoraj navedenim uazuaiiiloin ogovori, vlijo se siroti vroči solzni potoki iz oči. I.astno smertuo naznanilo bi je morebiti ne bil.) brit-kejše zadelo, ko t«. da sc bo od edinega sinka, ki ga ji je Bog zmed mnogih otrok pustil na življenji, mogla v malo dneh ločiti — oh morebiti za vselej. Vojska je namreč ravno divjala po Slezvik-lfolštajnskcm in marnkakega avstrijskega vojaka ondi že objela bleda smert. —
Suzana Čolnar — (ako je bilo ženki ime je bila žc tri leta vdova. Obdelovala je z edinim sinkom precej obširno kmetijo s prav dobrim pospehom in srečo. Njen pokojni moz, pravi revek ir. gnjetček, ki ste mu bile kvarta in kupira stokrat bolj pri sercu. kot delo iu trud, ji je bil zapustil sicer toliko dolgov, da bi bila skoraj šla domačija
na boben; pa materin trud in Jurčetova marljivost sta bila spravila gospodarstvo zopet na gladki tir, in šlo jima je vse srečno spod rok. — K temu je bil Jurče materi se z iskreno serčnostjo vdan; — žaliti jih, tega bi ne bil zamogel storiti za ves svet. Živela sta resnično prav srečno in zadovoljno. Ko bi bila tudi sinila strela iz jasnega, bi gotovo ne bila hoje osupnila nesrečne matere, kakor glas, da jc Jurče poterjen v vojake. Sej so revi skoz in skoz obetali srenjski možje, naj ne skerbi zastran sinovega opro-stenja. Ko bi bila ona uterpela spoluiti nreguvor: ,,zlata roka, železne duri prebije," bi bilo morebiti pač vse drugač. Ali vse tarnauje, vse goste solze zdaj niso hasnile nič. — Jurče je bil odbrani vojak slavno znanega regimenta „IIessen."
Obnebje, ki je nad gospodarstvom naše Suzane in njenega sinka, odkar je bil oče umeri, žarelo tako lepo in zaupno, se je zavilo zopet v goste megle in prepreglo se z groinonosuimi oblaki. Namesto sinka bo mogla imeti zanaprej mati tuje ljudi iu posle, ki pogosto raji za vse drugo skerbe kot za blagor gospodarjev; merzli in nečutni hlapci bodo okušali blagosti iu sladki pokoj njenega domačega ognjišča, v tem, ko bo njen sin hodil po tujem, in sicer ko vojnik, kar je bilo v očeh ljubeče matere naj strašnejša osoda, ki je mogla zadeti njenega sina.
Jurče je bil vendar veliko bolj serčan; toraj je tudi tolažil mater, kar in kolikor je le mogel. Pravil jim je med drugim, da se je ves izročil v mogočno varstvo nebeške pomočnice Marije, ki ga bo gotovo varovala v voj-skinih nevarnostih. „Koliko vojakov se je že srečno ver-nilo iz kervavih bojev domu; zakaj bi se tudi jest ne?" govori pogosto materi, ter jim tako vdihujo tolažbo in terdni zaup. Tudi susedje, ki so odkritoserčno ljubili dobro Suzano, so jo tolažili, kolikor so mogli; vzlasti pa je star žolnir opisoval vojaški stan tako mikavno, ter toliko raz-vedrivnega in kratkočasnega o njem vedel praviti, da se je ženka saj začasno malo utolažila.
Ura ločitve nastane. Opisovati ta žalni trenutek nas ni volja; le toliko povemo, da se je Jurče slednjič mogel šiloma slergali iz rok obupajoče matere; s tako močjo namreč sc je bila sirota ločivšemu sinu oklenila krog vratu. Mladenški domači tovarši spremijo novega vojnika dalječ ven iz domače vasi, kjer si zadnjič v roko sežejo in se otožno poslove.
Jurčetu zdaj ni bilo gledati nazaj, ampak le naprej. Sklenil je bil, v svojem novem stanu moško, neustrašeno in junaško ponašati sc. Srečno dospe k nabirališču svojega polka, neutrudeno se vadi v orožju, v osmih tednih pa odrine k vojski v Šlezvik-Ilolštajn, kjer je bival njegov polk, in se je bil žc nektere krati pogumno pomeril z Danci, pa si tudi nabral dokaj lovorovih veneov, ter vnovič poterdil svoje vkoreninjene slave klic.
Verli Jurče je bil pac vedno v mislih pri dragi materi v daljni domačii, ali dopisal jim doslej ni bil še nič, akoravno bi bil mnogokrat to rad storil. Pa, temu se tudi ni bilo čuditi. Življenje v tuji sovražni deželi, živo napredovanje bojnih kerdel; ostra vojaška služba in nekoliko ludi novinski plah: vse to sc je tako vjemalo eno v drugo, da nikakor ni mogel dati preljubljeni mamki kaj naznanila.
