čevljar
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
letnik XXVII december 1987
tržič
V JUBILEJNO LETO
LETO KAKOVOSTI
V vseh pogledih razburljivo leto se kar prehitro zaključuje, saj neuresničenih načrtov ni tako ma-
lo.	V vse ostrejšem delovanju trga, menjajočih in za izvozno naravnane delovne organizacije izredno mačehovskih pogojih gospodarjenja, smo bolj v besedah kot dejanjih iskali pot, ki z več in predvsem boljšim delom zagotavlja razmeroma primerno uspešnost. Mislim, da smo pot našli in jo poznamo, časa nam je zmanjkalo, da bi že več korakov naredili po tej poti.
*»DG((X
Zaloge, ki so sicer potrebne za odvijanje poslovnega procesa, so previsoke, vse preveč je motenj v proizvodnji, povzročenih z ne dovolj kakovostno opravljenimi nalogami na področju oskrbe ter priprave, in tudi v sami proizvodnji je še dovolj prostora za boljše delo. Opredelili smo se, da bomo tudi z delitvijo osebnih dohodkov bolj vzpodbujali dobre delavce ter nadaljevali z agresivnostjo na področju pridobivanja strokovnjakov, potrebnih za realizacijo naših razvojnih ambicij. Postajamo nestrpni, kar preveč časa porabimo za dogovarjanje, dohodek se pa doseže le z realizacijo nalog. Brez posledic iz navedenega tudi v letni bilanci ne bo šlo, mislim, da bomo vsled tega želeli čim prej pozabiti na leto, ki se izteka.
Gospodarske in politične razmere v okolju,
kjer delamo in živimo so izredno zapletene, lahko rečemo kritične. Nekaj optimizma kljub vsemu imamo, saj za prihodnje leto vidimo možnost zagotovitve naročil in s tem dela, poznamo pot bistvenega znižanja zalog, vsak zaposlen prav gotovo ve, kje je mogoče še nekaj znižanja stroškov in mislim, da so še možnosti pri dohodkovnem izboljšanju proizvodno prodajnega programa. Izpolnitve navedenih nalog naj bi nas v prihodnjem letu popeljale v učinkovitejše poslovanje, to je višje osebne dohodke in več akumulacije. Poseben poudarek moramo dati stalnemu usposabljanju zaposlenih in njihovi motivaciji, ob tem pa poskrbeti v mejah možnosti za dvig standarda v delovnem in življenjskem okolju. To so naši osrednji cilji leta, v katerega stopamo, in le uresničitev teh bo omogočila, da hitro pozabimo na skromne dosežke iztekajočega leta.
Povsem normalno je seveda, da je najprej potrebno »investirati« šele nato so rezultati oziroma učinki. Tako bi lahko tudi ugotovili, da smo v letošnjem letu predvsem vlagali na prenekaterih področjih za boljše delo, učinke tega pa pričakujemo v prihodnjem, za Peko jubilejnem letu. Naš jubilej bomo torej namenili KAKOVOSTI in to na vseh . področjih. Mislim, da delim mnenje vseh zaposlenih, da je edino pra-
SREČNO
vi prispevek sedanje delovne skupnosti Peko k jubileju, lahko samo z učinkovitejšim delom. Možnosti kljub vsemu imamo, možnosti, da smo ponovno med prvimi čevljarji v Jugoslaviji.
Veliko sreče, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva vam želim, vsem delavkam in delavcem Peka, vašim družinam in najdražjim v NOVEM LETU 1988.
predsednik KPO Franc Grašič
UP
INFORMATIVNI DAN
Pred nami je jubilejno leto. Praznovali bomo 85-letnico tovarne. Kakšne akcije so predvidene?
VI VPRAŠUJETE —
Ml ODGOVARJAMO
Pripravili smo vam odgovore na vprašanja za novembrski in decembrski INFORMATIVNI DAN.
Iz skupnih služb sta bili dve vprašanji:
Ali je Peko prispeval 1000 nemških mark za šahovskega velemojstra Korčnoja?
Bo Peko sofinanciral nakup helikopterja za potrebe republiškega sekretariata za notranje zadeve?
Če je Korčnoj za svoj obisk in odigrano simultanko dobil 1000 DM, jih je verjetno od Šahovskega društva Tržič. Peko tega prispevka ni dal.
Vloga republiškega sekretariata bo obravnavana na seji Izvršnega odbora. Če bomo sofinansirali nakup helikopterja, bo to iz sredstev, ki so namenjena za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V gumami se zmanjšuje obseg dela, zato jih je zanimalo kako bo pri njih v bodoče?
Nič kaj posebno obetavnega ni pred nami. Naročil za izdelke iz gumarne ni. Če bo sklenjen posel z Rusijo, bodo naročila tudi za nas. Sicer pa bo treba razmišljati o drugačni proizvodnji. Za nekaj delavcev bodo še prerazporeditve v druge oddelke. Barvarna bo delala za tozd Poliuretan. Pomanjkanje naročil in obseg dela je odraz splošnega stanja. Naši izdelki, to so podplati iz gume, za kupce niso zanimivi; ali je cena previsoka, ali je kvaliteta drugih boljša, morda pa je še kakšen ali.
Zanimalo vas je kakšna je likvidnost in kako nam kažejo rezultati in predvidevanja o poslovanju.
