144
nnestov
nhznrnk
/^s
I L
l i
L^tZUL
I xz ax
letnik v
30. APRIL 1971
ŠTEVILKA 43
Spomladanski velesejem v Zagrebu
Velesejemske prireditve v Za-Srebu, ki so vsako leto spomladi m v jeseni, so za jugoslovansko gospodarstvo izrednega pomena. Me glede na ostale, v glavnem sPecializirane sejme in razstave v različnih krajih in ob različnih Priložnostih, ostane dejstvo, da so zagrebški velesejmi nekakšen Prerez dosežkov jugoslovanskega gospodarstva.
Resnici na ljubo moram poudariti, da je zagrebška spomladanska prireditev nekoliko manjša od jesenske, ker jesenski velesejem v Zagrebu štejejo že med Oajvečje tovrstne mednarodne razstave na svetu.
Za letošnjo spomladansko prireditev lahko rečemo, da realno Prikazuje, do kod smo v posameznih vejah našega gospodariva prišli. Ni mogoče trditi, da Je mnogo novega, vendar je razstavljeno vse, kar so posamezna Podjetja in organizacije programirale za leto 1971.
Ugotavljamo, da je to v glavam komercialna prireditev, ki Pa zal v praktičnem pomenu te trditve ne opravičuje.
. Čutiti je nekakšno opreznost tistih, ki naj bi bili potencialni
kupci, to je trgovine. Mnogi razstavljale! (vsaj v pohištveni panogi) so pričakovali od spomladanskega velesejma več konkretnih in perspektivnih zaključkov.
In kaj lahko rečemo za Brest?
Tudi mi smo razstavili v glavnem tisto pohištvo, ki je v proizvodno prodajnem programu in je namenjeno široki potrošniški mreži. Ni mogoče trditi, da ni zanimanja posameznikov, pa tudi trgovine za naše pohištvo, ugotavljamo le, kar sem že omenil, da so trgovci postali bolj previdni in naročajo le takšne količine blaga, za katerega zanesljivo pričakujejo kupce.
še vedno prevladuje tudi mnenje, da je jugoslovansko tržišče pohištva naklonjeno nekoliko klasičnemu pohištvu za opremo spalnic in dnevnih sob, kar pa ne velja toliko za kuhinjsko pohištvo. Na koncu poram poudariti, da so obiskovalci nekoliko razočarani, ker so pričakovali več novosti, česar pa vsaj pohištvena industrija na letošnjem spomladanskem velesejmu ni prikazala v tolikšni meri kot doslej.
F.Turk
Analitična ocena
SPREJETA
Centralni delavski svet je na adnji seji sprejel novo analitični0 oceno delovnih mest, ki jo je Predlagala komisija za organizacij1 in vrednotenje. Sprememba nanaša le na odpravo zadnjih ,^.en razredov, v katerih je bilo delovnih mest. Na ta način se zmanjšal razpon med naj nižjo A najvišjo oceno razreda od . ’53 na 1:4,45. Poleg analitične ocene delovnih mest je bil spre-j 1 tudi sistem napredovanja dedcev, s katerim naj bi bilo za-.enjano dosedanje osebno očeti nhVan-ie delavcev, katerih osebni u,dki se ne obračunavajo po k lnLy. Veljavnost obeh aktov pa ko ?"°Pda v veljavo šele potem, j J00 izdelan pravilnik o delitvi 4?°dka in osebnih dohodkov.
Drn. °\ k°t je bilo že v javni raz-Vr Vl> je tudi CDS opozoril na bQc] . vprašanj, ki jih bo v pri-so , e nujn° razrešiti. Pripombe ;e ^.nanašale na celotno nagra-niza J-e po delu, trdnejšo orga-Prohi1JO’ kadrovska vprašanja in delu eme v zvezi z varstvom pri
den.eden se izdela pravilnik o hodi dohodka in osebnih do-vilnii°V’ *3° treba dokončati pra-teri k 0 delovnih razmerjih, ka-vsebuje tudi določene ele-trek- nagrajevanja. Nadalje je a lzPopolniti pravilnik o teh-
ničnih izboljšavah, pregledati in na novo preračunati cenike del in razrešiti druga vprašanja, kot so: možnost rasti osebnih dohodkov tam, kjer izkoriščanje kapacitet ne omogoča preseganje normativov (Tverka in žagalnice v TLI Stari trg), možnost stimulacije za kvaliteto dela, zmanjšanje stroškov in podobno. Ugotovljeno je, da sama analitična ocena ne more razrešiti vseh vprašanj nagrajevanja, da je višina osebnih dohodkov odvisna predvsem od stopnje produktivnosti, ki jo dosegajo posamezne poslovne enote, in omejena s startnimi možnostmi. Jasno nam je, da delimo lahko samo toliko, kot smo ustvarili.
Pojavlja se mnogo vprašanj v zvezi z obstoječo organizacijo, ki se prepogosto spreminja in prilagaja trenutnim razmeram in celo posameznikom. Zato mora postavljena organizacija imeti trdno osnovo, ki se spreminja le po točno določenem postopku in predpisuje spremembe za najracionalnejše postopke in delo v smislu izvajanja poslovne politike. Analitična ocena mora po objektivni metodi ovrednotiti realne odnose med delovnimi mesti in upošteva, da na teh mestih de-Konec na 3. strani


NAŠ PRVI MAJ
Med prvim cvetjem in zelenjem so v lahnem vetru spet zaplapolale rdeče zastave — simbol proletarskega boja in enotnosti.
Po vsem svetu so delovni ljudje tako ali drugače proslavili svoj praznik —• praznik dela. Pokazali so svojo razredno zavest, svojo prisotnost v tem našem protislovnem svetu, svojo moč in pripravljenost, preurediti svet v naprednejšo, pravičnejšo in bolj humano človeško skupnost.
Menda ni praznika, ob katerem bi se očitneje prepletale preteklosti, sedanjost in prihodnost. Spomini na preteklost nas vežejo na prve organizirane delavske demonstracije, ko je delavstvo potrkalo na vest družbe, ko je vse svoje sile zastavilo za uresničitev vizije o pravičnem svetu, v katerem bo vsak delavec človek in vsak človek delavec.
Sodobni svet še ni uresničitev vseh tistih idealov, za katere so delovni ljudje v več kot stoletnem boju žrtvovali toliko svojih moči, pa tudi tistega najdragocenejšega — svojih življenj. Sedanji trenutek kaže toliko protislovij, toliko prepadov in neenakosti med razvitimi in nerazvitimi, da onemimo ob njih.
Še vedno je treba v tej naši sedanjosti graditi osnove za prihodnost, za lepše in pravičnejše življenje prihodnjih ro-
dov. To dajdsmisel življenju in prizadevanjem vseh delovnih ljudi na vseh celinah sveta.
Delček teh velikih svetovnih valovanj so tudi naši delovni ljudje, ki svobodno oblikujejo sodobno samoupravno družbeno skupnost. 1 Prav v majskih dneh bodo na kongresu samoupravljalcev kritično pretehtali preteklost in sedanjost in si zastavili cilje za prihodnost.
V ta prizadevanja se mora vključevati tudi delovna skupnost BRESTA. Tudi tu se tkejo misli o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. S ponosom in spoštovanjem se spominjamo vseh tistih, ki so v preteklosti v težkih okoliščinah predvojnega boja in povojne graditve prispevali k revolucionarni vsebini praznovanja našega praznika.
Tudi v sedanjosti, ob sedanjem položaju v podjetju razmišljamo o bližnjih in daljnih ciljih, ki smo jih stkali v družinskem krogu, na sejah organov upravljanja ali pa zapisali v sklepih. Ob tem si postavljamo vprašanja in si iščemo nanje odgovore, včasih pa v navidezni ali resnični nemoči zastanemo, se prepustimo drugim in mislimo, da bodo pametneje odločili tudi brez nas. Stabilizacije v našem gospodarstvu in stabilizacije v našem podjetju pa ne bo moč doseči s takšnimi, čeprav človeškimi slabost-
mi in pasivnostjo. Najvažnejše je, da bo vsak delovni človek, na vsakem delovnem mestu, prišel do prepričanja, da sta predvsem od njega, od njegove odgovornosit do dela in delovne skupnosti odvisna njegova sedanjost in prihodnost.
Tako se razmišljanje o današnjem veže z jutrišnjim. Dolgoročni cilji o razvoju samoupravne družbe, čeprav jasni in nedvoumni, se prepletajo z mnogim sedanjimi težavami in protislovji. Od nas samih je odvisno, ali jih bomo premagali in si hitreje ustvarili humano samoupravno skupnost delovnih ljudi. Zato je treba vse sile usmeriti v reševanje sedanjih težav in jih obvladovati z vero v prihodnost, mi in protislovji. Od nas samih čestitamo članom delovnih skupnosti BRESTA in ostalim delovnim ljudem naše občine k njihovemu prazniku —• prazniku dela in želimo tudi v prihodnje mnogo delovnih uspehov!
Vsebina:
Nov pravilnik o delovnih razmerjih — Družbeni dogovor o OD — Izvoz letos — Še o stanovanjskih kreditih — Mlačev v požgani vasi 1942 — Priznanja Osvobodilne fronte.
Sprejemali bomo nov pravilnik o delovnih razmerjih
V javni razpravi si moramo prizadevati, da bomo opozorili na neživljenjska določila pravilnika. To pomeni, da ga moramo oblikovati predvsem tako, da ga bomo lahko tudi uporabljali. Pri tem pa moramo težiti še za nečem: ta splošni akt ne sme biti
zgolj statični zapis naših sedanjih razmerij. Vsaj nekoliko se morajo izboljšati in prav ta pravilnik nas mora siliti k takemu izboljšanju. In kdaj bo tak? Le, če ga bomo res pazljivo prebrali, če ga bo treba, desetkrat popravili in nato dosledno spoštovali.
Drobne informacije
s 163. seje centralnega delavskega sveta
Po sprejemu statuta v letu 1970 smo do sedaj v našem podjetju povsem na novo sprejeli pravilnik o knjigovodstvu, pravilnik o oblikovanju cen proizvodov in storitev, pravilnik o oblikovanju norm ter pravilnik o informiranju članov delovne skupnosti in varovanju tajnosti. Prav tako je bil na podlagi spremenjene or-
7.	aprila 1971 je bila v Tovarni pohištva Martinjak 116. seja razširjenega delavskega sveta. Poleg rednih članov sveta so bili prisotni še vodilni delavci poslovne enote in posameznih služb SKS ter glavni direktor. Osnovni vzrok za razširjeno sejo je bila obravnava stanja, za katerga so odgovorne poleg poslovne enote tudi ostale strokovne službe. Neusklajenosti dela, neizpolnjevanje postavljenih nalog, odstopanje od postavljenih rokov, medsebojna obtoževanja posameznikov ter služb, netočne in neodgovorne informacije so bila poleg planskih obveznosti tema te seje delavskega sveta.
Na seji so bile izražene številne pripombe, ki naj bi v taki ali v drugačni obliki prispevale k izboljšanju sedanjega stanja. Ne morem reči, da so bile vse pripombe s pravilnega vidika, mogoče so bile tudi slabo izražene, vendar so vsi želeli kritično oceniti sedanje nepravilnosti.
Najpomembnejši sklepi, sprejeti v zvezi z boljšim poslovanjem ter rezultati TP Martinjak so bili:
1.	V zvezi s sprejetjem načrta za leto 1971, ki vsebuje precejšnje število izdelkov, ki jih sploh ne bomo proizvajali in na drugi strani izdelke, ki jih že proizvajamo izven načrta, je bil sprejet sklep, da je treba zagotoviti najmanj dvomesečni lansirni program. Ta sklep obvezuje prodajno službo, pa tudi poslovno enoto, da se pravočasno izdelata lansirni programi z izdelki, za katere imamo vse pogoje izdelave brez kasnejših sprememb. Lansirni program vsebuje poleg vrste posameznega izdelka tudi dokončne količine površinske obdelave in vrste tapetniškega materiala z natančno barvno delitvijo.