Prišel je bil dan vročega boja pri Oeversee-u. Znan nam je sluvni konec tiste kervave bitke, ki je sicer splctel avstrijanskim kerdelom nove lovorove vence, ali maridka-kemu ludi porabljal hladno merlvaško posteljo v daljni tuji zemlji; marsikoga pa položil hudo ranjenega na težko bolniško posteljo. In med poslednjimi — bodi Bogu milo! — je bil tudi znani naš Jurče. Danska krogla zadela ga je bila in smertuo ranila. Terpel je revček neizrekljive bolečine, pu prenašal jih s toliko vdanostjo in poterpcžljivostjo, da se zdravniki iu strežeji niso mogli načudili takemu junaštvu. Mirno in Bogu vdan je terpel velike bolečine, in edine besede, ki so se mu včasih izmuznile i/, ust, so bile: „oh, moja uboga mati!" —
Nekemu mlademu, pa kaj umnemu zdravniku je bil nas Jurče posebno pri sercu; vso mogočo pozornost je imel obernjeno na-nj. Srečno mu je bil sicer izlekel kroglo iz rane, in a tem polajšal nekoliko bolečine; ali dolgo se ni hotlo pokazati upanje, da bo ohranjeno življenje mlademu vojniku. Ledena smert hotela je šiloma tudi Jurčeta vveratiti med odbrance svojega plena.
Enega dne uaroči Jurče tovarsu in rojaku, ki je prišel v bolnišnico ga obiskat, ako bi ga Uožja previdnost poklicala iz tega sveta, naj naznani (o žalostno sporočilo njegovi materi in naj jim piše, da je častno in krisljansko sklenil svoje življenje, ter se še v smerti spominjal svoje predrage matere in molil za-nje. Jurčetov tovarš je bil s tem sporočilom še preveč postrežin. Ni namreč počakal smertnega dneva Jurčetovcga, temuč ker je zdravnik ranjencu le malo časa še prisojal življenje, se vojak usede in piše materi raujenega tovarša naslednje verstice:
Blaga Suzana!
Ko bote to pisemce v roke dobili, bo Vaš sin Jurče skoro gotovo že v večnosti. Bil je namreč v bitki pri Oeversee-u srnertno ranjen in ni ga več upa za ozdravljenje; kajti zdravniki mu komaj še dva ali tri dni življenja prlsojujejo. Naprosil me je, naj Vam sporočim, da rad umerje, ker je svojo dolžnost kot hraber vojak spol-noval in uikaka krivica nc obtežuje njegove vesti. Molite zanj, kakor je tudi on do zadnjega trenutka za Vas molil. Nie jemljite si preveč k sercu zgube svojega verlega sina, kajti smert hrabrega in kristjanskega vojnika je prcslavna v nebesih in ua zemlji. To Vam sporoči Juičetev tovarš in rojak	Florjau Hofer, desetnik.
(Konec nasl.j
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Tri prijazne besede o .Matičnem zboru in odboru.
(Icročeno.)
V zgodovini naše Malice ostane vedno imeniten občni zbor U. u. iii., po kterem je dobila redno in stanovitno podlago. Veliko modrega iu poirebnega se je govorilo v tem pervem zboru, kakor so že mnogi časniki tudi svetu naznanili. Tudi v odbor se je zvolilo veliko mož, ki imajo že do zdaj zasluge za Mutico, ali kako veljavo po svojem javnem ali zasebnem življenji. Nikakor pa uc moremo pri-terditi, da so se memo tih zaslug iu nekake veljave pre-zerlo veliko veči zasluge nekterih slavnih možakov, ki so za slovenski narod iu njegovo »lovstvo že silno veliko storili ter imajo zmožnost in voljo, še za uapicj dehti v ta blagi namen. Razun diu/.ih so taki gotovo trije, slovenskemu svetu obče znani iu mnogo zasluženi možje, namreč gg. Hi c I tiger, Košar in Jeran*1!, kterih nobeden ni zvoljen v odbor, dasiravno so že toliko storili za narodno slovstvo in omiko, ila bi zmed vsega zbora komaj kdo utegnil tri bolj pridno iu zasluženo imenovati. Ako sc pa pri volitvi ni gledalo na lake zasluge, ampak morebiti bolj na to, koliko je kdo durov al Matici v podporo, zakaj potem ni Izvoljen n. pr. č. g. Goiiov»kl dekau Rozman, ki je zmed Vsih Slovencev daroval 1000 gld., ter ima tudi sicer tako obilne zasluge za domačo liteiatuio? Ali se pa zna-biti taki možje zato niso volili, ker so duhovni, du bi uc bilo preveč duhovnov v odboju?
Kavno to pa je drugo, kar opomnimo, tla sc jo namreč rvohlo ptemalo duhovnov v odbor, /lo polovica udov jc nanirtč tlo /daj duhovnov, iu zmed odhora jih je komaj dobro čete«ti tlel. (,.Triglnv*' še lih ni v-ih imenoval po njih Juhuvtuni značaji, ..Zukunfi" jih je celo več izpustila). Ali mur duhovščina, ki je že toliko storila zu domači je-
pr g. p!.atrij nikakor ni dopustil, da l»i nc bilo to ime izpustilo,
rV i ',i, h-.um vidili, če se ne bo salu kje »vet podcrl. Vr.