Devetmesečni obračun je znan, oktober je bil uspešen. Običajno je zadnje četrtletje boljše od prvega, tudi letos ni slabše, slabše pa je od pričakovanega. Negativno delujejo tudi novi ukrepi. Ocena zato ni preveč obetavna in ne kaže nič kaj dobrega. Spodbudno je to, da smo znižali zaloge gotove obutve v tovarni, še vedno pa so previsoke v trgovinah. V Mreži trdijo, da se jih bodo znebili, to pa bi bilo le v prid gibanju in rezultatom poslovanja.
•
Nekaj vprašanj je bilo o sprejemu in uveljavljanju samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah.
Skupni delavski svet je v torek, 22. decembra sprejel sklep o sprejemu in veljavnosti sporazuma, uporabljati pa naj bi se začel s 1. 1. 1988.
Predvsem naj bi bilo jubilejno leto v znamenju kakovosti JUBILEJNO LETO - LETO KAKOVOSTI. To pomeni, da bomo napeli vse sile in moči, da bo kvaliteta naših izdelkov mnogo boljša kot jo dosegamo. To bo največji in najbolj učinkovit prispevek praznovanju. Na leto praznovanja bomo opozarjali z znakom 85-letnice, ki bo na dopisih, kuvertah, z znakom bodo oblikovane značke, nalepke in reklamni material. V jubilejnem letu bodo potekala tudi tekmovanja v delovnih enotah. Posebne komisije bodo ocenjevale po kriterijih: izpolnjevanje operativnih planov in doseganje ciljev opredeljenih v planih, kvaliteta izdelkov in urejenost delovnega okolja. Prav tako naj bi bilo jubilejno leto spodbuda razmišljanju za izboljšanje poslovanja in dela, povečalo naj bi se število koristnih predlogov in inovacij.
Iz sekalnice je bilo vprašanje oziroma bolj ugotovitev, da pri novih artiklih kasnimo s pripravami. Ko bi izdelek moral biti že v proizvodnji, šele ugotavljamo, da ni potrebnega materiala, nožev in podobno.
Pri zapoznelih pripravah gotovo niso vsi svojega dela dobro opravili. Nekaj je seveda tudi zunanjih vzrokov, zato je vprašanje ali delo ni bilo dobro opravljeno, ali ni moglo biti.
V	montažnih oddelkih jih zanima kako je z Loko in kako se bodo izboljšali delovni pogoji v montažah?
V	montažnih oddelkih bomo urejali le najnujnejše stvari, če pa Loke ne bo, bodo tam temeljite spremembe. Težko pa si je zamišljati sodoben razvoj Peka brez Loke. Pripravljajo se spremenjeni investicijski programi, in če Loka bo, bo prihodnje leto namenjeno temeljitim pripravam, spomladi 1989 pa bi zasadili prvo lopato.
V	šivalnici 512 jih zanima ali bomo uvedli hranilno služ- ' bo in kako bi to potekalo.
V	letnem poslovnem sporazumu smo predvideli, da bi v prihodnjem letu organizirali hranilnico, poslovanje pa bi potekalo takole: Vsak, ki bi svoje prihranke hranil v Peku, bi za te prihranke, ki bi jih tovarna obračala, dobival večje obresti kot v banki.
Iz več oddelkov so spraševali koliko nas stane izdelava analitske ocene in kako poteka delo pr:	delavi. Menijo, d
ne sodeluje dovolj strokovnjakov, ker, da jih tudi nimam, ter da za proizvodno področje niso sodelovali strokovn. ki delo tam poznajo. Prav zaradi navedenih vzrokov. ie veliko nezadovoljstva.
Delo pri izdelavi analitske ocene nam je vzelo kar precej časa, to pa seveda tudi denarja. Spremembe so bile nujne. Vsaka sprememba v nagrajevanju je občutljiva in vroča tema, namen le-te pa je, da bi bila večina zadovoljna. Strinjam se, da nimamo dobre strokovne službe, vem pa, da sodeluje kar precejšen krog delavcev, ki se vključujejo in bodo pripomogli, da bo izdelana kvalitetno. V teku so usklajanja, o sprejemu pa naj bi odločali v sredini januarja prihodnje leto.
Kakšne prispevne stopnje iz osebnega dohodka so predvidene v letu 1988?
Prispevne stopnje bodo precej višje, ker je način obračunavanja drugačen. Stopnje so različne v občinah, zato predvidevamo, da bi se osebni dohodek obračunaval po neto sistemu. To pomeni, da bi za enako količino in kvaliteto dela dobili enak znesek v vseh delih Peka, ne glede na različno višino prispevnih stopenj.
Nekaterim ni všeč kvaliteta in količina toplih obrokov in vprašujejo, ali je temu kriv prispevek posameznikov, ki je res simboličen, ter da gre preveč hrane v odpadke.
Težko je odgovoriti na tako vprašanje, ko pa so nekateri zadovoljni in hvalijo, drugim ni všeč. Komisiji za družbeni standard je dobrodošla vsaka ideja in predlog.
Kako je z Alžirom je že dolgo odprto vprašanje, ki pa še vedno nima dokončnega odgovora.
Rudis kot nosilec poslov skuša urediti, da bi investitor tovarno prevzel, toda ta pa trdno vztraja na nesprejemljivih predlogih. Zadeva je predana mednarodnemu komiteju. V primeru zahtev, oziroma naše pomoči, bomo zahtevali plačilo, ker so pogodbene obveznosti izpolnjene.
Predlagali ste, da se v pravilnik o kreditiranju stanovanjske gradnje vnese določilo, da bi lastnik etažnega stanovanja lahko koristil posojilo za adaptacijo.