2.	Odgovornost za opravljeno delo je treba zahtevati od slehernega delavca ne glede na delovno mesto ali poslovno enoto. Odgovornost mora biti moralna, pa tudi materialna. Prav neizpolnjevanja nalog, predvsem terminskih dogovorov, so do sedaj povzročala spreminjanje lansirnih programov, s tem pa nedoseganje proizvodnih obveznosti ter rezultatov.
ganizacije izdelan in sprejet akt o sistemizaciji delovnih mest.
Statut, ki uzakonja novo organizacijo upravljanja v podjetju, je s tem krepko posegel tudi v ostale splošne akte, predvsem pa v pravilnik o delovnih razmerjih. Pri tem ne gre za bistvene spremembe o pravicah oziroma dolžnostih posameznih delavcev, tem-
3.	Vodstvo proizvodnje mora organizirati proizvodnjo na osnovi postavljenih planov, tako da v celoti opravi planirani obseg. Na tem področju odloča o premestitvah ali zamenjavah.
4.	Lansirni program sestavlja poslovna enota skupno s komercialno službo. Tako izdelani program pa se dokončno razčisti še s primarno ter nabavno službo. Vse prevzete obveznosti se morajo brezpogojno realizirati, saj se bo vsaka nedoslednost odrazila v nedoseganju mesečnih načrtov.
5.	Nabavni službi se z novimi dvomesečnimi lansirnimi programi zagotovi predpisani rok za dobavo materialov v naročilnicah. To velja še posebej za uvožene repromateriale, kjer je dobavni rok daljši. Obenem pa v takih pogojih dela nabavna služba zagotavlja pravočasno dobavo celotnih materialov, saj proizvodnja brez enega samega potrebnega materiala ne more normalno teči.
6.	Zaradi nedoslednosti pri delu centralne priprave proizvodnje naj se le-ta prenese nazaj v poslovne enote, ki prevzemajo celotno odgovornost za delo. Vrnejo se tudi kadri, ki so bili po novi organizaciji centralizirani. V sedanjem sestavu centralne priprave le dokonča začeto delo na posameznih izdelkih.
7.	Poslovna enota proizvaja v prvi vrsti izdelke, ki jih bo prodajna služba sposobna takoj plasirati na trg. V nasprotnem primeru pa proizvaja izdelke po svojih možnostih, čeprav na zalogo. Prodajna služba pa je dolžna, da nastale zaloge gotovih izdelkov v najkrajšem času proda.
8.	Tudi v prihodnje ni predvidena celovitejša rešitev vprašanja skladišča gotovih izdelkov. Zato sta direktor poslovne enote ter vodja prodajne službe zadolžena, da pravočasno rešujeta probleme skladiščnih prostorov v okviru BRESTA ali izven njega.
9.	V najkrajšem času je treba organizirati množični sestanek in na njem prikazati uspehe poslovanja v letu 1970 ter novo analitično oceno delovnih mest, ki je bila že sprejeta na seji centralnega delavskega sveta. Poročilo o poslovanju preteklega leta naj se dopolni s posameznimi primerjavami in izračuni.
več predvsem za določitev organov, ki o tem odločajo, in za natančno določitev postopkov. Stari pravilnik je kljub svoji precejšnji uporabnosti pogosto zatajil prav pri nekaterih pomembnih določilih o uveljavljanju bodisi odgovornosti, bodisi pravic članov delovne skupnosti.
Predvidoma bo osnutek oziroma predlog spremenjenega pravilnika o urejanju medsebojnih delovnih razmerij v maju predložen centralnemu delavskemu svetu in nato dan v javno razpravo. Pravilnik bo poleg natančneje določenih pristojnosti poskusil dati več jasnosti še na področje poskusnega dela, pripravništva, razporejanja po delovnih mestih, rednega dela ter dela daljšega kot poln delovni čas in kar zadeva prenehanje delovnegt razmerja.
Predlog tega splošnega akta skoraj v celoti temelji na določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Zakon sam daje sicer nekajkrat možnost specifičnega urejanja posameznih zadev, vendar moramo ugotoviti, da mnogokrat zadev, za katere zakon terja ureditev, ni mogoče zadovoljivo urediti zaradi nekaterih drugih, predvsem organizacij-sko-lcadrovskih pomanjkljivosti. Črka pravilnika sama žal ne more rešiti takih problemov.
10.	Za ugotovitev rezultatov tei sprejetih sklepov seje delavskega sveta se čez mesec dni pregledajo realizacije posameznih skle pov in sprejmejo nove obveznosti.
Sprejeti sklepi 116. seje delavskega sveta Tovarne pohištva Martinjak so začetek skupnih naporov za odpravo sedanjih slabosti v poslovanju. Potrebno pa bo še mnogo skupnih naporov, da sc stanje izboljša ter zagotovi normalno poslovanje. Pravilno je, da je delavski svet seznanjen z notranjo in zunanjo problematiko odnosov in dela, kajti prav na teh osnovah bo lahko zavzel pravilno stališče ter tudi nosil posledice svojih odločitev.
F. Štrukelj
S pripojitvijo podjetja GABER Stari trg k Industriji pohištva BREST Cerknica je s L aprilom 1971 prenehal mandat vsem članom organov upravljanja pripojenega podjetja, ki ima po pripojitvi naziv BREST Cerknica — Tovarna pohištva Stari trg.
V	skladu z določili ustreznih predpisov ter določil statuta je centralni delavski svet BRESTA razpisal volitve v novi poslovni enoti ter tudi določil število članov, ki jih delavci poslovne enote volijo v posamezne organe upravljanja. Tako bosta zastopala poslovno enoto v centralnem delavskem svetu 2 člana, delavski svet poslovne enote pa bo imel 13 članov.
Po opravljenem kandidacijskem zboru so bile volitve 9. aprila letos.
V	centralni delavski svet sta bila izvoljena
Franc Kraševec in Dušan Plaz.
V	delavski svet poslovne enote pa so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva:
Jože Kandare,
Janez Kandare,
Franc Kodrca,
163. redna seja centralnega delavskega sveta je imela zelo obsežen dnevni red. Težišče razprav in sklenov je bilo v zvezi z analizo o gibanju stroškov in prodajnih cen, z letnim načrtom za leto 1971 in z novo analitično oceno delovnih mest. O teh vprašanjih smo že objavili prispevke v prejšnji, pa tudi v tej številki našega glasila. Zato posredujemo še nekaj drobnih informacij o preostalih razpravah in sklepih z zadnje seje.
*
Sprejet je bil predlog o nagrajevanju trgovskih predstavnikov in prodajalcev. Predlog temelji predvsem na stimuliranju izpolnjevanja planskih nalog pri prodaji na domačem tržišču.
Centralni delavski svet je razpisal volitve v delavski svet tovarne pohištva Stari trg, ki bo imel 13 članov. Prav tako je razpisal volitve dveh članov iz te poslovne enote, ki jo bosta zastopala kot nova člana centralnega delavskega sveta. Sprejel je tudi sklep, da se za po enega člana povečajo vsi ostali centralni organi upravljanja in komisija za narodno obrambo. Ti člani bodo imenovani naknadno iz Tovarne pohištva Stari trg.
Centralni delavski svet je sprejel odpoved na delovno mesto direktorja Tovarne pohištva Cerknica tov. Franca HVALE in za vršilca dolžnosti tega delovnega mesta imenoval tov. Toneta KEBETA. Imenoval je tudi razpisno komisijo, ki bo opravila razpis za zasedbo tega delovnega mesta.
*
Ker so skoraj vse pristojnosti s področja zdravstvenega zavarovanja, ki jih je do nedavnega imela država in jih določala z zakonskimi predpisi, prešle v pristojnost organov upravljanja zavarovancev, je potrebno, da imajo v teh organih svoje predstavnike tudi delovne organizacije, katerih člane ta vprašanja še posebej prizadevajo. Ta skupnost odloča o prispevnih stop-
Janko Mlakar,
Stanislav Okoliš,
Jože Pavlič,
Franc Pavlič,
Ferdo Petrič,
Jože Šraj,
Jože Šumrada,,
Barka Truden,
Stanislav Truden in Franc Zabukovec.
Delavski svet je na svoji prvi seji izvolil za predsednika Ferda Petriča, za njegovega namestnika pa Jožeta Šraja. Na isti seji je delavski svet določil število članov, ki naj jih ima poslovni svet — 5 članov — in izvolil člane v ta organ upravljanja, in sicer:
Franc Kraševec, predsednik, Franc Mlakar, namestnik, Jože Šepec,
Peter Čelhar in Janez Voljč.
Glede na to, da traja s statutom določeni mandat članom organov upravljanja dve leti in da bodo redne volitve organov upravljanja v Brestu v prihodnjem letu, bo trajal mandat novoizvoljenih članov organov upravljanja v Tovarni pohištva Stari trg le eno leto. F. Mlakar
njah za zavarovanje, o zdravstvenem varstvu, o prispevkih zavarovancev, o nadomestilih in drugih pomembnih vprašanjih. Centralni delavski svet je izvolil v svet zavarovancev občine Cerknica Štefana Kralja — SKS, Ivana Debevca — TP Martinjak, Jožeta Grudna — TP Cerknica in Tomaža Kreka — TLI Stari trg.
*
V zvezi z reorganizacijo občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva volijo odslej polovico članov občinske konference organi upravljanja v delovnih organizacijah. Centralni delavski svet je kot predstavnika Bresta izvolil tov. Janeza Otoničarja.
*
Ker je bil v enoti skupnih strokovnih služb izvoljen namesto nekdanjega delavskega sveta v skladu z novim statutom svet enote SKS in je tako prenehal mandat dosedanjemu predstavniku te enote, je centralni delavski svet v svet za koordinacijo poslovanja iz enote SKS izvolil novega člana tov. Zdravka Zabukovca.
B. Levec
Plan Tovarne pohištva Stari trg za 1971
Tovarna pohištva Stari trg ima za leto 1971 vrednostni načrt 27 milijonov dinarjev, kar je za 35 odstotkov več kot v letu 1970.
Letni načrt proizvodnje obsega 80 % vrednosti kuhinjskega in 20% furniranega kosovnega pohištva.
Ko je delavski svet podjetja obravnaval načrt za leto 1971, so bili izraženi pomisleki posameznikov, da je načrt previsok. Takih pomislekov pa po treh mesecih poslovanja letos ni več, kajti izpolnjevanje dinamike mesečnih načrtov je pozitivno. Tako smo načrt proizvodnje v januarju presegli za 5%, februarja 9% in marca za 23 %. Načrt prodaje pa je bil dosežen v januarju 100%, februarja 113 %, marca pa 132 %.
Ti podatki nam kažejo, da je doseganje načrta proizvodnje, pa tudi prodaje mogoče. Seveda pa ne moremo trditi, da smo tromesečje premostili brez težav. Največ težav v proizvodnji povzroča vsekakor pomanjkanje oziroma nepravočasna dobava določenih materialov, predvsem oplemenitenih ivernih plošč, ki jih uvažamo, in pa nerjavečih pomivalnih korit iz Kovinoplastike Lož. To pa so naši osnovni materiali, ki morajo biti vedno na zalogi. Razen tega pa so še drugi drobni re-promateriali, ki nam pogosto povzročajo glavobole. Menimo, da je mogoče take težave odpraviti s pravočasnimi naročili. Pogoj za pravočasno naročanje materiala pa so realni proizvodni programi, ki bi morali biti izdelani vsaj mesec dni pred lansiranjem v proizvodnjo.
Na osnovi doseženih načrtov prodaje je videti, da je bila za prodajo kuhinjskega pohištva v tem času precejšnja konjunktura. Kljub temu pa je potrebno raziskavi trga in povečanju prodaje posvetiti vso pozornost, ker bo v nasprotnem primeru proizvodnja prerastla prodajo, posledice pa bodo povečanje zalog gotovih izdelkov, pomanjkanj e skladiščnega prostora in, kar je najvažnejše, pomanjkanje sredstev-
Rezultati dela v prvem trimesečju so torej zadovoljivi, seveda pa morajo biti še boljši, če hočemo načrt dejansko doseči. D. P.