zik in njegovo slovstvo, zdaj križem roke derži ter nima več spretnosti in zaupanja. Ravno nasprot smemo reči, da Matica ne bo imela zaupanja pri ljudstvu in se ne med njim vkoreninila, ako duhovni ne bodo imeli dovelj vpljiva do nje. Zakaj ima društvo sv. Mohorja, s kterim je tudi zbor primerjal Matico, toliko udov in zaupanja med ljudstvom? Med drugim gotovo tudi zato, ker dovoli duhovščini dosti vpliva, in stoji na določno keršanski podlagi, lu lo je tretje, kar še oineuitno, da naj bi tudi Matica, akoravno itna obširuiši namen memo družbe sv. Mohorja, keršanske podlage nikdar ue prezerla, ako želi se bolj vkoreniuiti in ljudstvu koristiti. Sicer je tudi po naši misli za zdaj prav, da se t. „Pravil" ui dostavil g. Vončina-tov nasvet: „in sploh tudi brez take delavnosti, ktera bi utegnila kaliti resnice katoliške vere", deloma, ker bi se imelo to že samo po sebi razumeti, deloma, ker bi bil potem v zboru gutovo vstal velik razpor. s kterim ste obe stranki žugali; pa to je gotovo, da ako sc Matica djansko zoper pomen tega nasveta pregreši, bi odstopila nc le duhovščina, ampak tudi pri vernem ljudstvu bi zgubila zaupanje, in Matica bi potem delala le za se, t. j., za ostale ude i kar ni njen namen I, ali bi pa utegnila segati na ptuje polje, iu tako silno veliko škodovati. Zato do časa prav prijazno opomnimo, da bi zadevni gospodje rečenega o priložnosti ne prczerli.*)	Prijatel mlade matice.
Iz Ljubljane. Nekaka zitnica nas je spreletela uni-dan, ko smo culi, da so pognali s tukajšnje višje gimnazije ob enem 10, t. j. deset učencev, in sicer veči del zavolj pouočevanj«. Žalostna je ta za starše iu rojake, žalostna posebno za učence, kteri gredo tako po tolikem trudu brez kruha — s sramoto po svetu, — kam' Šolska mladina — ccce sors! Bodi to v strah ut poduk vsem. ue le nekterim!
Iz Ljubljane. —n— Redko slovesnost je obhajal v torek tukajšnji prej Ludvikov, zdaj tierstuerjev polk, čigar vojaki so večidel Slovani. Dobil je nove dve prekrasni zastavi, ktere so mu mil. knezoškof sami blagoslovili na velikem v ta namen krasno olepšanem prostoru pred šempe-tersko vojašnico. Najprej stopi polkovski kaplan pred zbrane častnike iu vojake, ter jim v česko-moravskem jeziku v slovesnem govoru razloži današnje svečanosti pomen. Po tem so obhajali premil. knezoškof daritev sv. maše. blagoslovili zastavi, iu sprejme ji na to polkovnik, ter izroči polku s krepko in primemo besedo v nemškem in ua to v češkem jeziku. Lepo in ginljivo je bilo slišati verlega polkovnika z iskrenega konjiča iskreno govoriti rojakom, kako naj varujejo zastave, da jo ne omadežajo z nobeno nezvestobo, kakor je njihovi rojaki in bratje poprejšnje niso. Hrabro so se borili za nje, in spodobi se, da se jih danes spomnimo. Na besedo pokleknejo in polkovaki kaplan s černo štolo krog vitli stopi pred nje, moli za ranjke padle junake; vse je tiho o molitvi — le boben žalostno bobni. — Tako hrabro in zvesto so bojujte vi, vselej pripravljeni dati kri iu življenje za ceHarja, ki naj živi! In: „.\l' žijc" in „Hlava" je donelo krog in krog. Prisegli so na to slovesno spet nemški iu češki. Po tem zapojo pred oltarjem zahvalno pesem iu dajo blagoslov s presv. Res, Telesom vojni iu v silo velikem številu zbrani množici. — Ua so obhajali slovesnost že prej ta večer po dnevu in drugi večer z različnimi igrami in veselicami, tega popisovati nočem. Ne morem pa zamolčali dveh misel, ki ste mi po tem, ko sem slišal du-
•j Zastran pisave jc g. Pajk nektere prav pametae bc*ed. govo-ril. da naj se namreč tako pi*e, da bo ljudstva raiuoinu Mi bi le eno malost omenili «asiran ,.r-a". ker gi je Matica ic dozdaj «» samoglasnika rabila, večerna delu *|ov«n<-kili časnikov pa po t>taii veri ca »oglasnika velja; prosimo. da bi kdo temeljito overgel g. Marnove tehtne dokatc v II letniku ..Jc-ličnika", da „r* ni samoglasnik. Iloklcr tega nihče ne ».ton in se vender ..r" ia samoglasnika cuntra eontc-nsum populo-rum rabi, moremo reči, da sc dela le po principu Mat pr« ratiune voluntas. Pin.
kotnika v imenu cerkve iu polkovnika v imenu deržave očitno ter slovesno česko-slovanski govorili v sijajnem krogu hrabrim vojakom, domu gredočemu hodile po glavi, iu sicer: a j Prisegel si tudi ti, kristjan! k zastavi Kristusovi žc pri sv. kerstu iu zlasti pii hv. birmi, — ali je prapor tvoj še čist in neomadežan? b) Cula v radosti sem rujo-veti češkega leva — poje Koseskova »Slovenija — ko pri-scgovali so bregovi Veltave (Moravej:
Zeljno prašaje, al i>iuem se šteti med A »ti ije stebre.
Ali na zboru deržav moji beseda velja.
>ini »toven»ki al' m v »tevilu zemlje junakov,
Tudi za mene razpet al je i*torie li»t?