Pri gradnji s posojilom velja določba, da se posojilo lahko koristi le, če se pridobi nova stanovanjska površina, tega določila zato tudi ne bi spreminjali. Stroške adaptacij pa krije vsak sam.
Zanimalo vas je, kdaj bodo veljali novi zneski za nadomestila (potni stroški, dnevnice)
Novi zneski so že objavljeni, pri nas pa bodo veljali verjetno od 1. januarja 1988.
Iz poslovalnice Ptuj jih je zanimalo, kako je s korekcijskim faktorjem, zakaj ta ni bil izplačan.
To je bil prvi klic izven matične tovarne, zato smo ga bili tembolj veseli. Ker je izračun korekcijskega faktorja mnogim neznan, poglejmo podrobneje kako in zakaj se obračunava korekciski faktor.
NOVI STROKOVNJAKI
Zadnji delovni dan v novembru je bila v tozdu Budu-čnost skromna slovesnost, na kateri so bili predstavniki Centra za usmerjeno izobraževanje iz Varaždina. »Maturantom« tretje in četrte stopnje usmerjenega izobraževanja ob delu so bile podeljene diplome in spričevala. Budučnost je tako dobila dvajset novih strokovnjakov z nazivom obutveni tehnik in osemnajst delavcev tretje stopnje obutvene stroke.
Sodelovanje Budučnosti in Srednješolskega centra iz Varaždina se je začelo v letu 1984. Od takrat je največji lud-breški kolektiv dobil stodvajset mladih strokovnjakov, ki so zboljšali kvalifikacijsko strukturo. Ta pa še vedno ni zadovoljiva. Od 1857 delavcev je še vedno 1314 nekvalificiranih, 84 polkvalificiranih, 211 s kvalifikacijo, 218 s srednješolsko izobrazbo, 8 visokokvalificiranih, 19 z višjo in 3 z visokošolsko izobrazbo.
Izobraževanje ob delu se je pokazalo kot izredno uspešna oblika, zato v Budučnosti predvidevajo s takim načinom nadaljevati. Prav zdaj se pripravlja petdeset delavcev, da bodo po rednem delu sedli v šolske klopi. Pouk imajo kar v tovarni, kar je veliko manj obremenjujoče kot vožnja v Varaždin.
Spričevala je razdelil profesor Marijan Pavlič
iz Varaždina.
Namen uporabe korekcijskega faktorja v poslovalnicah je zagotovitev enakomerne rasti osebnih dohodkov v matični tovari in v poslovalnicah. Za korekcijski faktor se upošteva skupna povprečna rast prodajne cene.
Po podatkih za 11 mesecev je povprečni čisti OD za zaposlenega v poslovalnicah za 28,5 % višji od povprečja v delovni organizaciji. Pojavlja se vprašanje ali je OD zaposlenih v poslovalnicah posledica kakovostnejšega opravljanja prodajne storitve, ali pa so še drugi vzroki, na katera zaposleni nimajo ali imajo manjši vpliv.
Toliko za danes. Pogovarjali se bomo spet 13. januarja, takrat bo že leto 1988. Nasvidenje!
DELEGACIJE V BUDUČNOSTI
V začetku decembra so Budučnost obiskali družbenopolitični delavci republike Slovenije in Hrvaške. Slovensko delegacijo je vodil Andrej Marinc, član predsedstva SR Slovenije, v njej pa sta bila tudi predsednik skupščine Ivan Kapel in predsednik izvršnega sveta občine Tržič Slavko Teran. V delegaciji SR Hrvaške je bil član predsedstva skupščine SR Hrvaške in Zvonimir Novak, predsednik političnega odbora sabora SR Hrvaške.
Goste so v tovarni sprejeli predstavniki občine Ludbreg: predsednik skupščine Stanko Bajsič, predsednik izvršnega sveta občine Uglješa Špikič in Franjo Vrtulek, sekretar občinskega komiteja ZK Ludbreg.
Po ogledu proizvodnje so goste seznanili z rezultati poslovanja delovne organizacije Peko in tozda Budučnost. V razgovorih sta sodelovala predsednik KPO Franc Grašič in vodja tozda Franjo Repič.
Zaključek uspešnega šolanja in pridobitve znanja.
Peko je uspešna delovna organizacija, ki vztraja na začrtani poti izvoza in razvoja, je bila ugotovitev delegacij.
REKREATIVNI POHOD
Planinska sekcija Peko deluje pod okriljem konference osnovnih organizacij sindikata. Prvi pohod na Bistriško planino je bil ob dnevu delavcev Peka.
V	jeseni je bilo štirideset planincev na Triglavu, za pohod na Kofce pa ni bilo posebnega zanimanja in navdušenja.
Letos je bil že drugo leto zaporedoma organiziran rekreacijski pohod članov planinske sekcije Peko. Tokrat smo se odpravili na Komno.
Zaradi slabega jesenskega vremena, je bilo pohod mogoče izpeljati šele v nedeljo, 8. novembra.
V	zgodnjih jutranjih urah tega dne je bil Tržič ovit v gosto meglo in še precej hladno je bilo. Kombi Smučarskega kluba je zbrano družbo odpeljal proti Bohinju. Čeprav je Bohinjska kotlina poznana po slabem vremenu, nas je tokrat presenetilo sonce. Pripeljali smo se prav do koče pri Savici, kjer je vedno dovolj obiskovalcev zaradi ogleda slovečega slapa Savice.
