98
Šolsk list *).
Sedanji čas je čas napredka! Kamor koli pogledamo, povsod vidimo prizadevanje po blagonosnem napredku, le s tem edinim razločkom, da v nekterih deželah napredek bolj se razširjuje, v drugih pa manj.
Kdor v sercu ljubezen ima do človeštva in do milega svojega naroda, podpirati mora napredek kar koli mu je mogoče.
Vsakemu posamnemu človeku stoji odperto obširno polje, na kterem zamore napredek in omiko, bogo- in človekoljubja razširjati. Brezkrajno je to polje, in vsak, kdor iskreno želi sreče svojega naroda, ne sme o tem pustiti ne ene ugodne prilike v nemar, ne sme gledati na druge in ne reči: „e! zakaj bi jez pervi bil? naj začne ta ali uni!" Vsaki naj raje misli: „Ako jez začnem, začel bo tudi drugi, tretji itd.u Zerno do zerna pogača!.Pri Bogu! Ako bi vsi ljudje blagega serca tako mislili, bi se mogel napredek močno razširjati. Posebno milemu našemu narodu, — narodu, kteri stanuje v zemlji tako krasni, rodovitni in bogati, trebalo bi mnogo mož, kteri bi iz vse duše podpirali napredek. Krasna, rajsko-krasna je domovina naša, — ali žalostnega serca mora vsak domorodec reči, da napredek in omika nista pri nas tako udomačena kakor pri narodih druzih. Narod naš bil je dolgo dolgo sam sebi prepušen, in oni, ki bi bili mogli za njegovo omiko, z napravo šol skerbeti — o~ni, ki so obdarovani z duhom in bogastvom, ali niso hotli potegniti se za stvar tako žlahno in koristno , ali so še celo protivniki bili napredku. Res je, da tudi pri nas imamo može, mesta in občine (soseske), ktere so v ta krasni namen mnogo storile in še delajo. (Tu imenuje gosp. pisatelj slavne Draškovice in mesto Varaždin, ki je pervo na Horvaškem celo nižjo realno učilnico utemelilo).
Učilnice, pa dobre narodne (ljudske) učilnice , v kterih vlada pravi duh pobožnosti, brez kterega nobena šola ne more doseči namena svojega, so perve sredstva, s kterimi se napredek razprostira, prava pobožnost utemljuje , serce požlahnuje in blagostan naroda podpira. Cilj in konec dobre narodne šole mora biti: Izrejevanje otroka za pravega človeka, to je, za pravega uda rodovi ne, domovine, cerkve, deržave, človeštva in nature. Bogu bodi milo ! da nimamo dosedaj veliko takih učilnic, ktere zadostujejo onemu narodu.
Naše občine (soseske) bi mogle same za svoje šole prizadevati si, pa ne čakati le na vlado, ktera je z drugimi važnimi opravili preobložena. Poglejmo samo na posestrino našo Oesko, kjer so ljudske šole v naj boljem cvetu. Ondi soseske in mesta, plemenitaži in mestjani, svoje šole tako močno podpirajo, da jim ga ni para v vsem cesarstvu austri-janskem. Na Ceskem ima skor vsaki terg svojo glavno učilnico in vsako mesto svojo nižjo realno šolo. Sam Zlatni Prag ima petero nižjih in dvoje višjih realnih učilnic.
Kakošna bi to bila sreča za nas , ako bi naše mesta hotle nasledovati ta sjajni izgled čeških mest. Pa bi za malo časa narod naš dospel višjo stopnjo omike, stopnjo tako, da bi se mogel vverstiti vsim omikanim narodom sedanjega veka".
Po tem vvodu govori pisatelj o potrebi, da zbirka dobrih bukev bi morala v vsaki,   tudi siromašni
*) Po „školskih listovih"   Venceslava   Mafika   v  zagr.   „Narodaih Novinah".
hiši ravno tako biti kakor drugo potrebno orodje, ker bukve so kupi skušinj vsih ljudi, narodov in vekov, iskra in luč življenja. Kadar pa mladina ljudsko šolo doverši, je treba za poduk in kratek čas bukev, dobrih bukev, — al vseh omisliti si ni vsakemu mogoče , zato na-svetuje gosp. pisatelj ustanovitve sosesk i n i h ali občinskih bukvarnic, ktere naj se napravljajo na občinske stroške. Bolj kakor vsako drugo — pravi dalje — bi take bukvarnice tudi bile bramba zoper pijančevanje , kvartanje in druge razujzdanosti. V soseskah, kjer bi se pridno bralo, bi postalo v kratkem ljudstvo omikano, lepega zaderžanja, brez nevere , brez praznoverstva in neumnih vraž; bi napredovalo v vsih opravilih svojega stanu, sebi in vsi soseski na dobiček in čast.
v
Se dalje popisuje gosp. pisatelj veliko korist občinskih bukvarnic, od kterih so „Noviceu že mnogokrat govorile in tu in tam po Slovenskem kakošno tako bravnico ustanovile. Čeravno smo Slovenci v spisu in izdaji ljudstvu v mnozih vednostih potrebnih domačih bukev svoje brate Horvate že zlo prehiteli in je v obče omika slovenskega prostega ljudstva, ktero precej rado časnike bere, in tudi stan ljudskih šol na dosta višji stopnji, je vendar tudi pri nas še treba vse bolj iskrenega duha za šolstvo , zato bi opomini pričijočega za horvaško deželo pisanega sostavka utegnili tudi za nas kakošno dobro zernice imeti, in če druzega ne, saj to, da bravci naši vidijo , da povsod se oglašujejo želje po pravi ljudski omiki, ktera nikoli ne obstaja v tem, da se človek le zna bahati s tem, da bere in piše ali da je bolj prekanjen in poreden, ampak da si pomaga z večjo vednostjo na bolji stan in z večjo bistro s tj o uma in p oži ah njenim sercom lože zapopada svetost pravice in postav deržavljanskih in božjih.
99