Pri delu
KRITIČNI OBRAČUN DELA
Sklepi DS Tovarne pohištva Martinjak
Novi organi upravljanja
v Tovarni pohištva Stari trg
Družbeni dogovor o delitvi osebnih dohodkov
KONEC LANSKEGA LETA JE IZŠEL ZVEZNI ZAKON, KI DOVOLJUJE GOSPODARSKIM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM V LETU 1971 POVEČANJE OSEBNIH DOHODKOV NA DELAVCA NAJVEČ ZA 11 °/o NASPROTI DOSEŽENIM OSEBNIM DOHODKOM V LETU 1970. OMENJENI ZAKON VELJA VSE DOTLEJ, DOKLER NE ZAČNE VELJATI REPUBLIŠKI ZAKON O USMERJANJU DELITVE DOHODKA, VENDAR NAJDALJ DO 30. APRILA 1971.
KAKO JE Z DRUŽBENIM DOGOVOROM
Republiška skupščina je že sprejela zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitev dohodka in osebnih dohodkov. Na podlagi tega zakona pripravljajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica SRS in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Splošni družbeni sporazum bo določal osnovna načela in merila, s katerimi naj bi bila zagotovljena krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarskih. organizacij, predvsem glede na izkoriščanje sredstev, te skladna rast osebnih dohodkov ter splošna potrošnja. Skladno s splošnim družbenim sporazumom, bodo posamezne skupine gospodarskih organizacij Pripravile konkretne družbene dogovore o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Iz voznega reda družbenega dogovarjanja vidimo, da gre samo pri proceduralnem delu za vrsto institucij, ki s številnimi Predlogi sodelujejo pri vsebinskem oblikovanju akta o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Skupina, ki Pripravlja splošni družbeni dogovor v okviru treh republiških Podpisnikov dogovora (izvršni Svet, zbornica, sindikat), je pripravila za razpravo že peti delovni osnutek. Gre za intenzivno Pripravo splošnega dokumenta, yendar bo kljub temu verjetno čas, ki ga zakon določa za dokončno sprejetje družbenih dogovorov 1. julij 1971 prekratek, zla-sti še, ker bo po tem datumu Predvidene davčne sankcije za nedisciplinirono delitev dohodka na osebne dohodke. Tu je več Predlogov. Eden izmed njih predvideva podaljšanje zamrznitve nsebnih dohodkov na ravni 11 “/o tedi po 30. aprilu, drugi predvi-. Va zamrznitev osebnih dohodkov na višji stopnji na 13 do ™°/o, tretji predlog predvideva Popolno odmrznitev osebnih dohodkov itd. Končno besedo okrog zamrznitev osebnih dohodkov bo moral reči konec aprila ali v začetku maja republiški izvršni Svet, medtem lto bo morala najverjetneje republiška skupščina Podaljšati rok za sklenitev samo-npravnih dogovorov.
Kaj določa splošni uružbeni dogovor
Poudariti moram, da splošni družbeni dogovor še ni sprejet !n s° torej številke, ponekod pa Pdi vsebina še nedoločena. Osnova družbenemu dogovoru a: kalkulativni osebni dohodki P faktor stimulacije. Kalkulativ-1 °sebni dohodek določa višino osebnih dohodkov po posamez-1 _ kategorijah strokovne izo-razbe delavcev, s tem da upo-eva pri delavcih in neposredni roizvodnji izobrazbo, ki jo zah-®va akt o stimulaciji delovnih mest, medtem ko upošteva pri ezijskih delavcih dejansko izo-razbo, pri kateri se pri vodilnih elovnih mestih poveča kalkula-p,lvP* osebni dohodek za 20 %.
aktor stimulacije pomeni pove-canje sredstev kalkulativnih
osebnih dohodkov v skladu z doseženimi poslovnimi uspehi. Osebni dohodki po obeh kriterijih predstavljajo neobdavčeni del dohodka, namenjen za izplačilo osebnih dohodkov.
Družbeni dogovor predvideva tudi najnižje (800 din) in najvišje mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega (6.000 din), finansiranje skupnih potreb delavcev, namenjenih za regrese za letni dopust in za prehrano na zaposlenega delavca po 600 din letno, najvišje dnevnice za potovanja v Jugoslaviji 100 din in 50 "/o stroškov za prenočevanje, povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene 0,90 din itd.
Za zagotovitev najnižje stopnje rentabilnosti vloženih sredstev predvideva splošni družbeni dogovor tudi najnižjo stopnjo akumulacije (6 %). Podjetja, ki no bi dosegle predvidene akumulacije, bi obravnavala občinska skupščina in sklepala o sanaciji, prisilni upravi itd.
Seveda je pri tem še vrsta odprtih tako vsebinskih vprašanj kej npr. vprašanje akumulacije podjetij, ki so usmerjena v premalo stimulizirani izvoz, vprašanje administrativnih vplivov na oblikovanje cen, vprašanje, kako poleg strokovne izobrazbe oblikovati kalkulativni osebni dohodek tudi z drugimi pogoji dela (težaška dela, zdravju škodljiva dela itd.), vprašanje obdavčitve sredstev za družbeno prehrano itd; kakor tudi odprtih vprašanj tehnične narave kot npr. vprašanje enakega zajemanja dohodka in osebnih dohodkov glede na različno tehniko formiranja dohodka po fakturirani realizaciji
Izvoz
Priznati moramo, da je letošnji načrt izvoza za skoraj pet milijonov ameriških dolarjev precej visok, vendar realen. Povpraševanje po pohištvu je v tujini, predvsem pa v državah s konvertibilno valuto, dovolj veliko, da lahko res dosežemo planiran obseg izvoza. Žal pa je treba poudariti, da so že na samem začetku leta nastopile težave, ki onemogočajo mesečno doseganje načrta izvoza.
V začetku leta je bilo pričakovati, da se bo izvoz močno povečal s spremembo tečaja dinarja. Devalvacija konec januarja pa ni dala pričakovanih rezultatov. Izvoz je žal še vedno neinteresan-ten, ker so cene na zunanjih tržiščih odločno prenizke. Kot običajno, je bil izvoz letos sorazmerno slab, vendar je precej boljši kot v istem obdobju lani. Tudi glede naročil smo letos precej na boljšem. Skoraj dokončno je razčiščeno naročilo glasbenih omaric za ameriškega kupca. Prav v teh dneh je prispelo sorazmerno veliko naročilo nemškega kupca. Nekoliko slabše je stanje z naročili za Tovarno pohištva Martinjak, kjer še niso zasedene celotne letošnje kapacitete. Pričakovati je, da bo ta problem rešen v bližnji prihodnosti.
Poleg nizkih cen na svetovnih tržiščih so še nekatera važna dejstva, ki vplivajo na slabo dosega-
Za naše izdelke v novi trgovini je dovolj zanimanja in tudi kupčij. Na sliki: Kupci si ogledujejo Polono
in tehniko formiranja osebnih dohodkov — izplačanih na bazi vkalkuiiranih stroškov (osebni dohodki v zalogah) itd.
DRUŽBENI DOGOVOR IN BREST
Po sklepu upravnega odbora poslovnega združenja Les, bo združenje Les nosilec akcij za sklenitev samoupravnih sporazumov za vse dejavnosti ožje skupine lesne Industrije Slovenije (panoga 122). To pomeni, da bo tudi Brest, kot član tega združe-
nja zastopan v družbenem dogovoru skupina v okviru združenja Les (dokončno odločitev o sodelovanju pri družbenem dogovoru te skupine, bo na prvi seji obravnaval delavski svet podjetij).
Bres že sodeluje v strokovnih komisijah združenja Les pri sistematizaciji oziroma usklajevanju delovnih mest po ožji dejavnosti. Končno besedilo sporazuma bo izdelal ekonomsko-finanč-ni svet združenja Les. Delo je dokaj obsežno, zato bo terjalo tudi daljši čas do dokončnega
sprejema družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v okviru lesne industrije Slovenije.
Ko govorimo o Brestu, nas prav gotovo zanimajo konkretne številke. Verjetno bi marsikdo rad slišal odgovor na to, ali so na Brestu previsoki osebni dohodki glede na ostalo lesno industrijo, ali bodo tudi naši osebni dohodki obdavčeni, kako je z našo akumulacijo in družbenimi dogovori itd. O teh vprašanjih bomo skušali odgovoriti kdaj drugič.	D. Mlinar
Analitična ocena sprejeta
Nadaljevanje s 1. strani
iajo ljudje z ustrezno izobrazbo in sposobnostjo.
Čeprav je delo s kadri dobilo neke nove oblike, je vrsto pripomb, da se prepočasi razrešuje
letos
nje načrta izvoza. Predvsem ugotavljamo, da se poslovne enote skoraj brez izjeme ne držijo določenih rokov za odpremo. Poleg objektivnih je še cela vrsta subjektivnih razlogov za zamujanje rokov. Prav gotovo kupec ne bo ponovil ali povečeval naročila, če bomo kasnili z dobavo mesec ali celo več. Že pri planiranju dobavnih rokov moramo paziti, da bodo čimbolj objektivni.
Drugo vprašanje je vprašanje kvalitete, ki postaja v zadnjem času vedno slabša. Predvsem moramo posvetiti več pozornosti končni kontroli v poslovnih eno tab. Prav zaradi slabe kvalitete nastajajo v zadnjem času veliki dodatni stroški, zmanjšuje pa se tudi zaupanje kupca v kvaliteto naših izdelkov. Vprašanje kvalitete ni problematično samo za izvozne izdelke. Vse več je reklamacij na račun izdelkov, ki jih prodajamo na domačem tržišču. Čeprav je ta problem že dalj časa znan, se stanje ni izboljšalo, temveč se slabša.
Vse te stvari vplivajo na obseg prodaje v izvozu, pa tudi na domačem tržišču. Zavedati se moramo, da kupec zahteva poleg solidne postrežbe tudi kvalitetno blago, posebno sedaj, ko je pohištvo postalo drago in ko je na trgu vsak dan večja ponudba.
T. Žele
obstoječa problematika. Nujno je potrebno izdelati skupno s posebnimi enotami enotni program dela kadrovske službe in razčistiti vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s sprejemanjem delavcev na delo, uvajanje v delo, zastaviti politiko napredovanja, rešiti problem starejših delavcev, premeščanje delavcev iz ene ekonomske enote v drugo ekonomsko enoto, med poslovnimi enotami itd. Pri nekontroliranem premeščanju se pojavlja problem, da dobri delavci ostajajo na slabše nagrajevanih delovnih mestih.
Na kriterij o pogojih dela je bilo največ pripomb, v javni razpravi kar 73, čeprav so bili pogoji dela merjeni in so se upoštevati le ustrezni podatki izvršenih meritev. Zato bi bilo prav, da se meritve izvedejo tam, kjer so se v
tem času pojavila nova delovna mesta in tam, kjer so bile pripombe, da v času meritve niso delali ustrezni stroji, ki vplivajo na pogoje dela. Poleg tega so še vedno delovna mesta, ki niso potrebno zaščitena in nimajo predpisanih potrebnih zaščitnih sredstev in pripomočkov. Dogaja pa se, da posamezniki tudi ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev.
Poleg teh je bilo obravnavanih še vrsto drugih perečih problemov, ki jih bo treba v prihodnje nujno razrešiti. Obravnava in sprejemanja analitične ocene je nanje opozorila, slediti pa mora načrtna akcija strokovnih služb. Če se k temu ne bo takoj in načrtno pristopilo, bomo kmalu ugotovili, da tudi ta analitična ocena ni primerna.
F. Levec
Kako bomo p)raznowali?
Praznovanje praznika dela ima lepo in bogato tradicijo. Že od nekdaj so delovni ljudje ■— včasi tudi v najtežjih pogojih — organizirano in manifestativno praznovali svoj dan. Tudi sedaj ima ta praznik svoje posebno obeležje. Mnogi delovni ljudje bodo odšli v naravo ali kam drugam na oddih, športni in kulturni delavci bodo prirejali svoje manifestacije ...