Il Ljubljane. Veliki Matični odbor se snide 22. rožnika volit predsednika, obojnih podpredsednikov in druzih opravnikov ter vsianov Ijat, kako naj se vresitičijo sklepi velikega zbora. (Trigl.) — Ker sc ta« birmaiija približuje, nc Lo od več opomniti, da se pri lllazuiku dobivajo bioii-siiane podobice v spomin sv. birme (zvuzčic 100 podobic po ho kr. |
V stari l.oki se prelepa nova cerkev zmiraj bolj zaljša po n< pristanem trudu svojega začetnika preč. gosp dekana Kramarja. Kvalerno nedeljo bo med častitljivo slovesnostjo blagoslovljen novi krizi v pot, ki je nt ki posebno lepo delo v oljnatem barvnem li«u z Dunaja; okvire v bizantinskem zlogu |a mu dela piidni Juii. Kosai iz Dupelj Spovtduice so skoia; gotove iu cerkveni stoli po nekoliko pri g. Ingliču. Kmali kmali pa bo<le g. Koišič dodelal ludi n o v o, kaj izverstue orgije, ki bodo v 11 i k a h pota za novo ccikev. Stare orgije z 10 spremeni so toicj na piodaj, ker so picmajliuc; kdor bi jih želel kupiti, naj jdi piidc gS dat še ta inestc. ker prihodnji mesec misii g. umetnik že nove stavili.
I/ Slatine. Zopet Ii tos so sc napovedali pcrvostol-
0	i k p. u. g. Stilov ski za 16. rožnika na tukajšnjo lekovito kiaeliuo. —
Maribor. (Vprašanja pri iluh. po-ku-njuh 16—18. v. trav. | Pi»auo. Iz duhovnega prava. I. Di tur notio irregulariiali*, et eiiumcri-ntur dclitia, ijuae irieguLiitalem iiidui unt ? — 2. tjuae «'.isi rvanda veii uut in lecipiendis aeaib<litis in -inum etclesiae. -- et «|Uom<ilo hapii-aiidae prolcs parimiiiii acath dicoi um '* IVoiiu Lesi- lit das Khe-hinderniss di r liluts- di r (■eistliclun - und Diirgei lichen Vervvandlschafi ' M. Pikelj, si. d-k. — Iz pastirstva. 1. Kai so obi«<lni(ke (liiurgitkc) ptidige? Kteii je njih naiiim ' kako naj se napravIjajo? 2. .le li pogojna odveza gre-i.ikov dopuščena? kleiim spok»inikom se laka odveza podili' - .'t. .le ctikev o-kiui,jena, ako človek /vu-ua| smi lini udarec dobi, iu potem v ceikvi kri v piilije? Po kolikoluii m načinu sploh se cerkev oskruni '* ka| je dušnemu pastirju stoiili. ifcko ji leiktv oskrunjena '* — I. .Naj se napravi pridiga z dvtoia deloma po itku: ,,Hi-*muio, vam povem, ako ne bo obilitiša vaša pravičnost, kakor pismarjev iu taii/.ejev. ne pojdite v nt »eško kinljc-tvo."
1	Mat. .">, 2»».) Vvod i.a| se izdela in urugo naeeitj. — j. \aj se napravi izpraševavni kti-čaiiski nauk od tretje piošnje Očenaša: Iz di se tvoja vul^a, kakor v nebesih, tako na zemlji." II.. I.. Vogrin. kau. - Iz verne. I \um sola tides sullicil ad impetiai<iam justiftcaliont m*' - 2. (jud dc imuiortalitaie animac s. senptura V F. docel'* Ouid
i hiistus assuuii * (Juid impugnaioitlus buu- dogmaiis ......
dernis mateiialisiis lespnndtiiduiii '*. — 3. Paraplna-is iu Kv. S. ,loan. cap. 1»». v. .»—14 ind. Kr. Kešmau. kan. — Iz ni a ve. 1. Piobctur prae-tantia theologiae morali* prae plnlo-oiphia motali*' 2. In <|uu couaislii e-scntiali* d.flVrt-ntia n t. r ptc-caium mortalc ef veniale? (Juoinodo piccatum <\ genere suo, Untum veniale poltst litri morta!e. et v ii rv i r-a ' -3. Ijuid est palieiitia? <|uae sunt litiju- vniuts patcipua subsidia? Ki. Soičie, kau — l'nI no: tjoid -unt -uCra-mcntalia? Knumerentur ti ctplitmiui iu-u- n-tnaii? -IVanu s ind die Sponaalia tin Kh«-hiiidertiiss, vvaim lin Khc-
verboih? \Vie heissen die Personen in der geraden und Seitenlinie, vvie von der Schvviigerschart, zvvischen d en en cin Khehinderiiiss besteht? Ouid ignorautia? cjus divisio cum sequeUis? (juid peccaluiu originale? ^uiil aetuale? (Jui elfectus Bapli«mi? In še več drugih vprašanj, posebno glede zakoiindajstva o ženitbi po vsla no vijolični konkordatu, kjer se je iskalo razločnega iu točnega odgovora. — Pač res lepa in resnična je izreka: „0s saceidotum conser-vabit scientiain." — Fiat.