Krenili smo po lepi gozdni poti, dovolj široki, da se je družba držala skupaj. Približno na pol poti smo si zasopli in ogreti napravili manjši postanek. Že ob desetih dopoldne smo prišli na vrh Komne, kjer smo si oddahnili v veliki lepi koči. Toplo sonce in razpoloženje je pregnalo utrujenost. Pogled na vrhove gora, ki so nas obdajale, je bil nepozaben. Dolgoletni izkušeni planinci iz družbe so ostalim udeležencem opisovali vrhove gora, njih imena in poti do njih. Triglavsko pogorje je res lepo, še posebno če ga gledaš s strani kot običajno.
Domov smo šli po drugi poti. Nameravali smo si namreč ogledati še Črno jezero. Ta pot je bila nekoliko daljša. V zadnjem delu poti po Komarči smo potro 'e preostale moči in pazljivost. V dolino k slapu, kjer nas je čakal kombi smo prišli tik pred nočjo. Utrujeni, toda polni lepih vtisov, smo vožnjo nazaj v Tržič popestrili z lepimi planinskimi pesmimi.
Želimo si, da bi bilo takih pohodov več in da bi bila tudi udeležba iz naše sredine večja. V družbi osvajati lepe gorske postojanke, še posebno, če so našemu pogledu odmaknjene, je veliko lepše in lažje.
udeleženci pohoda
V družbi je pot krajša in manj naporna
NAŠI SODELAVCI
MARATONEC
Dare Lauseger naš sodelavec iz Mreže se je v začetku oktobra vrnil iz Grčije, kjer je bil udeleženec maratonskega teka. Kako ga je doživljal:
V Grčiji, deželi, kjer so bile prve olimpijske igre, organizira grška atletska zveza vsako leto MEDNARODNI ATENSKI MARATON. Proga je speljana natančno po stopinjah atenskega bojevnika iz leta 490 pred našim štetjem, ki je v Atene prinesel vest o zmagi nad Perzijci in še isti hip izdihnil. Sodelujejo lahko tako amaterji, kot profesionalci, tako moški kot ženske in prav nobene poprejšnje kvalifikacije ni-
so potrebne. Vendar če hočeš, da ti je tek uradno priznan, moraš priti do cilja prej kot v petih urah.
Teči atenski maraton so sanje vseh maratoncev na svetu. Tako sem se tudi jaz 12. oktobra 1987 znašel na maratonskem polju, čisto blizu spomenika Grkom, ki so padli v tej bitki. Na startu je bilo 1700 tekačev, morda še kdo več iz 30 držav sveta.
Nekje na sredini proge.
TEK SE JE ZAČEL
Startna pištola je počila in množica tekačev se je pognala naprej. Vreme je bilo sončno, zelo toplo (približno 30 stopinj), pihljal je lahen vetrič. Ali bom prišel do cilja na olimpijskem stadionu PANATHINAIKOV v Atenah? Vedel sem, da je proga precej naporna in da so na njem zoprni klanci.
Že kmalu po startu so se tekači raztegnili v dolgo kolono, ki se je vila čez slikovite griče. Ljudje so prihajali iz hiš, da bi nas videli, nam ploskali, ponujali vodo, grozdje, pomaranče in limonine krhlje. Sploh pa je mnogo lažje teči, če te kdo spodbuja. Simpatični so bili predvsem otroci, ki so stali ob cesti in nam v znak prijateljstva stiskali v roke oljčne vejice.
Kilometri so ostajali za mano, toda počasi, zelo počasi. Mnogi med nami so občasno hodili. Klanci so bili čedalje pogostejši, utrujenost se me je polaščala in znoj je tekel v potokih. Sonce je nevarno žgalo. Ura pa šele enajst. Sekal sem ovinke, da bi si razdaljo do cilja kar najbolje skrajšal. Občasno je pribrzel mimo rešilni avto. Spotoma je pobiral vse tiste, ki jih je premagala izčrpanost, ali jih je zgrabil krč. Kdaj bodo že te Atene? (Do cilja je še približno 15 km). Ali bom zdržal? Noge že pričenjajo boleti, kolki otrdevajo. Končno so tu prve hiše atenskega predmestja, potem sem se začel polagoma spuščati proti mestu. Na travi ob cesti počiva tekač. Kar zavidam mu. Le kaj bi dal, da bi bil zdajle na njegovem mestu. Vendar to ni mogoče. Do cilja je treba priti.
In končno sem v mestu. Pas enosmerne štiripasovnice je rezerviran za tekače, po ostalih pa vozijo avtomobili. Vozniki mahajo in trobijo v pozdrav.
KONČNO NA CILJU
Ljudje ob cesti so nas spodbujali. Končno sem zagledal pred seboj velik marmornat olimpijski stadion, na katerem je bil cilj, zavil sem na stadion. Množica gledalcev in tekačev, ki so prišli že pred menoj so ploskali. Pritekel sem skozi cilj. Trpljenja je bilo konec. Ogrnili so me in dali v roke spominsko diplomo. Te občutke je težko opisati. Bilo je naporno, toda vse je dobro, kar se dobro konča. Moj čas, slabe tri ure in pol. Kot rekreativec sem popolnoma zadovoljen.
Na tistih zadnjih kilometrih, ko človek že popušča v boju z bolečinami, izčrpanostjo in vročino si človek reče: »Na maraton pa nikoli več!« Pa kaj, ko mine mesec, dva in trpljenje je pozabljeno, začnem spet razmišljati: »Kam pa prihodnje leto?« Tako je pač, če ti je nekaj pri srcu.