Podobno bo tudi z delovnimi ljudmi Bresta. Verjetno ima vsakdo že svoje načrte za te dni. Sindikalna in mladinska organizacija Bresta pa bosta dali svoj prispevek k javni prireditvi, ki bo ob prazniku dela.
Na predvečer praznika, v petek 30. aprila, bo pred samopostrežno trgovino promenadni koncert naše godbe na pihala, pevski zbor bo zapel nekaj delavskih pesmi, v programu pa bo tudi nekaj recitacij. Da bo vzdušje še bolj praznično, bodo po okoliških hribih zagoreli kresovi. Najbolj veličastnega obljubljajo na Slivnici, kjer bo še posebno kresno praznovanje. V praznično jutro pa nas bodo predramili zvoki budnice, ki jo bodo priredili tudi v okoliških vaseh.
Prav gotovo se bodo delovni ljudje v naši občini — kot milijoni po svetu — vključili v praznovanje svojega praznika.
Večje potrebe po stanovanjih
Sindikat v Tovarni lesnih izdelkov
S povečanim obsegom proizvodnje, s tem v zvezi pa tudi z večjim številom zaposlenih delavcev, zlasti strokovnih kadrov, nastaja v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg pomanjkanje stanovanjskih prostorov. V Loški dolini imamo samo dve družinski stanovanji, ki sta last Bresta, in sicer v bloku v Starem trgu*. V enem izmed teh dveh stanuje delavec, ki je zaposlen pri Brestu, v drugem pa stanuje mesar z družino.
Dokler ni bilo stolarne, ni bilo težav s stanovanjskimi prostori, ker so bili zaposleni delavci predvsem domačini. Sedaj pa je samo v štolami zaposlenih že 91 delavcev. S tem se pojavljajo potrebe po strokovnjakih, ki pa jih moramo dobiti od drugod in je seveda njihov prvi pogoj ob zaposlitvi stanovanje.
Zaradi teh vprašanj je sindikat 7. aprila sklical razširjeno sejo.
Na njej so člani izvršnega odbora sindikata predlagali, naj centralni delavski svet razpravlja o tem, da bi se sredstva za stanovanjsko izgradnjo, to je 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov vračala nazaj v poslovne enote. Ta sredstva so v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg v letih 1969, 1970 in 1971 znašala skupaj 505.236,44 novih dinarjev.
Od odobrenih kreditov so v zadnjih petih letih dali le 195.000 novih dinarjev, prosilcem iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg. Člani izvršnega odbora so menili, da bi morali ta sredstva decentralizirati, ker bi tako lahko najbolj pravično kreditirali prosilce pri reševanju stanovanjske stiske na tem področju.
Letos je bilo iz naše poslovne enote sedem prosilcem za kredit, bodisi za dograditev ali pa novogradnjo. Predlog stanovanjske komisije pa je, da se odobri kredit le štirim prosilcem iz naše poslovne enote. Izvršni odbor je predlagal, naj stanovanjska ko-
misija pri dodelitvi kredita upošteva še ostale tri prosilce, ker so v kritični stanovanjski stiski. Člani izvršnega odbora so tudi menili, naj bi predlagali v komisijo še enega člana sindikata iz tiste poslovne enote, iz katere je prosilec, kadar rešuje prošnje in opravlja oglede na kraju samem.
Dogaja pa se, da stanovanjska komisija razpravlja o prošnjah tudi brez prisotnosti izvoljenega člana komisije. Kako je mogoče razpravljati o stanovanjski problematiki brez prisotnega izvoljenega člana prizadete poslovne enote? To velja zlasti za sejo, ki je bila 2. aprila, na kateri ni bil prisoten član komisije iz naše poslovne enote, ker je bil o seji prepozno obveščen.
Tekla je tudi razprava o podražitvi avtobusa. Pri nas je veliko delavcev, ki se vozijo na delo iz Babnega polja in so zlasti tisti z nižjimi osebnimi dohodki prizadeti zaradi podražitve. Organi upravljanja naj bi razpravljali tudi o tem vprašanju.
Še o stanovanjskih kreditih
Dobro se zavedam, da je nejevolja delavcev in izvršnega odbora sindikata Tovarne lesnih izdelkov Stari trg precej upravičena, vendar le do neke mere tehtna. Ne v opravičilo, ampak v splošno osvetlitev bom poskušal stanovanjsko problematiko, o kateri govorimo te dni, povzeti v kratek sestavek.
Ob obravnavi skrbi za stanovanjski standard delavcev Bresta se povezuje kompleks faktorjev, ki jih je vsekakor treba upoštevati.
1.	Potreba po strokovnjakih in njihova koncentracija v skupnih strokovnih službah v Cerknici, ki jo postavlja organizacija podjetja.
2.	Višina sredstev za razreševanje stanovanjske problematike.
3.	Politika tehnike razdeljevanja stanovanjskih kreditov in stanovanj.
4.	Bančna stimulacija (kreditiranja) in gibkost gradbenih podjetij.
5.	Višji življenjski nivo in zahteva po višjih stanovanjskih standardih.
Znano je, da vlada na borzi dela prava dirka za strokovnjaki. Podjetja vsevprek rušijo notranje predpise in stimulirajo strokovnjake z nadpoprečnimi osebnimi dohodki, privabljajo jih z udobnimi stanovanji, z že zgrajenimi stanovanjskimi hišami ali visokimi in ugodnimi stanovanjskimi krediti vse zato, da bi jih privabili in obdržali. Tako noliti-ko poskuša voditi tudi Brest, saj je zanjo primoran zaradi kompliciranega mehanizma proizvodnje in prodaje v sodobnih pogojih dela. Žolč nad odkupi stanovanj (tudi letos), ki jih bodo zasedli predvsem novi strokovnjaki, s tega stališča ne more biti opravičljiv. Izbire ni. Ali tako, ali pa nikakor.
Slišati je očitke, da strokovnjaki ne sprejemajo stanovanjskih kreditov. Predpostavljam, da je tu posredi izredno povpraševanje po njih doma in v tujini. Mlad strokovniak na začetku svoje strokovne kariere se težko odloča za takojšnjo ustalitev. Nedvomno pa je tudi Cerknica kot sredina, kot podeželje, manj privlačna od večjih centrov.
Štiriodstotni obvezni prispevek v stanovanjski sklad podjetja ne daje dovolj sredstev, da bi obe stremljenji (pridobitev novih strokovnjakov in razreševanje ostale socialne problematike) ugodno zadovoljevali. Nadalje omenjam industrijsko tradicijo, ki je skoraj nimamo in ni težko videti posledic intenzivnega razslojevanja, migracij in sprememb življenjskih navad, ki smo jim priče v zadnjih dvajsetih letih.
O politiki tehnike razdeljevanja stanovanjskih kreditov in stanovanj v letu 1971 bi rekel, da si
težko predstavljam stanovanjsko komisijo, ki bi ji uspelo absolutno objektivno razdeljevati ta sredstva. Prizadeti pač gledajo s svojih subjektivnih stališč. V pripravi je predlog sistema, kako razdeljevati sredstva za stanovanjske kredite, ki naj bi z objektivnimi kriteriji onemogočil kakršnekoli subjektivnosti. Vendar bomo morali spet posebej obravnavati podjetju potrebne strokovnjake.
Informativno je treba povedati, da je stanovanjska komisija pripravila predlog razdelitve stanovanjskih kreditov za individualno gradnjo stanovanj za javno razpravo z namenom, da bi prenehala s tradicijo drobljenja sredstev (letos samo 500.000 N din), majhna sredstva, do katerih bi prišli ob upoštevanju vseh pro-
»Ne vidim rad, da bi pisal o meni. Vse skupaj se mi zdi nekoliko neskromno,« je dejal Jože Gruden, inštruktor v furnirnici. Šele, ko sem mu pojasnil, da ga je za predstavitev v tej rubriki izbral uredniški odbor, je po daljšem oklevanju vendarle pristal na kratek razgovor.
»Pred devetnajstimi leti, leta 1952 sem v časopisu prebral, da LIP Cerknica potrebuje kvalificirane delavce. Oglasil sem se na razpis in sprejeli so me. Bil sem mlad, ambiciozen, željan avantur in zato sem želel čim dalj od doma. Želel sem si v svet tudi zato, da bi se strokovno izpopolnil.«
Tovariš Jože Gruden je prišel v Cerknico iz Grumelj pri Kostanjevici, kjer se je rodil leta 1928. Po rodu je iz delavsko-kmečke družine. V družini je bilo šest otrok. Jože je prišel na svet tretji. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Škocjanu, se je leta 1944 šel učit mizarske stroke k svojemu stricu v Kostanjevico. Pri njem je ostal na delu tudi po
izučitvi in še nekaj let potem, ko je odslužil vojaški rok. Privatni sektor pa v tistih časih ni bil kdove kako perspektiven, zato je sklenil, da se bo zaposlil kje drugje. Odločil se je za LIP Cerknica. V Cerknici sprva ni bil preveč zadovoljen. Lahko bi rekel, da je bil razočaran. Takrat so izdelovali predvsem kuhinjsko pohištvo. Kolektiv je štel nekaj sto
silcev, pa otežujejo finančno in bančno manipulacijo, delo se ob nenehnih podražitvah zavlačuje, pa tudi odplačevalna doba je za majhne kredite kratka.
Očitno je, da ob takih sredstvih ne bo mogoče popolnoma prenehati s tradicijo drobljenja, zato bo treba ob velikem intere su za individualno gradnjo v_pri-hodnjem letu odmisliti nakup novih stanovanj, podpreti pa bo treba individualno gradnjo stanovanj.
Nimam namena ali hotenja kogarkoli prepričevati, dolgoročno politiko reševanja stanovanjske problematike je treba šele zastaviti, poskušal sem samo spomniti, da je problematika širša, kot si navadno predstavljamo.
F. Sterle
delavcev, na voljo so imeli nekaj primitivnih strojev in orodja. Delali so v zelo slabih pogojih. Prostori so bili tesni in neprimerni za serijsko izdelavo. Stanoval je v zasilnem stanovanju, sam je moral skrbeti za čisto osebno in posteljno perilo. Nikogar ni imel, ki bi mu bil blizu. Toda to je s časom minulo in odločil se je, da bo ostal v Cerknici. Leta 1955 se je poročil in si ustvaril družino. Ima dve hčerki, starejša že obiskuje gimnazijo v Postojni. Leta 1960 si je zgradil stanovanjsko hišo in se tako še trdneje ustalil v Cerknici.
»Če bi mi nekdo ob prihodu v tovarno leta 1952 dejal, da se bo to skromno podjetj razvilo v tako podjetje kot je danes, mu prav gotovo ne bi verjel. Razvoj našega podjetja je tekel hitreje, kot sem pričakoval.« S posebnim zadovoljstvom ni pozabil pripomniti, da je k temu razvoju s svojim minulim delom tudi on prispeval.
»Brest mi je drugi dom,« pravi. »Delam z veseljem.« Zlasti pa je vesel priznanja, ki mu ga včasih v razpravi o proizvodnih problemih izrazijo, ko pravijo, da je njegov oddelek eden izmed najboljših, kar se tiče dela in delovne discipline.
»Zdi se mi, da se pri nas tehnologija razvija hitreje, kot smo to sposobni dojemati.« Nekoliko je zaskrbljen, ko pomisli na perspektivo. Iz šol prihaja čedalje več mladih strokovnjakov. Strokovno pa se je potrebno znova in znova dopolnjevati ter pridobivati vedno nove, moderne postopke v tehnologiji.
»V teh devetnajstih letih, kolikor sem v podjetju, sem bil kra-
NAŠI LJUDJE
Brestovi novi bloki v stanovanjski soseski Videm pri Cerknici
IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
Za razvoj lesne industrije je iz dneva v dan pomembnejša naloga, da delovne organizacije skrbe za strokovno izpopolnjevanje svojih kadrov na vseh stopnjah, od priučenega delavca do diplomiranega inženirja. Znano je namreč, da je znanje, pridobljeno na šolah, zaradi naglega razvoja tehnologije v desetih letih že zastarelo, v prihodnosti pa bo ta čas še krajši.
