'Hlistje in cvetje Jjn Koristna zabava. 5. Teranica (camera obscura*). V primeroma kratki dobl je postala fotografija izredno velikega.pomena. Najprcj so jo rabili za slike oseb in pokrajin. Dandancs pa daje fotografija posebno znanosti mnogo važnih pomočkov. Kaj bi bilo n. pr naravoslovje brez fotografije? Celo do zvezdnatega neba po daljnogledih sega fotografija; pa tudi stvari, ki jih opazi človeško oko le po *drobnogledu, je raogoCe fotografirati. Tudi tnnogo plemcnitega razvedrila donaša lotografija tistemu, ki se posebej zaniraa za njo. Danes si oglejmo za kratek Cas tetnclj fotografske umetnosti: teranico in sicer lako preprosto, kakor si jo labko sarai napravimo. «___________d Slika St. 6. Sllka žt. 7. Iz lepenke si priredimo kocko s stranico n. pr. 20 cm. V sredi ene ploskve naredirao majhao luknjico, 3 do 5 mm premcra. Na nasprotni strani pa raesto cele ploskve pustimo te okvir iz Jepcnkc, ki ga prepnerao s prosojnim papiriem, t. j. s lankim papirjem, ki smo ga napojili z oljcm. Če postavimo to pripravo nasproti sveiiim predmetom, morda proti pokrajint ali cesti z okna svojega stanovanja, se nam bo pokazala na prosojni steni narobe obrnjena slika svetlih predmetov. Na sliki (št. 6) je videti. kako bi se pokazala v (etnnici ¦) Latinsio. Izgavori: kiment obikura, temni sobica, leranica. ^ 183 ^^^^^^^^^^^^^^^ slika jorcfc sveLe. Po naravnem zakonu, da sc svetloba premočrtno širi na vse strani prihajajo skozi luknjico iarki od viha jvefe navzdol v temnico. od spodnjega dela pa navjgor. Če hoferoo vldeli sliko pokonSno, je Ircba, da denemo v temnico zrcalo od sprednjega spodnjega roba do vrlmega zadnjega roba. Žarki od predmela a b (It. 7) padajo na zrcalo, se odbijajo in pribajajo na vrhnjo ploskev pri a b. V tetn slučaju seveda mora biti zgornja stena kockc prosojna. Posebno lepo sliko dobimo, če mesto luknjice rabimo stekleno lečo ipovekševalno stekio). Ker je pa pri stckleni lcH odvlsna slika od prave lege tofke, ki ji pr3vimo gorišfie, mora biti ta leča tako pritrjena v primerni, Ceprav lc papirnali cevi, da se da premikati. Poizkušati je treba toliko časa, da se vidi jasna alika. — Prvi je lemnico sestavil slavni slikai Leonardo da Vinci (1452—1511). J. D. Modrost» pregovorih, domačih in tajih. iali > - Poveda« kaj komu v brk <= na- ' _ . nu/aost.1 - Brado korau eehljati ali gladlti Br>aa- (— prilizovali sej. — Za brado koga privleii Boljši brez bradc nego briz glave. (Velje (= prisiliti). — Na brado prodati ali kupili vredenmodermladenič nega nespametcnrnož.} f= na upanje, ker tn pomeni brada toliko Bolje pod brado starega nego pod bi&em *0' moško besedo.) tnladega. (Stari so izkušeni in prizancsljlvi, -------- mladi vihrasti in čestakat neusmUjeni., . . Btada gori, nc glej na lase! — Ce se NOTI IHtl II iHjlje. brada vnema, jc glava v nevarnosti. (V m- Spil Iman no ve p o vest i. XV.zvezek. sreči in ncvarnosti je Ireba rešerat: na pra- Angelj sntnjev. Brazilska povest. SpisalAm- rem kraju in pravolasno.) b,oi Schupp iz dr. J. Prevel Ivan Pirnat, nad- Brada slori moža. — Mož brez brade, 0L|te]j. V Ljubljanl 1908. Založila .Katoliška konj brez grivc. ,Kaj ne, lep zagovor bra- Bukvarna". Ccna 40 v, kart. 60 v. - Jako lepa datim.) |n prisrCna povesl. Ta Ijubka kniižica naj bl Brada 5e nc storl vsega. - Brada le ni , se Sjri|a v lollki mnozini, da bi jo dobillahko v»c, sicer bi bil kozcl vc{ nego raož. - Ce v rokc vsak uCenec. Se odrasljm bo koristoa, si bradal, bodi tudi možat! iKer brada na- jjasti članom Matijinib družb. znanja maško dobo, sr mora ajemati tudi prirnerno vedenjej Dobro namazana brada |'e že napol obnla. Glavnik. — Brado zato najprej namažejo, da se lažje pwoe.. Prmbčil Ini.mus-) obrije. /Kdor lioče uspešno dclovati, naj pred_________________________^^ vsem skrbi za dober začetck, za dobro pod- i i , ¦ i lago.i | |___ ¦••-'', ___ ___! M Ko je brada namazana, jo je treba obriti. H (Vsako delo o pravemčasu! Sič polovičarsko) — __ -- - fl Trdi bradi je treba ostre britve. (Za iz- ^M redna deia izredna srcdstvaj • - — — iH Bulje mrmrati y brado nego v zrak. ^| (Bolje je jezo ohraniti zase in voijno požreti, nego razgrajoli.) |_J |_J ^J I Brada se obrj/e, a koreninice ostane/o. — . , Brij se in strizi, brada in lasje pa le zopet ,.. Ranrstite te-le Lrke: aaaaaa, b, c, 1, zrasto. Sk° "*•*• 2. Pol|sko orod|e, 3. moško naznanja risoko starost in oslabtjmjc.j ™ '" *¦ «o« na Notran)skem. Brada dorasla. pamet ne dozorela. (Tako \ (Reiitev in fmcn« reiikev v prihodnfi Ltevilki.) — se očita, če že prilctm mož ni moder) -------- A Kdor nima nič brade. naj ne zaničuje .. ._. _..:»»„ ¦ onega. ki ima le kratko. (Potre nehaj slilnega LIStDICa HpraiHISITa. V kot Gospodova prilika o brutiu in pezdirja) Ker se leto bliža že koncu, prosimo, naf R e k i: Zadnjikrat so ga obrili. (Ako je bi p. n. naročniki blagovolili poravnati, kar kdo ie blizu smrti.) — Koja obrtti (=golju- so Le na dolgii. ,,VrtecM Izliala I. dne vsikega meaeca jn gtojl 8 prliogo vred zx vse lelo 5 K 20 h, za pol leu 2 K U h ^b uTcdnistvo in uprsivDlGtvo sv* Ps^trs ccsts st« 7^i y L|iib 1)sni< ^^^| M.li druilvo »Pripravnllld dom". - Urr|nje Ant. Krflč. - Tliki lClollik. Tlakiriu v L|obl|iiii^ ¦ QS 184 J=S> I