ALKOHOLIK V DO
Nadaljujemo s prispevki o alkoholizmu in alkoholikih
KAKO NAJ BI DELOVNA ORGANIZACIJA RAVNALA Z DELAVCEM ALKOHOLIKOM
Smernice za ravnanje z delavcem alkoholikom so dane v naših samoupravnih aktih: v pravilniku o varstvu pri delu in v pravilniku o delovnih razmerjih.
V	pravilniku o varstvu pri delu so opredeljeni splošni varstveni ukrepi in normativi, ki jih morajo upoštevati delavci, na vseh delovnih mestih. To so predvsem:
1.	delavec mora priti na delo trezen in spočit
2.	prepovedano je uživanje alkoholnih pijač, mamil in prekomerno uživanje tablet med delom in pred delom
3.	neposredni vodja dela je dolžan pred začetkom dela preveriti ali so vsi delavci sposobni za delo
4.	neposredni vodja dela mora poskrbeti za odstranitev vinjenih delavcev z dela in ostalih, ki s svojim ravnanjem ogrožajo varnost pri delu.
V	pravilniku o delovnih razmerjih pa so določene kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih delavec odgovarja osebno, disciplinsko in materialno.
Lažje kršitve delovnih obveznosti so tudi:
—	neopravičen izostanek en delovni dan
—	zamujanje na delo, predčasen odhod z dela, odsotnost z dela med delovnim časom
—	opustitev obiskov v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov
—	odklonitev alkotesta.
Hujšo kršitev delovnih obveznosti pa stori delavec, ki:
—	večkrat mesečno neopravičeno zamuja delo, neopravičeno izostane z dela več kot en delovni dan, večkrat predčasno zapusti delo,
—	ne spoštuje ukrepov za varstvo pri delu,
—	prihaja opit na delo, se opija med delovnim časom ali prinaša alkohol v delovno organizacijo, vnaša v delovno organizacijo in uživa med delovnim časom narkotična sredstva ali prihaja na delo pod vplivom narkotikov in to zmanjšuje njegovo sposobnost za delo,
—	ne odstrani oz. ne zahteva odstranitve z dela vinjenega delavca oz. delavca, ki je pod vplivom narkotikov.
Vrste ukrepov pri delavcu alkoholiku
1.	ugotavljati kršitve delovnih dolžnosti in delavca obravnavati disciplinsko. Humano je, da to stori delovna enota čimprej in dosledno, dokler delavec še ni preveč propadel in razrval svoje družine,
2.	ob disciplinskem postopku nudi delovna organizacija delavcu možnost zdravljenja. Če se bo uspešno zdravil, ga sprejme nazaj v delovno razmerje oz. mu le-to ne bo prenehalo, če se bo začel takoj uspešno zdraviti.
3.	Socialna služba delovne organizacije se poveže z alkoholikovo družino, da potekajo priprave na zdravljenje usklajeno.
4.	Če se alkoholik in njegova družina odločita za zdravljenje, socialna služba uredi vse potrebno za začetek zdravljenja.
5.	Pri zdravljenju morajo sodelovati tudi predstavniki delovne enote, kjer delavec dela.
6.	Socialna služba sodeluje pri zdravljenju in po končanem zdravljenju skrbi za nadaljno rehabilitacijo zdravljenega alkoholika na delovnem mestu.
Disciplinski postopek proti alkoholiku
Edino, kar alkoholika res premakne, je sila, ki ga nenadoma potisne v stisko, ki je zanj brezizhodna. Smisel disciplinskega postopka je samo ta, da alkoholik privoli v zdravljenje in se uspešno rehabilitira kot osebnost in kot delavec. Disciplinski postopek mora biti:
1.	v čimkrajšem času po storjenem prekršku, sicer se alkoholik zaradi svoje obrambe izvije in se ni več pripravljen zdraviti.
2.	pravilen — alkoholika ne smemo disciplinsko obravnavati zaradi alkohoiizma temveč samo zaradi konkretnih kršitev delovnih obveznosti.
3.	usklajen — z delovanjem delavčeve družine
4.	neizprosen — disciplinska komisija ne sme nič oklevati v svoji zahtevi — izključen boš iz delovne organizacije, če se ne boš uspešno zdravil in uredil.
5.	Solidaren — delovna organizacija mora alkoholiku obenem tudi jasno pokazati, da mu bodo pomagali pri zdravljenju in z njim sodelovali, ko bo urejen.
Če se delavec, ki ga je delovna organizacija disciplinsko odpustila, po odpustu uspešno vključi v zdravljenje, ga je dolžna vzeti nazaj v službo, če delavec službo išče.
Navadno se v delovnih organizacijah branijo zdravljenih alkoholikov. Vendar pa — če smo delavca prenašali vrsto let kot alkoholika, smo ga dolžni vzeti nazaj treznega in urejenega.