Kvalificirani delavci, tehniki in inženirji deloma sami dopolnjujejo znanje ob delu, deloma pa na tečajih in seminarjih. Delavci brez kvalifikacij pa doslej niso bili deležni sistematičnega izobraževanja.
Kako, kje in kdo naj se izobražuje in usposablja? Za priučene
delavce nimamo nikjer izobraževalnih ustanov, ta dejavnost se more in mora odvijati le v delovni organizaciji z domačimi strokovnjaki. Kadrovski sektor pripravlja precej obširen program izobraževanja in usposabljanja delavcev za sorodna delovna mesta po posameznih profilih, kot so: priučeni žagar, lesni brusilec, lesni rezkalec itn. Program bo vseboval teoretični, praktični in splošni del s poudarkom na praktičnem delu.
Kadrovski setor namerava začeti z intenzivno tovrstno dejavnostjo jeseni, potem ko bodo do tedaj pripravljeni programi, predavatelji in organizacija.
F. Turšič
Jože Gruden, inštruktor v furnirnici
tek čas na različnih delovnih mestih. Najdalj pa sem v furnirnici. Po treh letih dela, odkar sem prišel v podjetje, sem bil imenovan za inštruktorja klejarne. V tem oddelku smo sprva klej ali tudi sklope izdelkov, različna podnožja in podobno, le nekaj malega smo že tudi furnirali. Z razvojem podjetja in z razširitvijo proizvodnega asortimenta na kosovno
furnirano pohištvo pa se je iz klejarne izoblikoval še oddelek furnirnice.«
Leta 1965 je tovariš Gruden končal delovodsko šolo, s čimer je svoje strokovno znanje še bolj dopolnil in poglobil.
Kadar mu dopušča čas, zelo rad obišče svoj rojstni kraj, ki je zanj še vedno najboljši.
J. Klančar
MLAČEV V POŽGANI VASI -1942
Poleti je bilo. Sedel sem med skupino kmečkih zadružnikov, preizkušenih možakov. Ko smo se poraz-govorili o raznih gospodarskih vprašanjih na vasi, je beseda dala besedo in nekateri, ki so bili v partizanih, smo kmalu zašli tudi na obujanje spominov iz leta 1942. Neki možakar, ki mu zaradi bolezni ni bilo dano, da bi bil v gozdu, je vprašal: »Vem, da ste marsikaj doživeli in preživeli. Vendar ne verjamem, da ste kdaj mlatili v gorskih vaseh, kot sem to zadnjič slišal.« Pri tem se je mož obrnil name, češ: »No, tebi bom verjel, boš pa ti povedal, kako je bilo.«
Možakom sem dejal: »Na kratko bom povedal, kako so mlatili v požgani gorski vasi, Babni polici, avgusta 1942.«
Kot vsi veste, je tisto leto divjala velika vojna, po vsem svetu. Tudi naših notranjskih krajev se ni ognila ...
Od maja pa do 28. julija 1942 je bilo osvobojeno na Notranjskem veliko ozemlje: Cerkniška dolina, Bloška planota, Loška dolina (Bloška planota), Loški potok do Čabra in obsežna Kočevska. Zaradi tega so Italijani zbrali mnogo vojaštva in začeli 16. julija veliko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju. Na vsem tem osvobojenem ozemlju je bilo komaj 5000 partizanov, s terenskimi odbori, kurirji, zalednimi komandanti in gospodarskimi komisijami vred. Proti tem so Italijani navlekli nad 100 tisoč sodobno opremljenih in motoriziranih vojakov, ki jih je spremljalo še precej letal. Po načrtu, ki ga je izdelal italijanski generalni štab in ki mu je botroval sam Mussolini, so sklenili, da bodo po Notranjskem in Kočevskem načrtno in temeljito pregledali vse gozdove, vsako luknjo, vsa drevesa, da bodo Postavili zasede pri vseh vaseh, križiščih, mostovih, vodnjakih, mlakah, njivah, gozdnih križpotih, razglednih točkah, ob robovih gozdov, ob zvra-teh njiv itd. Mislili so, da bo potem konec partizanstva in osvobodilnega gibanja v slovenski deželi. Poleg tega pa so imeli v načrtu požgati celo vrsto vasi in izseliti določen odstotek prebivalcev (kar so tudi storili).
Kljub motorizaciji so dvanajst dni Prodirali od krimskih gozdov, prečen so prišli 28. julija 1942 na področje Bloške planote in Loške doline.
Pod snežniškim pogorjem leži v eni izmed kotlin gorska vasica — 14 hiš, Babna polica. Vas je bila^vsa Partizanska. Osemnajst jih je bilo v Partizanih, šestdeset so jih odgnali v internacijo, vas pa so do tal po-
Notranjski zbornik NOB 1941-1945
1970. leta se je pri Zvezi bor-oev Nov pri skupščini občine V-erknica osnovala komisija za pi-anje zbornika in za temeljit Pregled spomenikov in spominih plošč na območju Cerkniške Občine. Zbornik bi prinesel raz-ovrstne sestavke iz NOB te pokrajine, vlogo partije in Osvobodi*2 fronte, vlogo kurirskih po-IaJ, partizanskih enot, vlogo že-tn SKOJ, skratka Zbornik naj Pil odraz vsega življenja in dogajanja v revoluciji v tem preji11 Notranjske. Za pisanje zborna se je prostovoljno javilo 30 Prih borcev, oficirjev in spome-sr^ariev' 19nc 30. marca tega leta
za okrog 400 strani raznih se-v avkov. V kratkem pričakujejo sestavke partizanskih žensk. v-ifTavilno bi bilo, da bi se naročij i1. za Zbornik že javljali na , ajevnih organizacijah Zveze , rcev tako, da bi imela vsaka ajevna organizacija seznam na-sn*"111 vOV- Višina naročnine bo tP?r°čena, čim bodo ugotovljeni 5arski stroški za zbornik. Pred-icS^rna bo zbornik izšel v letu y?2 ali 1973.	M. Hace
žgali, tako da so ostali samo visoki uniiniki sredi razvalin. Nad vasjo je 14 dni tulil nek pes, okrog razvalin pa so se plazile tri mačke. Polje je uho v tej vasici zelo dobro obdelano. Ječmen in pšenica sta se pripogibala s težkim klasjem k zemlji, i uai sadno drevje je bilo tako polno, da so se jablane in hruške lomile.
V Okrobovcu je sedelo zvečer 18 terencev in terenk. Pogovarjali so se ob tabornem ognju v ozki kotlini, kjer so šumele stoletne smreke. V velikem loncu se je kuhal ječmenov močnik. Vsi so željno čakali, kdaj bo skuhan. Plečat, majhen kuhar — Mihelčičev Vinko — se je obrnil in dejal: »Zadnjo merico ječmenove moke sem dal v lonec. No, bomo pa krompir tolkli trikrat na dan.«
— »Le kako bomo živeli ob sa mem krompirju!« so se oglasile te-renke ...
»Pomrli ne bomo od gladu,« je pripomnil Jože s Police in zamahnil z veliko roko nad tabornim ognjem. »Rečem pa vam, dokler bo kaj na njivah, bomo še zmeraj živeli. Kdor pa ne bo delal, naj od lakote umre!« Pogledal je vse po vrsti, kakor da je hotel reči: »Nekaj moramo ukreniti, da ne bo propadlo žito na njivah.«
»Prav si povedal,« sta mu potrdila oba Janeza s Police, stara čez 30 let. Mihelčičev Janez je vstal, se razkoračil kraj ognja in dejal: »Premišljujem in premišljujem, pa sem le eno pogruntal, tako vam rečem. Cindriču bomo rekli, naj da nekaj partizanov pa vse terenke in bomo poželi ječmen, pšenico in rž. Potem bomo pa omlatili. No, in ko bo omla-čeno, bomo tudi kje zmleli.«
Vsi so skočili pokonci: »S kom bomo želi in mlatili?« Vprašanja so se vsipala križem kražem. Janez je nadaljeval: »Mlatilnica je skrita, srpi so tudi zakopani, kar začeli bomo. Žele pa bodo Francka, Julka, Ančka, Tončka, Marica in druge.«
Dolgo v noč so se pogovarjali. Mesec je že zdavnaj zašel za javor-niške gozdove. Da ste jih videli drugo jutro! Vroč dan je bil. Štirinajst žensk je želo, osem moških je vezalo snope in jih dalo v razstave sušit.
Štirideset oboroženih partizanov je bilo v zasedi na Prevalji, v Bo-
rovcih in na poteh proti Jermendolu, ua ne ui rasisti priorn iz uoiine in motni zanjic. Kraj vrtov je stai ve.iK KOtei, v njem se je Kunai nov Krompir, v vemun lorium so se pa Kunaie zrem češplje. Zanjice, vezaci, nna-uei m zaseua so jeali tri Krat na uau nov Krompir, zraven pa Kunane ces-pije. io je bna euma nrana tiste um. Kijuu temu sta ooneia pesem in vrisK zanjic poo vroče sinje neoo. Janez, Jože in orugi poliSKi range so pa pripravili ob koucu njiv mlatilnico in cez dva dni so mlatili, ua je bilo veselje.
v enem teunu so poželi m narma-un oou merniKOV an m.iuUKg ječmena, pšenice m rzi. imosiii pa so jin v razna SKrivansča, poseuno v neke vodnjake, iz Katerin so izpraznili vooo. v dolini so Italijani m nji-novi pomagači zvedeli, da na batini punc, žanjejo. Io je notei sovražnik preprečiti, liste oni, ko je bila Končana žetev, so šii terenci in partizani na Hrvaško v borno. Io so izkoristili Italijani, vdrli na Banno polico in pobrali žito. To so potem gledali terenci in drugi, ko so se vrnili iz Gorskega kotorja! Kleli so, stiskali pesti.
»Kaj pa zdaj?« so se spraševali. Janez je zamannil z roko in zavpil: »Ce so nam požrli in pokradli žito, nam pa krompirja, tizoia m koruze ne smejo.«
Stisnili so krepko pasove in šli na delo. Podnevi so nosni krompir v skrivališče ter obirali sadje, ponoči pa opravljali terensko deio ali hodili s četo na borbene akcije. Tudi rasisti so kmalu zvedeli, da terenci in partizani na hitrico kopljejo krompir in ga spravljajo v temne snežniške gozdove.
V zgodnjem septembrskem jutru jih je čez 500 vdrlo na Babno polico. Toda zmotili so se. Na poliških senožetih sta jih pričakala v zasedi komandant bataljona Slave in hrabri babnopoljski komandir Cindrič. Dve uri je trajala bitka. Potem pa je pred 110 partizani strahovito bežalo s Police 500 Italijanov. Po poti so izgubljali puške, nahrbtnike, bombe in mitraljeze. Do srede decembra se ni noben sovražnik upal približati tej gorski požgani vasi.
Krompirja so pa nakopali toliko, da ga je bilo dovolj za bližnjo četo za 12 dni, za civilno taborišče za 220 dni in še 1480 novincev s Primor-
skega se je v petih oddelkih ustavilo ter so bili nahranjeni s krompirjem in sadjem. Mislim, da je bilo
prav, da sem vam povedal, kako so mlatili in skrbeli za prehrano v tistih hudih dneh ...	M. Hace
Osebni dohodki po panogah v Jugoslaviji
Za primerjavo navajamo nekaj podatkov v gibanju osebnih dohodkov po posameznih panogah jugoslovanske industrije. Podat-
Priznanja Osvobodilne fronte
Ob tridesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva podelila deset priznanj najbolj zaslužnim revolucionarjem in aktivistom.
Na svečani seji Izvršnega odbora občinske konfrence Socialistične zveze Cerknica so 26. aprila podelili -ob prisotnosti predsednikov krajevnih konferenc Socialistične zveze, predsednikov organizacij Zveze borcev, prednikov ostalih družbeno-političnih organizacij, občinske skupščine, delovnih organizacij, poslancev, lanskih nagrajencev Osvobodilne fronte in drugih, podelili deset priznanj Osvobodilne fronte. Znano je, da podeljuje po pravilniku občinska konferenca Socialistične zveze le po pet takih priznanj vsako leto, izjemoma so letos v jubilejnem letu podelili deset priznanj.