Z (»rada. 22. maja. Včeraj je bil za vso našo faro prelep in vesel dau. Kdor so je zjutraj naši farni cerkvi bližal svojo kerščausko dolžnost spoluit, jc prec lahko spoznal, da se ima tu nekaj posebnega goditi, iu ni se motil. Pred šolo stoječa šolska zastav u in pa nežna, lepo oblečena mladež, ki se ji jc, zbirajoči se v šolo, bralo neko nenavadno hrepenenje in pričakovanje na cvetečih licih, jc spričevalo, da bode to dau pervega svetega Obhajila. Ko zvonovi vestlo zudunijo in ljudi v cerkev vabijo, se poda proti cerkvi tudi kardclce malih povabljenčkov, spremljano od svojega preljubljcncga duhovnega očeta, gredoč redoma za šolsko zastavo naravnost pred oltar, kjer se ima opravljati neomadtžana daritev nebeškemu Očetu v spravo za naše grehe. Pred oltarjem mali vsi pokleknejo iu tako presvetega opravila čakajo. Naš v. č. od vsih farmanov mnogo spoštovani in čislani gospod fajmošter so malim že več tednov popred gorečo in živo razlagali neizmerno ljubezen Jezusovo, ki jo ima do nas. Večkrat so jih tudi po šolskem nauku peljali v cerkev, kjer so z njimi vred pred svetim Kešnjiin Telesom primerno molitve na glas molili, da bi tako tudi nasprotno ljubezen v mehkih otroških sercih obudovali do njih Zveličarja. Med tem časom so jih tudi večkrat v očitnih cerkvenih govoiih priporočevali prav goreči molitvi, skerbi, podučevanju iu varstvu staršev. Iu res, Hog je blagoslovil njih (rud iu prizadevanje. Vidilo se je, s koliko pobožuosljo in gorečnostjo so mali pri sveti maši molili in serčue občutke in zdilic llogu da-rovaii; živa vera, otročjo zaupanje in zbranost duha se jim jc kazala že na nedolžnih obrazih. Po veri se gospod duhovni giujeiicga in veselega obraza obernejo proti mali čtdici in obilni množici odrasčenih pmdušuvcev z besedami: ,.I'u»iile male k meni priti, ker takih jc nebeško kraljestvo." Potem uaj pred malim povabljencem ginljivo razlagajo neizrekljivo ljubezen, dobroto iu milost Jezusovo, ki jo ima do nas vsili, posebno pu šc do nedolžnih otročičev. Kažejo jim Hm neizrečeno srečo, ki jih dans čaka, ker ne kak imeniten gospod lega sveta, ali kak njih dobrotnik, ampak sam prtčisle Device Marije Sin, on Božje Jagnjc, ki se jc za ves človeški rod daroval v zaničljivo smeit, da ga je otel večne pogube. On — pravi Bog jih hoče nc le obiskati, temuč sc z njimi popolnoma skicMiiti v svoji Iju-btzi.i, v njih sercih vedno stanovati in vedno bili njih naj veči dobrotnik, prijatel, vaih iu vodnik. Na dalje spregovorijo ludi staršem maldi povabljencev prav ginljivo besedno. Kažejo jim neizrečeno srečo, ktira bo v kratkem došla nc It njih malim, ampak lti<li njih celi hiši, ker dans jim bodo njih na duši in na telesu očišeni mali, ne zlata in srebra, ampak zaklad na dom prine-li, ki je več vreden kot vse pozemiljskc bogastva, Jezusa namreč samega. Kečtjo jim, du naj se s svojimi malimi vred vesele, ker so z njimi ta preserčni treinlek doživeli; da naj sc pa tudi vaiujejo svojim iitiokom kdaj kaj v spotiko bili, da i/, njih nt-skcibljivo-ii ne /gubi? kiluj tega neprecenljivega zaklada, da naj jim bodo vedno v vsem dobrem naj pred sami lep zgled, zakaj, rečejo dalje, kakor so vam bili va-i otroci po svetim kerstu čisti iu nedolžni, od lloga v varstvo in skeib izrečeni, ravno tako čiste iu nedolžne bo on zopet enkrat lirjal iz vaših lok Spolnujle toraj dolžnosti, ki j h imate do svojih odok, vedno zvesto iu natančno, da sc bote kdaj z njimi vred veselili v nebeškem raju. Podučivši fttmše, so obernejo s svojiiu govorom do drugih
nazočih, ter jim priporočajo, da naj bo povsod vestno obnašajo in naj uikdur malih v greh ne napeljujejo; Ua naj svete reči »mir a j čislajo in od njih, posebno še v pričo nedolžnih spoštljivo govore; da naj od zdaj za naprej popolnoma opustijo gerdo govorjenje, kletev itd. Rekli so jim: „lmejle vedno besede večne Resnice pred očmi, ki pravi, da gorje človeku, ki pohujša kterega malih, ki v me verujejo, boljši bi mu bilo, da se mu mlinski kaincn na vrat obesi in bi se potopil v globo-čiuo morja. Nadalje jih spodbujajo, da naj pomislijo nazaj v svoje otroške leta in naj se spominjajo dne pervega svetega Obhajila, ki oo ga pred nekoliko leti morebiti ravno v tej cerkvi prejeli; zraven naj pa tudi obnovijo obljube, ki so jih tisli dau storili svojemu Jezusu, in naj tudi pomislijo, če mu jih tudi z zvestobo spolnujejo in ohranijo. Iu če so v tej zadevi že kaj zapravili, naj se nikar nc niude, s pravo resnično pokoro zopet nadomestiti, ker Jezus sam pravi: „Ako ne bote taki, kakor so mali nedolžni otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo!" Zdaj zopet svoj govor obernejo na male povabljence, in še enkrat v njih prav gorečo zbujajo hrepenenje po Ženinu čistih duš, ter nedolžne serca v ljubezni do njega vnetnajo itd. (Konec na>l.)
Iz Amerike.