Magda Plementaš
Prihodnjič: VLOGA IN POMEN DELOVNE SKUPINE PRI ZDRAVLJENJU IN REHABILITACIJI ALKOHOLIKA
PRIŠLI — ODŠLI
V MATIČNO TOVARNO
Dolinšek Urška, Gašperlin Petra, Zipan Jurij, Jakovljevič Milan, Slapar Janez, Spiler Bernardka, Škrinjar Urška, Bajič Veljko, Križaj Urška, Pogačnik Marjeta, Postružnik Viljem
V MREŽO
Kranj II. Kranj III. Idrija Litija
Ljubljana I. Prevalje Rijeka I. Bitola
Pulj iz Karmen Cej Nevenka Filipič Stanislava Paradiž Vera
Požek Karlina, Kopač Andreja Arnold Valentin Draganič Dragomir Jovanova Violeta
IZ MATIČNE TOVARNE
Pavlovič Blagica, Lajpornik Berta, Janc Ivana, Heveševič Čamila, Kos Doroteja, Zibert Nataša, Novak Irena, Rajsar Drago, Rajsar Darja, Kelenc Marjeta, Bajrič Husein, Čreš-njovnjak Cvetka, Postružnik Viljem, Florjanič Borut, Milje-vič Mira
Iz BUDUČNOSTI
Ločaj Vesnica, Okič Nevenka, Horvat Ljubica, Kraus
Dragica	
IZ MREŽE	
Krško	Bizjak Ema
Tržič II.	Mokorel Erna
Zadar	Steiner Ana
Niš II.	Hristov Slavče
Jesenice	Petrov Stanko
Trbovlje	Kanduč Darinka
Pirot	Todorovič Branislav
NAGRADNA KRIŽANKA
2DRAV0
1988
USPEJO
POŽIGALEC
RSTO5T1
IZOBČENJE IZ CERKVE
junr) ; JPRIPMVAJ ZBOR A-IHh 505TI
itpM MER OPATIJO IN LOVRA11AM!
C
NELA
ERTim
KPORPELf
REVIZIJO
ZVEŽA
NARODNA
UNIVERZ.
lOniBlICft
5REČN0: lEU J Lil
PALUBA NA LADU
UKRIV
UE/J05T
POMO-
RITEV
RU5KI KUG V1 J. 5TOL.-ALE
ksandIe
UBOŽICE
IME FRAN IGRALCA
mum
EDVARD-KRA35E
TKANINA V MREŽASTI OBLIKI
TURSKI
PREMIER
TRO V STAROLR' MESTIH
DECORNA-fälZACIM. j HUD MOT IZ.KEKCA’
VIZUMI _____J
50T0ĆUE
VOPA
AM.PEVH IH IGRALEC JOHN
IT. POPEK' KARIČA (RITA)
VRHOVHi PDVEIÄ V
O RAM] E
RDPAUDE
A
KDÖIZRE
PIQIRA
IZU-
MITELJ
FR, PISCA OdEIMSIU
PREPR05T
PLUG
ATA-
nareCho
PLEME,
RASA
IME IQRAL-CA PEERA
MRTVAŠKI
ODER
LECTOVO
PECIVO
OLIVER
TWIST
St. HOKEJIST
UTRIP,
BILO
NENADNA
MRI
VODA5KA
STOPNJA
EVA
3AWC
KAMER
ALI
TALE
IME AM.
50R5AR3A) E5T0K1EC LOUISA
Od LASA NJE OVC
MEKETALO
GR&A
BOGINJA
svitano;
UVAJANJE
AMATE-
RIZMA
PREPOJE
HOSTS
TEKOČIM
SREČNO
CI5TILU0
5RED5TV0
Rešitve križanke oddajte do 12. januarja 1988.
ZAHVALE
Ob smrti moje drage mame ANTONIJE ŠTRAVS se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem kuhinje za podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
hči Marjana Vodnik
Ob smrti mojega dragega očeta BOŽIDARJA PRETNARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512/1 za izrečena sožalja in za denarno pomoč.
hčerka Marija Oman z družino
Ob smrti mojega očeta FRANCETA POHLEVNA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz mehanične, elektro in mizarske delavnice, energetike ter skladišča režijskega materiala in skladišča rezervnih delov za izraze sožalja in denarno pomoč
Martin
Ob smrti dragega očeta in starega očeta KARLA ROŽIČA se sodelavcem iz oddelka sekalnice 510 iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Zlata Meglič z družino
Ob boleči izgubi moje drage mame, se iskreno zahvaljujem sodelavkam oblačenja peta šivalnice 512/3, za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Ana Markič
Ob smrti dragega brata se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Poliuretan za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Ivanka Golmajer
Ob izgubi naše drage mame NEŽE MEŠIČEK se sodelavkam in sodelavcem oddelka 522 toplo zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč.
hčerka Slavka Špiler
STE VEDELI Kaj je radiestezija
Radiestezija je iskanje žarkov, ki sevajo iz vesolja, ki jih sevajo ali oddajajo tokovi voda, različni geološki lomi pa tudi nahajališča nekaterih rudnin. Pojem radiestezija zajema v širšem pogledu vsa sporočila zunaj našega čutnega dojemanja, za katera domnevamo, da prihajajo do nas v obliki sevanja. Vendar pa to ni radioaktivno sevanje, kot misli marsikdo. V najtesnejši zvezi z radiestezijo je bioenergija, to je energija, ki je izkušenemu radiestezistu na voljo neposredno ali s pripomočki. Ti pa že dolgo niso več zaviti v skrivnostno temo, ampak jih po svetu že prodajajo.
IZ SOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
Kar zajeten kup pošte se nam je spet nabralo. Člani novinarskega krožka iz osnovne šole heroja Bračiča nam pridno pošiljajo prispevke.