Posebna žirija je pregledala predloge krajevnih organizacij Zveze borcev. Na skupni seji z izvršnim odborom občinske konference Socialistične zveze pa so odločili, da prejmejo letos priznanja:
Franc Kovač iz Starega trga (zaposlen v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg) za družbeno politično delo. -Dolga leta že deluje v krajevnih in občinskih formih družbeno političnih organizacijah, krajevni skupnosti in v pevskem zboru DPD Svoboda Loška dolina.
Jože Kraševec iz Starega trga je dobil priznanje osvobodilne fronte za povojno delo v krajevnih družbeno političnih organizacijah
in občinskih forumih ter organiza cijah. Več let pa deluje aktivno tudi v krajevni skupnosti Loške doline.
Frač Mele iz Cerknice je dobil priznanje OF za predvojno in povojno delo v družbeno političnih organizacijah in v gospodarstvu. Bil je eden prvih direktorjev Bresta. Poleg tega je bil eden izmed ustanoviteljev godbe na pihala v Cerknici in je njen aktivni član še danes.
Milka Rudolf iz Kremence pri Cajnarjih je dobila priznanje Osvobodilne fronte za medvojno in povojno delo v družbeno političnih organizacijah. Svoje aktivistično delo v Osvobodilni fronti in SKOJ je nadaljevala v socialistični zvezi, zvezi borcev in Krajevni skupnosti.
Jakob Šilc iz Grahovega je dobil priznanje OF za predvojno, medvojno in povojno družbeno politično delo. Bil je med ustanovitelji društva Kmečkih fantov in deklet, eden prvih aktivistov OF, po vojni pa je aktivno delal v družbeno političnih organizacijah in Krajevni skupnosti Grahovo.
Andrej Zabukovec iz Cerknice je prejel priznanje Osvobodilne fronte za delo v družbeno političnih organizacijah in organih ljudske oblasti. Med vojno je bil eden prvih aktivistov osvobodilne fronte, po vojni pa je aktivno sodeloval pri graditvi ljudske oblasti.
Janez Zigmund iz Starega trga je je dobil priznanje Osvobodilne fronte za predvojno in medvojno delo v družbenopolitičnih orga-
nizacijah, po vojni pa je deloval v organih ljudske oblasti. Bil je med ustanovitelji društva Kmečkih fantov in deklet, organizator in aktivist osvobodilne fronte. Janez Žnidaršič iz Mramorovega na Bloški planoti je dobil priznanje Osvobodilne fronte za medvojno in povojno družbenopolitično delo. Bil je eden izmed prvih aktivistov Osvobodilne fronte na Bloški planoti, odposlanec Kočevskega zbora, po vojni pa dolgoletni odbornik in aktivist v družbenopolitičnih organizacijah.
Tone Žnidaršič iz Starega trga je prejel priznanje Osvobodilne fronte za aktivno povojno družbenopolitično delo v krajevnih organizacijah in forumih občinskih družbenopolitičnih organizacij.
F. Sterle
Seminar za komuniste
V začetku aprila je bil organiziran v Cerknici seminar za komuniste, ki delajo v gospodarskih podjetjih in ustanovah. Na seminarju so obravnavali značilnosti ustavnih sprememb, ekonomsko problematiko in stabilizacijo gospodarstva, posebej pa še obliko in način dela komunistov.
ki se nanašajo na november 1970. leta. Poprečni osebni dohodek v industriji je znašal 1195 din.
Panoge nad poprečjem industrije
nafta	1823
ladjedelništvo	1806
filmska industrija	1790
elektroenergija	1747
grafična industrija	1548
črna metalurgija	1369
kemijska industrija	1337
barvna industrija	1295
rudarska raziskovanja	1293
premog in koks	1281
kovinska industrija	1230
ostala industrija	1219
industrija papirja	1218
industrija gume	1205
elektroindustrija	1204
Panoge pod poprečjem industrije
prehrambena industrija 1157 industrija gradb. mat.	1122
lesna industrija	1072
nekovine	1060
indust. usnja in obutve 993 tobačna industrija	967
tekstilna industrija	898
Za primerjavo navajamo, da so bili poprečni osebni dohodki na Brestu v novembru leta 1970 1310 din, kar je nad poprečjem industrije in lesne industrije v Jugoslaviji.
Čemu ta razpredelnica? Dejansko lahko ugotovimo izredno velike razlike med posameznimi panogami, tako da so poprečni osebni dohodki v tekstilni industriji za dvakrat manjši od poprečnih osebnih dohodkov v predelavi nafte. Menim, da j c med posameznimi panogami razlika v poprečnih osebnih dohodkih prevelika, vendar bi bila za trdnejšo ugotovitev potrebna globlja in širša analiza, ki bi dala utemeljene podatke. B. Mišič
jjH
m
hi-
NASE MALO MESTO
V zadnjem času divja po luknjastih cestah mesta, predmestja in okolice čedalje več jeklenih konjičkov, od glasnih mopedov do pravih pravcatih limuzin. Predvidevamo, da bo v sezoni še velik turistični priliv motoriziranih nomadov. Z vzdihom pa je treba ugotoviti, da še danes ni v našem malem mestu zatočišča, kjer bi bilo mogoče zakrpati kaj tega železja, urediti kakšno svečko ali drug organ zapletenega avtomobilskega organizma. Tem stvarem pravijo po svetu (pa ni treba iti daleč): mehanični, kleparski, vulkanizerski ipd. servisi ali bolj po domače — delavnice.
Javna tajnost pa je, da deluje nekaj šušmarjev (tako se menda reče tem ustanovam), ki počenjajo tudi takšne mehanične reči, samo nekam nezakonito. O teh stvareh že dolgo razmišljamo ... Vendar ni dobro predolgo razmišljati, ker začne boleti glava...
V večjih mestnih središčih imajo občinski možje velike preglavice s prostori, na katere naj bi občani odlagali odpadke. V našem malem mestu teh težav ni. Imamo centralno smetišče na Kamni gorici, pomožna pa za kinodvorano, pred blokom A in še vrsto, vrsto drugih manjših.
Tudi v našem malem mestu se razvija trgovina na drobno. Že eno leto ima na trgu svojega stalnega prodajalca podjetje Neretva iz Zagreba. Slišati je, da že potuje v Cerknico predstavnik iz Makedonije. Na našem trgu zraven Cerkniščice lahko pričakujemo veliko izbiro in konkurenčne cene poljedelskih in ostalih pridelkov.
Ne vemo, zakaj se zadnja leta nekateri razburjajo, da mladina v Cerknici nima možnosti za zabavno življenje. Ob razburljivih in zanimivih športnih igrah hitro minevajo ure na »bleščečem« zabavišču ob avtobusni postaji. V šoli je manj težav, saj precej mladine, zlasti tiste »problematične«, sploh ni k pouku. V gostilnah je manj mladoletnikov, saj si lahko stekleničko »žganjice« pristrelja-jo čisto športno na zabavišču, kjer jim je vseeno, koliko je strelec star. Povrhu tega si mladi ob hreščečem zvočniku bogatijo svoje glasbeno obzorje in okus. Pa se še kdo razburja — ali pa ne?!
Nasadi tulipanov in zelenice pred Brestom so bili vedno ponos našega središča. Upali smo, da bo tako tudi to pomlad. Toda parkirna kriza je zajela tudi naše malo mesto. Zadnje čase so začeli posamezni kolesarji in mopedisti ter ostali lastniki jeklenih konjičkov parkirati vse po-prek. Nekatere je navdala celo raziskovalna strast in ugotavljajo, ali imajo tulipani in ostale sadike korenine ali ne.
Mali naravni most se ni podrl
Prvoaprilska potegavščina s podrtim malim naravnim mostom v Rakovem Škocjanu nam je, kot kaže, uspela. Mnoge smo naaprilili. Ne zamerite! V Rakov Škocjan le pojdite, nobeno ostenje se ne bo zrušilo na vas. Čez zimo so celo olepšali hotel.
Zanimivo je, da je zagrebški dnevnik Vjesnik nasedel naši izmišljeni vesti in jo prodal za suha zlato hrvatskim bralcem. Sprašujemo se, kako so redaktorji prišli do Brestovega obzornika; njim in hrvatskim bralcem se vljudno opravičujemo.
Prav tako se opravičujemo tistim petim avtomobilistom z oznakami LJ-... in KP-..., ki so 1. aprila popoldne dohtarili ob stoječem malem naravnem mostu.
Uredniški odbor
Oblaki prahu na cesti proti Dolenjemu jezeru
razvoj turizma. Sploh je nerazumljivo, da je ta pot prišla za asfaltiranje zadnja v poštev, ko vemo, da je to edina pot, ki pelje na vse strani Cerkniškega jezera.
Prav bi bilo, da bi letos to delo resnično opravili, saj je čedalje glasneje slišati očitke turistov, da morajo do jezera po zluknjani cesti in prahu in do gostišč, ki so vse prej kot to.
J. Klančar
N ©zalepljeno pismo tov.
R. Pavlovcu
Spoštovani tovariš Pavlovec!
v jy. sievn.K.1 Brestovega oozor-iiuva sem jj-lcuaai vas sesuavcK z naslovom jvnaumsiu razis&uvu,-iu taoor mm prmoclnje iem » cenuuti. i-v-va me je spoUOUCtli, ua vaiii jjimeni luic nezaicpijeno
Nič več prahu in lukenj
Vse kaže, da bo letos vendarle prišlo do asfaltiranja ceste na Dolenje Jezero, to je glavne poti, ki pelje iz Cerknice do Cerkniškega jezera.
Na Komunalnem podjetju so mi povedali, da je načrt o asfaltiranju te ceste že končan. Še vedno pa je nerešeno vprašanje sredstev. Za asfaltiranje te ceste je potrebnih kar 60 milijonov starih dinarjev. Upajmo, da bo Komunalnemu podjetju uspelo dobiti kredit pri Ljubljanski banki in tako uresničiti načrt o ureditvi poti do Cerkniškega jezera.
Ta načrt predvideva asfaltiranje ceste tudi po naselju Dolenje Jezero, seveda če bodo vaščani pripravljeni prispevati nekaj sredstev.
Čas je že, da bo ta cesta asfaltirana, saj je promet z osebnimi avtomobili čedalje gostejši. Vedno več turistov si želi ogledati Cerkniško jezero s tega dela, ki je brez dvoma najlepši in ki nudi slikovit pogled na vse strani jezera. Po drugi strani pa je čas, da bo ta cesta asfaltirana tudi zato, da začnemo enkrat na pravem koncu pospeševati pogoje za
Kolektiv godbe na pihala dobro dela
Med redkimi kulturnimi dejavnostmi, ki v Cerknici še niso usahnile, temveč so se celo postavile na trdna tla, je godba na pihala. Tudi godba je dolga leta životarila, nihče se ni zmenil zanjo. Pa se je le obdržala, predvsem zaradi zavesti njenih članov in entuziazma, ki ga čutijo do te zvrsti kulturne dejavnosti že od vsega njenega začetka, ki sega že pet desetletij nazaj.
Še več volje do dela pa je kolektiv godbe dobil tedaj, ko je pred dvema letoma koordinacij s ki odbor sindikata na Brestu prevzel pokroviteljstvo nad njo. Tako je bila odstranjena naj večja ovira — finančna sredstva, kar je bila v bistvu vedno največja težava, pa čeprav je slo le za nekaj sto starih tisoči. xov. Torej več kot skromen zahtevek za tako pomembno dejavnost! Zamislite si, kako bi brez godbe organizirali proslave ob pomembnih obletnicah in raznih svečanostih.
Godba je v zadnjih dveh letih močno napredovala. Pridružilo se ji je deset mladih talentov, ki že uspešno sodelujejo na nastopih skupaj s starejšimi tovariši. Pri njihovem delu ni razlike med mladimi ali starejšimi, pa čeprav so nekateri med njimi že dedje, drugi pa mladinci.