Iz it. Viliceiici-a. (Konec.) — V ponedeljek 20. sušca smo praznovali posebej god sv. Jožefa (se ve, snmo pri nas); ker je letos ravno nu nedeljo naletel, tedaj so njegov praznik na ponedeljek odložili. Ob devetih jc bilo slovesno opravilo z leviti, in po maši pete večernice. Popoldne pa sc je kiučala cerkev, vse se je storilo, kar je bilo mogoče, da bi se cerkev prav praznično napravila, celo smreke so po vsi cerkvi nastavili, nc vem, kje so jih dobili, jaz še nobeno nisem vidil v tukajšnjih gojzdih. Altar je bil z velikanskimi venci okinčau, cela presbiterija lepo poger-njena, nu eni strani je bii narejen škofov prestol, ua drugi je bilo veliko z rudečim žametom oblečenih stolov. Kaj pa je nek tacega bilo, du so tako pripravljali, bi znal kdo poprašati? Bil je drugi dan, v torek 21. sušca, god sv. Benedikta, očeta tega reda, tedaj eden naj vetjih praznikov redovnikov sv. Benedikta. Ker so v. č. opat ze pred nekterimi mesci v Rim odšli, so prišli mil. škof iz Pits-iurg-a to slovesnost povzdignit. V ponedeljek ob šestih zvečer jih je prav prijazno vsa hiša sprejela, muzikalna družba je Igrala v samostanskem stolpu, da se jc daleč v okrogu razlegalo; dijaki so jim šli na proti z lesenimi puškami, z bobnom in zastavo, prav po vojaško so se sukali, ker vadili so se precej dolgo popred; sej so vmes taki, ki so že cuc leta vojašino poskusili. Tako smo tedaj ljubeznjivega, priljudnega škofa vpeljali v samostansko poslopje. Zvečer smo zažgali na hoincu, dober streliuj od samostana, velikansko germado, iu kaj veličastno je o/.na-noval visoki plamen prihodnjo slovesnost. Tu je navada celo po mestih o posebnih slovesnostih, du se iu mnogih kiajih velik ogenj napravi, kakor na Slovenskem kresni večer. V torek je derlo ljudstvo od vsili krajev skupaj, akoravno ni zapovedani praznik. Cerkev je bila tako polna, da se učenci skoraj niso imeli kam potakiiiti. Ob desetih pridejo mil. škof po cerkvi, orgije zadene in njih glas se zgubi med germečo godbo; kakih 30 godcev jc igralo veličasten marš, ter tako spremilo častitljivega pastirja pred altar. Dva in štirdeset strežnikov je bdo pri altarji, dvajset samo duhovnov. .Med mašo so mil. škof sami pri ligo-vali v angleškem jeziku, s palico v roki in z mitro na glavi, sedeči na zgornjih stopnicah altaija. Razlagali so, kako so svetniki Božji pomaga v ci, tako rekoč orodje v Njegovih rokah. Dokazali so to posebno iz življenja in delavnosti sv. Benedikta, očeta tega reda, ki šteje žc toliko število svetnikov, ki ima šc dan današnji tisuče iu tisuče adov po vsem keršanskem svetu ild. Pridiga je terpela tri četerti ure. Sveta tihota je bila po cerkvi, v>c je zvesto
poslušalo m. očeta. Po pridigi so nam dali sv. blagoslov iu dodelili vsim pričujočim odpustek štirdeset dni. Po maši so bile koj pete večernice. Vsa slovesnost je terpela do pol dveh. Popoldne so šli mil. škof po vsih sobah; prav prijazno so z učenci govorili, jih spodbudovali k pravemu kal. duhu. Kui so jim mogli nekoliko glasovir igrati, potem so se pu sami vsedli in prav prijazne ..fantazije*' igrali. Nas bogo-lovce iu inodtoslovce so skupaj prav lepo uago-vorili, nas na veličastni prihodnji stan opomnili, ter prav umetno pojasnili, du učenost brez pravega duha so le pene. Zvečer so jim še v samostanu školastici. novici iu klcriki posebno veselje napravili pred odhodom. Igrali so namreč mično iu podučljivo igro ,,*v. Ilonifaci. nemški apostelj." Zbralo se je v veliki sobani okoli mil. škofa kakih 1 ."»0 oseb; tudi iz ..kolegija" smo bili povabljeni bogoslovci in modroslovci. Slovesnost sc je pričela z lepim govorom, in po tem z muziko. Ko godba jenja, se vzdigne zagriujalo in tu stoji veličastno sv. Bonifacij z razprostenimi rokami blagoslov Ijajc svoje podložnike pri odhodu. Zraven njega kleči cerkovnik s križem v roki in krog njega množica Iju li. Kakor hi bili vsi okamujeni, tako so se deržali, nobeden se ni ganil, iu tuko jc šlo na dalje, da so v takih živih podobah razkazali celo njegovo življenje. Peli so nektere pesmi precej dobro, vender jih v tej zadevi slovenski učenci daleč prekoso; drugače izverstno so pa glasovir igrali, kar gerlo ne da, pa roka toliko boljše naredi. Kur je bauda igrala , mi je posebno neki „duu»jski marš" kuj dopadel, ker sem ga žc popred večkrat v l.iu-hljuui slišal, v trenutku me je spremil v piijazuo središč ljubljanskega m vsta. Veselica se je končala z izvcrntuiiu govorom komaj dvanajstletnega starega „sko!ustika," ki že od šestega leta svoje starosti tit sladkost prave keršanske izrejc vživa, pa je tudi v mnogoterih rečeh k-jj izurjen, iu takih je več tu, ki prav dobro napredujejo, ter se privadijo že v otročjih letih posvetne nečimerue reči zaničevati, ter sami sebe zatajevati. — Prav vidno zadovoljni so se mil. škof podali k počitku, tudi v*i drugi smo bili prav veseli uličnega večera Tako se uapravljajo tudi v samostanih nedolžne veselici o posebnih priložnostih, vender vse tako, du se mladina zraven izobražuje. Imeli smo tedaj pretekli teden nektere prav vesele ure; se vr, ueiti se takiat ui dalo veliko, zdaj smo pa zopet za gotovo napregli, ker iinumo samo še tri dobre me»cc tega šolskega leta, ko sc navadno šole že mesca junija končajo.	Jak Trobec.