Moja pravljica
Pred davnimi davnimi časi je živel kraljevič. Njegovo kraljestvo je bilo čisto majhno. Toda kraljestvo je bilo le. Dolgo časa se ni mogel odločiti, da bi se poročil. Številne kraljične bi ga rade vzele. Toda kraljevič je hotel imeti ženo, ki bi ga imela rada zaradi njega samega, in ne zaradi kraljestva. Preoblekel se je v revnega kmetiča in odšel po svetu iskat nevesto. Toda v takšni preobleki so mu bila marsikatera vrata zaprta. Po dolgem času je potrkal na neka grajska vrata. Na vrtu je zagledal prekrasno princesko, ki se je sprehajala v senci dreves. Kraljeviču je bila princeska takoj všeč. Pa tudi njej je kraljevič ugajal. Zelo je bila vesela, ko je kraljevič prosil očeta za njeno roko. Toda kralju ni bilo nič po godu, da bi dal svojo hčerko navadnemu kmetu. Dal mu je nalogo, da naj mu prinese tako posodo, ki bo vedno napolnjena s sladoledom. Kralj je namreč oboževal vanilijev sladoled. Kraljevič je bil zelo otožen in dolgo časa je premišljeval, kaj naj naredi. Nenadoma mu je šinila v glavo čudovita ideja. Dal je izdelati zaprto posodo iz močnega stekla. Vanjo pa je dal sladoled. Ko je to zaprto škatlico pokazal kralju, se je začel od smeha valjati po tleh. Njegov velik trebuh pa se je kar tresel. Ko mu je kraljevič še povedal svojo življenjsko zgodbo, je kralj razglasil poroko. Kraljica pa je naredila blazino iz rdečega in nanjo položila škatlico. Tam še vedno stoji in je še danes napolnjena s sladoledom. Kraljevič in kraljična sta po poroki, ki je trajala cele tri dni, odšla v svoje kraljestvo kjer sta še dolgo srečno živela.
Jančič Špela, 5. c
Televizija in jaz
Veliko časa preživim pred ekranom in kar pozabim na čas. Zame je televizija nekakšna škatla, ki ima v svoji notranjosti ogromno žic in žičk, nekaj žarnic pa gumbov in še vse kaj drugega. Ko sem bila manjša, sem si to čudo tehnike predstavljala kot škatlo, v kateri živijo ljudje, ki nam krajšajo čas.
Televizija pa seveda nima le dobrih strani. Kadar pridejo obiski ali pa gremo mi kam, se ponavadi kar zagledamo v ekran in pogovor zamre. Če ne bi bilo televizije, bi se verjetno tudi med sabo in s starši več pogovarjali. Tako pa se mi mladi ponavadi pogovarjamo o filmih, ki smo jih videli na televiziji.
Doma pa . . . Očetje gledajo šport in vojne filme, mamice pa kakšno Dinastijo, Dallas ali kaj podobnega. Kaj pa mi? Jaz najraje gledam Periskop in šport, predvsem smučanje, smučarske skoke in košarko. Oddaja Periskop se mi zdi zanimiva, Blažka, Rok, Jos in Goje pa sproščeni in zabavni. Na žalost sedaj prve oddaje po počitnicah nisem gledala, tako da ne vem, če so kakšne spremembe. Smučanje, smučarske skoke in košarko pa gledam zaradi. . . Ne vem. Saj gledam prav vse športe, a ti trije športi se mi zdijo najbolj zanimivi, tudi pravila teh športov najbolj poznam, pa športnike, ki se ukvarjajo s temi športi. Kadar sem na morju brez televizije, mi je včasih dolgčas, kot na primer letos, ko je bila univer-ziada ravno takrat, ko sem bila na morju. Kakšno leto pa se še spomnim ne nanjo, odvisno tudi od druščine, ki jo imam.
No, pa dovolj o televiziji, temu čudu tehnike, spletu žic, žičk, in gumbov. Hitim v dnevno sobo — gledat televizijo.
Hladnik Andreja, 8. c.
Kamen na kamen — palača
Kamen na kamen palača, dinar na dinar pogača, pravi ljudski pregovor, ki govori o varčevanju. Varčujejo skoraj vsi ljudje, doma in po svetu. Varčujemo lahko na različne načine. Npr. tako, da damo svoje prihranke v hranilnico in nam potem ves čas tečejo obresti. Lahko pa varčujemo pri obleki, obutvi, kurjavi in elektriki. Varčevati se moramo naučiti že mladi, da bomo starejši znali ceniti denar.
Ker je pred nami dan varčevanja, bomo učenci naše šole izvedli akcijo zbiranja starega papirja.
Mojca Marin
6.	c Osn. š. h. Bračiča Tržič
Na kratko in jedrnato:
rad berem vse knjige, ki mi pomagajo lepo zapolniti prosti čas. Med najljubše uvrščam poljudnoznanstvene in pustolovske.
. Matej Razinger, 7. d
Rad berem knjige. Zadnje leto najraje prebiram knjige o osvajalcih vrhov. Berem v prostem času, najraje pa zvečer v topli postelji. Poleg alpinističnih knjig berem še pustolovske in zgodovinske.
V šoli berem tudi knjige za čtivo in za bralno značko. To leto mi je tovarišica še posebej ustregla, saj nam je za bralno značko dovolila dve alpinistični knjigi. Knjige bom vedno rad prebiral, ker ob branju uživam.
Jure Klofutar, 8. c
Kolektivu »PEKO« Celje II. se iskreno zahvaljujem za dragocena darila, lepe želje in prisrčno slovo ob odhodu v pokoj.
V nadaljnjem delu vam želim dober promet in preobrat zalog.
Rada se bom spominjala dolgoletnega sodelovanja.