Graje vredno pa je, da ob nastopih godbe na različnih proslavah ni prisotnih odgovornih ljudi iz javnega življenja, kar vzbuja med starejšimi godbeniki vtis, da je njihovo prostovoljno delo nepomembno in se čutijo moralno prizadete.
Vprašajmo se, kje bi še našli koga, ki bi hotel karkoli delati zastonj. Minili so časi, ko smo delali zastonj! Čas je, da spoznamo to resnico. Če pa je še kdo kje, ki dela zastonj, bi ga našli v kolektivu godbe. Ob spoznanju te resnice pa zasluži kolektiv godbe nedvomno vsaj moralno podporo, če že ne širšega druž-bnega priznanja.
Godba želi svoje vrste okrepiti z novimi mladimi močmi, kar ji tudi uspeva. Posredno pomoč pa je dolžna dati širša družbena na skupnost. Ta pomoč naj se iz-
razi v vzgoji mladih ljudi, katerim je treba nuditi osnovo glasbene vzgoje in ne bi smelo biti vprašanja, kje dobiti sredstva za tako imenovani »B« program vzgoje in izobraževanja. Gre za to, da omogočimo delo glasbene šole, ki brez vsakega dvoma daje mlademu človeku več znanja, ki je posredno koristno za vse občane.
Menim, da ni nikogar med nami, ki ne bi soglašal z ugotovitvijo, da nam je godba na pihala v cerkniški občini zelo potrebna. Zato jo je treba vsestransko in vsak po svojih močeh podpirati.
F. Tavželj
pismo, rravzaprav me je prneg-nu zaunji odstavek, ki ga uoDv-sedno navajam: »ivnaamski iaoo-ii postajajo čedalje ooij koristna oDiika delovanja z mladino. Cerknica s svojo zanimivo okolico nudi mladini dovolj snovi za ia-ziskovanja. Žal pa smo na ta-oonn doslej pogrešan akuvnu sodelovanje cerkniške mladine, upajmo, da oodo organizatorji
3.	raziskovalnega tabora m cerkniška mladina tesneje povezani, tako da se bodo tudi cerkniški mladinci neposredno vključili v posamezne raziskovalne skupine.«
Pri tem se sprašujem, ali m zadnji odstavek samo fraza, saj ne pove ničesar določenega, an je to vabilo. Morda vam m znano, da na Rakeku že od 1963. leta deluje Jamarski klub, ki združuje mladino in odrasle z Rakeka, iz Cerknice, Starega trga in Nove vasi? K temu bi še pripomnil, da je v katastru Društva za raziskovanje jam vpisanih 50 jamskih objektov več prav po zaslugi naših pionirjev speleologije. To so raziskovalci, ki so lam preživeli okrog 28 dni v vlagi, blatu in mrazu, v akcijah pa je sodelovalo povprečno pet do šest jamarjev. Raziskovalni tabor ste organizirali že štirikrat. Kot aktivni član Jamarskega kluba Rakek pa vem, da v tem času na to društvo m prišlo nobeno vabilo za sodelovanje. Čemu? Je mladinski razi skovalni tabor privilegij samo cerkniške mladine, ali se v tabor lahko vključijo tudi drugi? Naši jamarji so sposobni tudi za raziskovanja zahtevnejših jamskih objektov, saj imajo za seboj žu lepo število raziskanih brezen in jam.
Zakaj vam to pišem? Iz preprostega razloga, ker želimo sodelovati na področju, ki nam je najbližje, na področju jamskih raziskav.
Vas, tovariš Pavlovec pa prosim, da mi v Brestovem obzorniku odgovorite, po kakšnem ključu vključujete mlade v raziskovalni tabor.
S tovariškimi pozdravi
Zoran Trošt
Jamarski klub Rakek
Obvestila bralcem
PROGRAM PRIREDITEV LJUBLJANSKEGA FESTIVALA
25. maja bo v Križankah gostoval madžarski ansambel Rajko
29.	maja bo tudi v Križankah SLG Celje izvajalo musical
22. junija bo imel v atriju Magistrata koncert pevski zbor Slavko Osterc
28. junija bo v dvorani Tivoli nastopal Državni filipinski folklorni ansambel Bayanihan
30.	julija bo koncert godbe Ljudske milice v Križankah
10. avgusta bo v Križankah nastop romunskega ansambla Romunska rapsodija
13. avgusta bo v dvorani Tivoli nastopal sovjetski ansambel Be-riozka
Za vsako od omenjenih prireditev imajo člani kolektiva na voljo 50 brezplačnih vstopnic. Vse prireditve se pričnejo ob 20.30.
Člani delovne skupnosti, ki želijo vstopnice, naj to sporoče V splošni sektor.
PRIJAVE ZA LETOVANJE KASNIJO
V zadnji številki našega glasila je bilo objavljeno obvestilo o možnosti rezervacij za letni oddih. Določeno je bilo, naj sindikalne organizacije do 20. aprila posredujejo organom upravljanja po poslovnih enotah predlo; ge za člane kolektiva, ki naj bi šli na letni oddih v okviru regresiranja.
Do določenega roka je splošn’ sektor dobil le pet prijav iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg h1 dve iz skupnih strokovnih služb-Priporočamo posameznikom U1 sindikalnim organizacijam ter poslovnim enotam, da prijave kal najhitreje posredujejo, ker bo ' nasprotnem primeru težko ugodno rezervirati mesta za letovanje-
x/-
Šahovske
diagonale
PRVENSTVO CERKNICE ZA LETO 1971
Cerkniški »hram« družbenih, kulturnih in športnih aktivnosti — stara Brestova delavska restavracija — je v februarju in marcu nudil svoje zatočišče tudi šahistom, ki so bili boj za naslov šahovskega prvaka Cerknice za leto 1971.
Na turnirju je sodelovalo štirinajst najbolj vnetih ljubiteljev in poznavalcev starodavne kraljevske igre. Od prvega pa do zadnjega kola je trajal negotov boj med glavnima favoritoma — drugoka-tegornikoma T. Kraševcem in I. Štefanom, ki sta z več ali manj sreče premagovala svoje nasprotnike. Končno je zmagal slednji z najmanjšo mogočo razliko. Ugodno je presenetil M. Mlinar, ki se je prijavil kot brezkategornik,
vendar je v svojstvenem slogu igre zbral devet točk, s tem pa tudi III. kategorijo. Uspešen je bil tudi J. Simičak, ki je kljub slabemu startu po štirih zaporednih porazih z izredno borbeno igro za las zgrešil pridobitev III. kategorije. Boj za naslednja mesta — vključno do zadnjega — je spominjal na pravi pokol, saj ni bilo mogoče predvidevati favoritov. Prav to pa je dajalo turnirju, če izvzamemo boj za prvo mesto, največjo draž.
Razočaral je lanski prvak F. Zigmund, ki je po dokaj neuspešnem startu popolnoma odpovedal, v drugi polovici turnirja pa celo odstopil. V celoti je turnir zelo uspel, saj je kar pet igralcev napredovalo v višjo kategorijo.
Končno razvrstitev lahko razberete iz turnirske tabele.
ŠAHOVSKO PRVENSTVO CERKNICE - 71
.ŠT.	TEKMOVALEC	’	2	3												TOČKE	MESTO	%
1	TROHA	M	0	0	1	1	0	0	0	0	'2	1	1	0	0	4' 5	10	35
, 2	HRASTNIK	1		1	1	0	0	0	1	0	1	0	'2	0	'2	6	7-9	46
_ 3	ŽUN I Č	1	oH		0	0	0	0	1	0	1	1	1	0	1	6	7-9	46
	B R E N C E	0	0	1	■		0	0	12	0	1	'2	'2	1	1	6	7-9	46
_,5	V I N KLER	0	1	1	h	a	0	1	T 2	0	0	1	0	1	'2	6' 5	5-6	50
_ 6	MLINAR M.	1	1	1	1	1	ir	0	1	0	0	1	1	1	0	9	3	69
__7	KRAŠEVEC	1	1	1	1	0	r	■	1	12	1	1	1	1	1	115	2	88
_8	BREŠAR	1	0	0	12	’2	0	0	|	0	1	’2	12	0	0	4	11-12	31
, 9	ŠTEFAN	1	1	1	1	1	1	'2	1	■	1	1	1	'2	1	12	1	92
.10	ZIGMUND F.	12	0	0	0	1	1	0	0	0	■	h	'2	0	0	3'5	13-14	27
,11	OTONIČAR	0	1	0	’2	0	0	0	12	0	12	■	1	0	0	3‘G	13-14	27
J2	MELE J.	0	’2	0	12	1	0	0	12	0	'2	0	|	’2	12	4	11-12	31
	SIMIČAK J.	1	1	1	0	0	0	0	1	'2	1	1	12	8	1	8	4	62
,14	TURK S.	1	’2	0	0	'2	1	0	1	0	1	1	’2	0	■	6'5	5-6	50
hitropotezno prvenstvo
CERKNICE ZA LETO 1971
To tekmovanje teče letos prvič Po novem sistemu dvanajstih mesečnih turnirjev, ki so praviloma vsako nedeljo v mesecu. Prvak bo znan šele po zadnjem decembrskem turnirju — to bo igralec, ki bo v končnem seštevku vseh uvrstitev zbral največje število točk med trenutno sedemnajstimi šahisti.
Posamezna partija se igra v časovni omejitvi petih minut. Igralec, ki v tem času ne zmaga, izgubi partijo, čeravno je pozicijsko ali celo materialno močnejši, ja način šahiranja zahteva od igralcev več teoretičnega znanja ln maksimalno psihično angažiranost, od katere je v naj večji meri odvisen končni rezultat. Do-
gaja se, da je sicer dober šahist slab hitropotezni igralec in obratno.
Tak sistem tekmovanja zahteva kontinuirano sodelovanje skozi vse leto in omogoča kvalitetnejši napredek prav v tem načinu igranja (hitropoteznem), kjer po rezultatih relativno najbolj zaostajamo za šahovskimi klubi v republiki, istočasno pa je eden od najpopularnejših načinov priprav za tekmovalno sezono.
Stanje po doslej treh odigranih turnirjih
1.	T. Kraševec	27	točk
2.	S. Turk	24	točk
3.	I. Štefan	22,5	točk
4.	T. Simičak	21,5	točk
5.	M. VVinkler	19,5	točk
6.	J. Brešar	17,5	točk
7.	F. Mele	13	točk
8.	M. Mlinar	12	točk itd.
Udeleženci hitropoteznega šahovskega prvenstva
brestovi šahisti lesariado
Šahisti Bresta, ki sestavljajo x'eliko večino članstva v Šahov-skem društvu Cerknica, začenjajo v teh dneh s sistematičnimi pripravami za izbiro ekipe, ki k° 5. junija sodelovala v okviru brestove športne vrste na II. SLOVENSKI LESARIADI v Ce-lju. Prav od te ekipe, ki bo letos °bčutno okrepljena, pričakujemo najboljše uspehe.
zadnja Šahovska novica
27. aprila se je končalo šahovsko prvenstvo Notranjske za posameznike. Sodelovalo je 12 ša-histov iz Borovnice, Vrhnike, Logatca, Starega trga in Cerknice — vsi so bili tretjekategorniki.
Premočno je zmagal Anton Simičak iz Cerknice, trije prvopla-sirani pa so osvojili drugo kategorijo.
Vrstni red: 1. Simičnak (Cerknica) 10 točk, 2. Stojkovič (Vrhnika) 7,5 točk, 3. do 4. Petrovčič (Borovnica) in VVinkler (Cerknica) 7 točk, 5. Kavčič F. (Logatec) 6,5 točk itd.
OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO
Da bi že v osemletkah registrirali oziroma pridobili kasnejše šahiste —- tekmovalce (takšna je praksa že domala po vsej Jugoslaviji), je bilo za 18. marec razpisano ekipno pionirsko prvenstvo šol s področja občine Cerknica. Vabila z razpisi so bila poslana osemletkam v Cerknici, na Rakeku, v Starem trgu, Begunjah in v Novi vasi. Tekmovanje je bilo organizirano v štirih kategorijah: mlajši pionirji, starejši pionirji, mlajše pionirke in starejše pionirke.