šini Je norega pu Uroke ai nreiu?
V liitomu na pruskem Sleskem bo poslednjič vender v«iuno\ljeiia katoliška gimnazija, da*iravu«» s • sc ustavljali pi u-ki stanovi iu v radi ler h^li protestanško gimnazijo, kakoišnih pa že ondi mnogo imajo, (irof Safgor ima v tem naj v et i zasluge ker deset let bode dajal po I .'»00 lerdinov v tu namen. ... V Cilihovi ua Braniborskeoi je vratislavski knez iu škof založil novo katoliško duhovnijo, ki jo je undan potenlilu posvetna vlada. ... Ni davno, so se v Ju-lišku (Jtilichl zedinili nekteri puarstniki iu bodo zlozili toliko denara. »Iu se ondi vstanovi misijonsko staniše za katoličane, ki -t raztroseni meti protestanti. (Ilern. ..Iltas " ) Ml škof Slrostuajer na svojem potu po Srirmu v du--h »vskih zadevali je bil undan pošetal tudi IKligrad; povsod je bil preslavno sprejemali, pravoslavni in lutki so mu naj veti čast skuzovali: on je namreč tudi viši pastir na Serijskem. (Slov.) — li. P Jehlička, učitelj na gim. star mesia je v Pragi nu svitlo dal: ..Krat k v p r i r o d o p i s ros 11 i n" z j n z)i srednje so le s 100 obiazki. — V d >pi«u iz Hipa sv etuje nekdo v ..Blahovest-u." uu| hi se advcuii pri z o r-u i ca h ljudstvu vsak dan kaj hialo i z sv. pisma st in n. zaveze, kar je temu ča-u primernega iz preiokov aii|, podob, spoluovauj prerokov itd. — Med romarji k sv. Janezu Ne p v Pragi je bilo to leto posebno veliko duh m nov iz Morav-
•kega, ki no vsi maševali na groba tega preslavnega svetnika. 21. in 22. maj. je ondi daroval naj svetejši dar tudi mil. g. Klemen de Jesu Munguia, vikši škof Mihoakonski iz mehikanskega cesarstva. I Blabov.) — V Ljubinu (Liib-den) na Luziškem jo 500 katoličanov, ki so imeli lo po štirikrat na leto Božjo službo, I. 1861. pa so na stroške vratislavskega kn. škofa in družbe hv. Bonifacija dobili svojega duhov, pastirja, iu lansko leto ho namesti kapele posvetili že tudi novo cerkev. — V Draždanih mora biti precej Slovanov, ker „Kat. 1'ohoI" piše, da se 4krat ua leto oudi serbsko (v lužiškem nar.) pridiga. Scrbsk spovednik je g. G. Buk, kaplan pri dvorskem hramu, gimn. vodja iu serbski pinatelj. — Persigny , Napoleonov prijatelj, ki je bil une dni v Kimu na ogledu, je poslal v Algerijo Napoleonu blizo ta-le telegram: Veni, vidi, ser i pni: prišel v Hi m, oudi ostal dva tedna, in pisal list! List v Parizu natisnjen, je prederzna burja zoper papeževo vlado, sklepa hc pa vendar s tem, da Him ne papežu ne more vzeti. PerHigny čeblja o neki Htranki, ki vlada nad Rimom, „Unita" pa mu je v dolgem Hpesu jasno dokazala, da ta Htranka ni druga, razun vesoljna keršausko-katoliška Cerkev. Dopisnik iz Pariza v „Uuitau iiueiuje to pismo uovo „po(uhu;'' ... li slinjenci, meni on, gredo v Rim se sladkat iu se vračajo v Pariz volteroval (Voltaire-ovat J. — Napoleon neki svetva sardiiiski vladi, da uaj papežu odjeuja in po njegovi volji stori. — V amerikauakih zvezuih deržavah se menda res novači za .Mehiko v prid Huarezove stranke. — Vcgez/.i do 22. u. m. šc ni bil prišel v Rim, da bi nadaljeval vravnavo zavolj praznih škofij. Veliko so časniki čenčali v tem pomenu, kakor da bi sv. Oče v politiških rečeh pri-jenjevali ter rovarstvo poterdovali, kar je pa prazna misel časnikarjev in medena želja mavtarska. Vse obravnave zadevajo le cerkvene reči iu začetek k njim je storil Viktor Kmanvel, ki ho ga blezo že vse preveč stiskale vn e ho vpijoče krivice, ki se gode Cerkvi iu vernikom, kajti čez 40 škofij je brez pastirjev. — Lačni časuiki so pognali po svetu laž. da je rimski minister vojcustva g. Merodc prišel v nemilost iu da zapusti to častno službo. — K bližnjemu pobla/evauju Janeza Berhmaus-a se snidajo imenitni gospodje v Rimu. Slovesnost bo kaj lepa v Vatikanu. Telo novega blaženega , pravijo , se bode djalo v cerkev sv. Ignaciju vštric sv. Alojzija v skrinjo iz lazul-nega kamna, kakor je pri sv. Alojziju. —
Mornar Marii morski zvezdi.