Sabina Kačičnik
Tudi iz uredništva vam želimo mnogo prijetnih, zdravih in srečnih let. Vaše pismo je prišlo v uredništvo šele pred kratkim. Pismo ste poslali v Gorenjski tisk, naše uredništvo pa je v Peku. Če nam boste še kdaj pisali, pošljite pismo v uredništvo Čevljarja Peko.
Uvrstili smo vas v seznam upokojencev. Čevljar bo tako prihajal na vaš domači naslov. Enako velja za Almo iz Nove Gorice.
urednica
Spet se izteka leto. Na dostojno slovo se pripravljamo že dosti prej. Letošnje ponudbe za silvestrsko noč so začinjene z lepo zaokroženimi številkami. Vse več se jih odloča za praznovanja v domačem krogu ali med prijatelji.
Proti koncu novoletne noči se prileže krepka štajerska kisla juha. Da ne boste brskali po kuharski knjigi, vam ponujamo preizkušen recept, ki zagotovo prežene mačka ali ga vsaj ublaži:
3/4 kg svinjine, 1 1/2 litra vode, pol čebule, 2 stroka česna, nekaj zrn popra, lovorov list, timijan, 3 dag moke, 1/2 kg krompirja, kis ali kislo belo vino.
Meso zrežemo na koščke, mu dodamo na debelo zrezano čebulo in vse dišave. Pristavimo z mrzlo vodo, solimo. Ko je meso napol kuhano, pridenemo na kocke narezan krompir. Juho zgostimo s podmetom. Nazadnje jo okisamo. Lahko pa kuhamo meso v celem, mehko vzamemo iz juhe. Juho precedimo in v njej skuhamo krompir. Zgostimo jo s podmetom. Okisamo in vložimo na koščke narezano meso.
Prvi avtokontrolorji
ZA BOLJŠO KAKOVOST
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.
V montažnem oddelku 522 so začeli z novim načinom zagotavljanja kakovosti. Od novembra se izvaja avtokontrola. Trinajst delavcev na ključnih delovnih mestih je že opravilo seminar za avtokontrolorje. Prvi rezultati so že tu. Vodja oddelka Marjan Jerman pravi, da se je zmanjšalo število slabih izdelkov, se je pa povečalo število nekompletiranih blokov, ker je več dela v popravi. Do pravega učinka uvedbe avto-kontrole bo prišlo pa šele takrat, ko bo avtokontrola uvedena v vsej delovni organizaciji, to je od usnja do končnega izdelka. Takrat bomo lahko ugotavljali tudi vrednostne učinke.
15.	decembra so bila podeljena potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju, delavcem montažnega oddelka 522. To je bil hkrati pomemben mejnik na področju uvajanja integralnega sistema upravljanja in kontrole kakovosti, ki bo nedvomno prispeval k dosegu boljše kvalitete končnega izdelka.
Avtokontrolorji v montažnem oddelku 522:
Alojz FUKS, Janez GEČ, Franc GODNOV, Srečo GRIČAR, Valentin KAVČIČ, Dragi OBAJDIN, Alojz ROZMAN, Tomaž RADON, Marija SMOLEJ, Marta URŠIČ, Darja ZUPAN, Darko ZUPAN in Vlado ZUPANČIČ.
Mojster Marjan Jerman
VOLILNA KONFERENCA
Gostje in delegati spremljajo delo konference
Po obsežnih predvolilnih aktivnostih so komunisti Bu-dučnosti 11. decembra pripravili VOLILNO KONFERENCO osnovnih organizacij zveze komunistov. Sekretarka Nada Kapusta je v začetku pozdravila udeležence konference, še posebno goste iz Peka: člana kolegijskega poslovodnega organa Janka Mladiča in člana akcijske konference Peko, Lojzeta Hostnika.
Med obširnimi in podrobnimi poročili je bilo nedvomno najbolj zanimivo poročilo o delu osnovne organizacije v preteklem mandatnem obdobju in kritična in samokritična razprava na poročilo.
Komunisti Budučnosti so v dveletnem mandatnem obdobju pretresali različne dogodke od razprav o gospodarjenju, periodičnih obračunih, aktivnostih za zboljšanje poslovanja, odpravljanju motenj, moralnopolitičnih in varnostnih situacijah, idejnopolitičnem usposabljanju in še o mnogih drugih stvareh.
Imeli smo veliko dobrih predlogov, veliko analiz, toda z realizacijo še ne smemo biti zadovoljni, je med drugim v razpravi dejal Franjo Repič, vodja tozda in predsednik občinskega komiteja zveze komunistov Ludbreg in nadaljeval, da so naše šanse večje od drugih, zaradi imena Peko, zaradi modne in kvalitetne proizvodnje in zaradi renomeja z izvozom.
Janko Mladič, član kolegijskega poslovodnega odbora, je poudaril, da morajo prav komunisti, ostati dosledni na začrtani poti, kljub težavam v gospodarjenju in s kvaliteto, pravočasnimi izdobavami obdržati ugled in s tem tudi boljši jutri.
Po obsežnih razpravah je zbor sprejel program dela in idejnopolitičnega usposabljanja za prihodnje mandatno obdobje.
S tajnim glasovanjem je bilo izbrano novo vodstvo ZK. Za sekretarja OO ZK je izvoljen Dragutin VALEK, za njegovega namestnika Biserka MIHALIG V sekretariatu pa so: Damir Povijač, Ana Trujak, Nada Kanešič, Božica Novak in Darko Ernoič.
Tekst in slike BORIS BEDENIC