Organizator (Šahovsko društvo Cerknica) je pričakovalo številno udeležbo, zato je angažiral znatna finančna sredstva za številne pokale in diplome.
Na dan tekmovanja se je organizatorju kljub številnim ur-gencem prijavila le ekipa starejših pionirjev iz osemletke Nova vas. Fantje so do zbirnega mesta v Novi vasi mimogrede prepešačili poprečno po sedem kilometrov iz oddaljenih hribovskih vasi. To kaže, da se šolska mladina zelo zanima za take in podobne prireditve, ne pa tudi tisti, ki so v sicer obširnem šolskem programu za posamezne aktivnosti zadolženi. Ravnatelj osnovne šole tovariš Čebohin, ki je ekipo pripeljal s svojim avtomobilom, je v razgovoru zaskrbljujoče pripomnil, da sedanji (mlajši!) učni kadri za podobne prireditve ne kažejo nikakršnega posluha. Njegove besede gotovo niso veljale izključno njegovemu kolektivu, saj si sicer tudi ne bi mogli predstavljati, zakaj se niso odzvale vsaj najbližje — kadrovsko in organizacijsko bogatejše šole.
Štirje pionirji, polni tekmovalnega duha, so se namesto v ekipnih bojih pomerili med seboj za najboljšega šahista svoje kategorije v občini. Zmagovalec RAJKO ZALAR je dobil pokal v trajno last, simpatična ekipa — kot najuspešnejša šola, pa še prehodni pokal Šahovskega društva Cerknice.
Šolskim dejavnikom v občini velja za predmet — izvenšolska aktivnost — še enkrat: NEZADOSTNO!	I. Štefan
Pred pomembnim jubilejem NK Rakek
Nogometaši Rakeka, ki tekmujejo v ljubljanski nogometni ligi, v kateri imajo za nasprotnike znana in že uveljavljena moštva kot so Slovan iz Ljubljane, Litija, Domžale, Sava iz Tacna (vsa ta moštva so že igrala v slovenski ligi, Slovan pa celo v II. zvezni ligi) in druga, se letos pripravljajo na proslavo lepega jubileja. Rakovški klub bo letos namreč praznoval 45-letnico svojega plodnega delovanja, kar potrjujejo številni pokali in priznanja. Vsekakor naj večje priznanje pa je, da je Nogometna zveza Jugoslavije ob svojem lanskem jubileju 50-letnice delovanja podelila NK Rakeku »zlato plaketo« za uspešno in plodno delo. Malo je klubov, ki se lahko pohvalijo s takšnim priznanjem.
Ob proslavi 45-letnice delovanja kluba bo v začetku julija zbor vseh nogometašev, ki so igrali včasih ali pa še igrajo v vrstah Rakeka. Ob tej priložnosti bodo zaslužni člani dobili priznanja in diplome za uspešno delo. Na proslavo bodo vabljeni poleg predstavnikov Nogometne zveze Jugoslavije in Nogometne zveze Slovenije tudi predstavniki občinskih družbeno-političnih skupnosti, sosednih nogometnih klubov in drugi.
Upamo, da bo to prijetno srečanje zlasti za starejše člane, ki se bodo spomnili preteklih uspehov. Istočasno pa bodo čutili, da niso pozabljeni in da se njihovo delo nadaljuje.
B. Mišič

Podatkov o številu odvzemov krvi ob letošnji občinski krvodajalski akciji pred tednom še nismo dobili. Med »starimi« krvodajalskimi »asi« pa smo letos videli več mladih kot običajno in to nas močno veseli. To je poroštvo, da bo naš znani krvodajalski humanizem ostal. Naša občina dosega lepe rezultate v številu krvodajalcev, prav na vrhu republiške lestvice smo. Na sliki: Brestovi delavci pred odvzemom krvi.
Priprave za lesariado so se pričele
Na osnovi obvestila in razpisa, da bodo letos 5. junija v organizaciji podjetja LIK SAVINJA Celje delavske športne igre članov sindikata lesne industrije Slovenije, je koordinacijski odbor sindikata sklenil, da se tekmovanja udeleže tudi športne ekipe našega podjetja.
Na lanskem tekmovanju, ki je bilo v Novem mestu, so se naše ekipe sorazmerno dobro odrezale, posebno kegljači, ki so zmagali. V končni uvrstitvi so bili nekoliko slabši, ker nismo imeli kompletnih ekip, kot jih določajo pravila.
Letos te napake ne bo. Priglasili smo kompletnih 6 moških in
3 ženske ekipe. Strelci so zadnje mesece dovolj nastopali, da ne bodo imeli težav. Strelke pa imajo pred sabo še mesec dni rednih vaj. Ravno tako ne bo težav s šahisti in z malim nogometom. Nekoliko bojazni je pri zastopstvu odbojkarjev in odbojkaric, ki vadijo na Rakeku, in ženske ekipe v kegljanju. Zanje bo potrebno organizirati vaje na avtomatskem kegljišču v Postojni. Upamo lahko torej, da se bodo naši tekmovalci in tekmovalke, če bodo dovolj vztrajni, lahko uvrstili na najboljša mesta. To je pogoj, da bi lahko imeli prihodnje leto »lesariado« tudi v Cerknici.
Š. Bogovčič
IZ STRELSTVA
4.	aprila je bilo v Laškem republiško tekmovanje strelcev za »Zlato puščico«. Na tekmovanju je sodelovalo kar 112 tekmovalcev iz vse Slovenije.
Iz naše občine sta na tekmovanju nastopila Jože Kebe in Alojz Mramor.
Zmagal je Vinko Frelih iz Kranja, ki je dosegel 543 krogov od 600 mogočih. Naša dva tekmovalca sta nastreljala 505 in 506 krogov in sta se v zelo hudi konkurenci kar dobro uvrstila.
Š. Bogovčič
STRELIŠČE V CERKNICI
Strelci v Cerknici že več let pogrešajo urejeno strelišče za malokalibrsko in vojaško orožje. Pred dobrim mesecem je posebna ko-
misija dokončno določila teren za strelišče. Izbran je prostor na Kamni gorici, ki je bil pred vojno namenjen protitankovski zaščiti in leži ob stari cesti na Rakek. Od prvih hiš je oddaljen okoli petsto metrov in je primeren za ta šport tudi iz varnostnih vidikov.
Občinski strelski odbor bo pripravil vso potrebno dokumentacijo in poskrbel, da bo s pomočjo gospodarskih in drugih organizacij strelišče že v letošnji sezoni pripravljeno za uporabo. Na strelišču bodo lahko vadili in prirejali strelska tekmovanja strelske organizacije, gojenci predvo-jaške vzgoje, pripadniki milice, Jugoslovanske ljudske armade in drugi.	Š. Bogovčič
Urejanje cestnega odcepa proti Rakovemu Škocjanu
Nagradna prvomajska križanka
NAGRADNI REBUSI — ŽREBANJE
V splošni sektor SKS je bilo poslanih 55 rešitev.
Komisija je izžrebala naslednje reševalce:
1.	100 din prejme LIPOVEC Vlasta, Cerknica, Gerbičeva 26,
2.	50 din prejme BOGOVČIČ Rezka, c. 4. maja 92, Cerknica,
3.	po 10 din pa
— RUDOLF Mojca, Cerknica, Loško n. h.,
— KOVŠCA Peter, Rakek, Postojnska 5,
— VIDMAR Franc, TP Martinjak,
— MIKŠE Slave, Cerknica, Loško 16,
— SRPAN Janez, Nadlesk 6, p. Stari trg pri Ložu.
Izžrebanim reševalcem čestitamo .nagrade pa lahko dvignejo v blagajni SKS, tovarišu Srpanu in Vidmarju pa jih bomo poslali po pošti.	Uredniški odbor
Občni zbor strelcev
Na občnem zboru strelske organizacije BREST so med osta-sim sprejeli pravilnik o organizaciji, koledar tekmovanj, načrt razvoja organizacije in izvolili novo vodstvo. V upravni in nadzorni odbor ter sodniško komisijo so bili izvoljeni: Ivan Benko, Jože Kebe, Ludvik Dekleva, Anica Turk, Angelca Debevc, Stanko Kraševec, Janez Matičič. Naknadno bodo kooptirali še člane iz strelskih sekcij na Iverki, TLI Stari trg in na Gabru.
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Jože Klančar, Janez Lavrenčič, Danilo Mlinar, Dubrovka Pazič, Vinko Mahne, Branko Milek, Franc Mulec, Miha Sepec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
RAZPIS PRVOMAJSKE KRIŽANKE
Za 1. maj objavljamo nagradno skandinavsko križanko. Reševalcem pa namenjamo naslednje nagrade:
1.	nagrada 150 din,
2.	nagrada 100 din
3.	5 nagrad po 20 din.
Križanke pošljite kot običajno
v splošni sektor SKS do 20. maja 1971.	Uredniški odbor
Spored kina v maju
1. maja ob 20. uri ter 2. maja ob 16. in 20. uri ameriški film DOKTOR ŽIVAGO. Najbolj obiskani film preteklega leta. V glavni vlogi Omar Shariff.
3. maja ob 20. uri italijanski film LJUBEZENSKA IGRA. Sodobna ljubezenska drama. V glavni vlogi An-na Moffo. Mladini prepovedano.
6. maja ob 20. uri švedski film SAMSE Pretresljiva drama. V glavni vlogi Ulla Vacobson.
8.	maja ob 20. uri jugoslovanski film VČASIH LJUBEZEN, VČASIH KLETVICA. Vesela komedija iz pred vojne. V glavnih vlogah Boris Dvornik in Ružiča Sokič.
9.	maja ob 16. in 20. uri angleški film NORMANOVE HIPPV PUSTOLOVŠČINE. Vesela sodobna komedija velikega komika Normana Wis-doma.
10.	maja ob 20. uri ameriški film UJETNIKI VESOLJA. Kako se rešiti iz objema vesolja in se vrniti na Zemljo. V glavni vlogi Gregory Pečk.
13 maja ob 20. uri nemški film SMRT V RDEČEM JAGUARJU. Popularni agent v skrivnostni pustolovščini. V glavni vlogi Rolf Olsen.
15.	maja ob 20. uri jugoslovanski film DOGODEK. Film prikazuje življenje na kmetih. V glavni vlogi Pavle Vujisič.
16.	maja ob 16. in 20. uri ameriški film NA OBALI REKE. Zgodba se dogaja v afriških divjinah. V glavni vlogi Anthony Ouinn.
17.	maja ob 20. uri ameriški film INŠPEKTOR MADIGAN Samo dvainsedemdeset ur časa ima inšpektor, da odkrije morilca. V glavni vlogi Richard VVidmark.
20. maja ob 20. uri nemški film KLUB MORILCEV IZ BROOCKLVNA. Film prikazuje nasilno tolpo v Broocklynu. V glavni vlogi Rolf Olsen.
22.	maja ob 20. in 23. maja ob 16. uri japonski film PREPLAH V VESOLJU. Znanstveno fantastični film japonskih mojstrov.
23.	maja ob 20. uri mehiški film SREBRNA MASKA. Tajni agent Srebrna maska se bori proti tolpi gangsterjev
24.	maja ob 20. uri ameriški film LJUBEZENSKO IGRAČKANJE. Sodobna ljubezenska zgodba.
27. maja ob 20. uri francoski film PRVA PREIZKUŠNJA. Ljubezen srednješolke s profesorjem. V glavni vlogi Robert Hossein.
29.	maja ob 20. uri italijanski film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH. Pusto-iovno-vohunski film, poln zapletov. V glavni vlogi Silva Koschina.
30.	maja ob 16. in 20 uri nemški film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM. Prvi film popularnega Heit-neja.
31.	maja ob 20. uri francoski film SKRIVNOST LABORATORIJA ŠT. 4. Kriminalna komedija francoskih mojstrov smeha.