O Marija, k Tebi kličem, Mati i Božjim otrocieem \ nevihti aa pomoč; Oh. nrbo »e zatem noje. Hud vihar moj eulnio aiije, Urosna je na morji noe.
Oj Kesiteljca edina, K« si. resi me pogina, \ hudi htm nevarnosti! I.lej. čr val celnič /.aktiva, Oj. prikazi Ijubemjiva Si svridira morska Ti!
\ *a nevarni.m bo minila.
Ko koš Ti mi zasvetilo, O Marija z Jezusam!
bt-rdi Sinčekovi Bodo vnbnib valovi, T«rdno upanje iinam.
Ljuba Mati, ne pozabi. Da še več pomoči rabi ("olnič mojega serca: Ces morje tega življenja V nevihti tuf, terpljenja Teiko težko že vesla. —
Moč skušnjavo mi nastavlja
Svoje pšiee. ter pripravlja Se . napasti čolnic moj ; Oj posveti, Ti Danica! In budobna vsaka pšiea Se bo sterla pred Teboj.
Ne zapusti me mornarja. Ki Te ljubim, sred viharja. Da bi žalostno končal; Ti v nemili mi osodi Sveti, in vodiliea bodi Da za Tabo boia veslal.
Oh. poneboo ▼ zadnji sili Naj mi sveti zar Tvoj mili, Trr spodi akusnjavca v beg. Da duHira iz relnica t.nkrai večno sr zveliča. Da dosežem rajski breg.
Fr. Silrester.
Mirafkočannice.
(Dalje.)
Leta 256, V Terstu v stari Karnii terpite spričevav-stvo (mučenstvo) sveti devici Evfeinija in Tekla.
L. 284. Sv. Pelagij, ljubljanski meščan, 24letin mladeneč, je pod cecarjem Numerijanom in Hodnikom Evilazijem ob glavo djau, ter doseže častitljivo zinago.
L. 289. Sv. Just, Teržačan, pomočnik tega mesta, je z na vrat obešenim sviucem v morje potopljen ter inu-čenstvo terpi.
L. 302, Sh. Heradij, Pavel in Akvilin dosežejo palmo spričevavstva (marterstva) v Noviodunu, sedanjem Kerš-kem. o Dioklecijanovem preganjanji.
L. 324. Konštantiu vstanovi škofijo na Ptujem (Pe-tinac) na notranjem Kranjskem.
L. 331. Konštantiu gre nkoz Ljubljano, takrat prestavno mesto, ko hoče Panonijo obiskati.
L. 362. Je vladal ljubljansko cerkev sv. Florij (Cvetko), z zmagavno palmo spričevavstva na veke c ve teč (FloriuH — in aetemum floridun.)
L. 369. Pri dveh cerkvenih nhodih (sinodah), v Rima obhajuuih, pri kterih sta bila preklicana Avksencij in Valent, je bil pričujoč tudi Kast ljubljanski, višji pastir naše ccrkve.
L. 388. To leto je slavno za Ljubljano, ker Teodozij je bil tirana Maks:ma ob Savi blizo Siska begočega dote-kel iu premagal, ter je zmagoslaven prišel v Ljubljano.
L. 394. Teodozij, ko je bil Evgenija in Arbogosta na Ipavskem polji po dvadnevnem ruvanji premagal in čisto potolkel, je bil na odhodu v Oglej tukaj po šegi zmago-siavccv sprejet.
L. 400. Goti v pervo pridejo v domovino, in se tukaj uaselujejo.
šPnhorske spremembe.
V	goriški nadškofU. Gosp. Ant. Božič, kaplan v Bovcu, pride za kaplana v Ranziauu. G. Suinar, kapi. na Kvinkem, za beueficiata v Verhovlje. Umeri jc o. Justin Brus. R. I. IM
V	ljubljanski škofii. G. And. Likar, lokalist v Polomu, je 20. maju umeri, lokalija Polom jc torej 23. t. in. razpisana. Tudi g. Sim. Jereb, lokalint Selški, je umeri, R. I. P.
V	lavantinski škofii. /a šetalsko faro jo izvoljen župnik g. J a u. O/m ec; v pokoj gre g. Igu. Tu v še I, župnik pri sv. Jederli. — Umerla sta gg. A ud. Zoher, ravnatelj in katehet glavne šole v Mariboru, iu Mih. Urban, kaplan v pokoju. R. I, P,!
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta: 27. apr. G. fajm. v st. T. pri P. na Dol. 6 gl. sr. — Sv. Očetu podložila soseska Radoin 2 gl. 50 kr. — Dve osebi 1 gl. v sr. iu 3 dvujsetice ,,Za pobožno življenje, srečno zadnjo uro iu goreče duhovno pastirje. — J. Kla. Blagoslova za-se in zu svoje prosim, sv. Oče! Na blagoslov sv. Očeta nam Bog daj mir in žegeu Božji iu razsvilljciije mojim otrokom! 2 zlata po 5 frankov g. K-čeva.
Za pogorelce v Globodolu. G. B. 1 gl.; — J. T. V. 1 gl.; — neimenovan dobrotnik 10 gl. in ene škornje. ( Prosimo uaj bi se o priliki po nje poslalo. Vr.")
Za pogorelce na Verha. G. Tli. 1 gl.; — I. T. V. I gl.; — neimenovan dobrotnik 10. gl.
Za pogorelce v Mehovski fari. G. J. 1 gl.
Za afrik. misijon. Iz Skocijana p. T. brat. den 3 gl.; - M. K., L. K„ M. M. in P. M. iz T, 4 gl.; — G. Fr. V. 1 gl.