Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K l-50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.-----------------------------------------
Geslo ;
Vse za vero, dom, cesarja.
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.----------------------------------------------------------
I. letnik.
V Gorici, 4 junija 1914.
18. številka.
Ali nam bo g. Jurii Bom bič še daije županova!?
(Konec.)
Da Ki se Slovenci goriškega mesta čimprej pclaščili, jim krati goriški magistrat pravico do izobrazbe v materinem jeziku, ker jim noče dati dovolj slovenskih ljudskih šol.
Po zadnjem ljudskem štetju prebiva v Gorici približno 10 tisoč Slovencev in 14 tisoč Italijanov. Slovencev pa je še več!. Celo nam neprijazni list »H Popolo« trdi, da je v Gorici 12 tisoč Slovencev. In kako skrbi goriški magistrat za slovensko šolstvo? Proračun za 1. 1912 izkazuje za šolstvo Sl bsoč Italijanov 246 tisoč, za šolstvo 10 bseč Slovencev pa le 14 tisoč kron. !^k© razmerje! Deset tisoč Slovencev 'r,|a zraven mešane enorazredne šole v °ddaljeni Ajševici v mestu eno sa-m° mešano 4-razredmo šolo, katero je driska občina ustanovila še le po več-letnein upiranju in le v sled razsodbe u-pravnega sodišča. Da bi pa slovenskim otrokom otežkočili obiskovamje te šole, so jo postavili na periferijo mesta v staro Catinellijevo kasarno. Tje naj hodijo slovenski otroci z Grčine, Solkanske ceste, iz ulice Barka! Nekateri heli teh ulic so oddaljeni od sedanje šo-'e v Katinellijevi kasarni nad 4 kilome-tre ali vsaj približno 4 kilometre. In to p°t naj prebodi šestleten otrok štirikrat na elan! Naravno je, da je ta šola zarad hievelike oddaljenosti in zarad nehi-kijeničnih šolskih prostorov slabo obiskovana. Leta 1911 je imela ta 4-raz-rednica le 36 učencev! A bili so tudi časi, ko so bili posamezni razredi prazni! Učitelji so hodili vsak dfin dvakrat čakat učencev in ko se ni nobeden pri kazal, so šli na sprehod ali pa po svojih opravkih. 'Fe neverjetne šolske raz-
Pod Črno prstjo.
(Konec.)
!^n°gi so se že zgrudli' v blato in po-ln!k- Fudi Mihcu se je bližala smrtna, Ura- Klical je še nekoliko na pomoč, po-tem pa je padel na tla v veliki slabo-sti. Nihče se ni zmenil zanj. Začel je umirati. O kaka grenka je bilo njego-'■a zadnja urica! Sedaj se je spomnil, ako lepo je bilo v očetovi hiši, kako je veselo igral po zeleni trati, kako !e z°re]o v zlatem solncu žito na dama-Ketnv Polju, kako so zorela jabolka, j1 u^he, slive itd. Spominjal se je ma-.e,mih besed in opominov g. kateheta !n mil° vzdihaval: »O da bi mogel še . aj videti zlato kolnčece! Kako bi se ’0tel Bogu srčno zahvaliti za to do--[«!«. Vse zastonj! Poleg njega so ^adcili ljudje v blato in umirali brez sv.
ramenov. Tako bo moral kmalu tu-d •’arn umreb brez duhovnika. Sedaj e m spomnil besed g. kateheta, ki je
j mere so smešne in obenem sramotite | za goriški magistrat in za nadzorovalne šolske oblasti.
Ko bi imeli gospodje na goriškem | magistratu kaj smisla za pravičnost, j bi ustanovili za približno 2500 sloven-! skih otrok goriškega mesta še par sh> i venskih šol na primernem kraju v sre-; dišču mesta. A tega oni ne storijo, ker ; ne privoščijo Slovencem niti sloven-: skih ljudskih šol.
Kakor na šolskem polju, se gčdijo Slovencem v Gorici krivice tudi v drugih ozirih. O enakopravnosti ni na goriškem magistratu ne duha ne sluha. Vsa naznanila, tudi taka, ki se tičejo zadev izročenega področja, objavlja goriški magistrat izključno le v italijanskem jeziku.
Gorica ima celo armado občinskih uradnikov in uslužbencev. Med njimi so celo Italijani iz sosednjega kraljestva, le Slovenec-domačin ne debi službe na magistratu!
V mestno blagajno se stekajo tudi občinske doklade in davščine, ki jih plačujejo slovenski davkoplačevalci, a goriški mestni svet dovoljuje podpore in prispevke izključno le italijanskim zavodom in društvom, za slovenske potrebe pa ni dovolil nikdar niti vinarja. To ni več pristranost, to je že umazanost!
Ta sistem, ki hoče iztrebiti slovenski element goriškega mesta, traja na goriškem magistratu že nad 30 let. Njegov sedanji reprezentant je goriški župan Jurii Bombič, ki ne pozna, ali pa noče poznati ne naših državnih temeljnih zakonov, ne goriške zgodovine in tudi ne sedanjihnarodnostnihrazmere v Gorici. Državni temeljni zakoni jamčijo vsem avstrijskim narodom torej tudi Slovencem — enakopravnost, g-Bombič pa smatra goriške Slovence z;a brezpravne tujce, za goste (»ospiti«), ki jih Gorica le trpi.
primerjal solnce sv. veri. Kako rad bi se spovedal svojih grehov, svojih neubogljivosti, svojih ostudnih laži in pre-klinjevanja — toda zastonj, umreti mora brez križa, brez luči in brez vsakršne tolažbe. Da bi mu vsaj ljuba mamica stala ob strani! Slišal je v šoli nekaj o popolnem kesanju, ki naj je moli človek, ko je v smrtni nevarnosti in ne more sprejeti sv. sakramentov, pa kaj pomaga, ko si ni nič zapomnil in ni vedel dobro, kaj je popolno kesanje. Še molitvic za sv. spoved ni znal nikoli dobro na pamet. V tej nesreči pa je izgubil popolnoma spomin, da ni znal nobene molitvice. V blatu bo moral izdihniti svojo ubogo dušo. Peklenski poglavar jo bo zagrabil, zvezal in vrgel v večni ogenj. Že je tako opešal, da se ne more več braniti kač, ki mu lazijo po nogah, rokah in okolu vratu, ki mu silijo v nos, v uho in usta. Še en treno-tek in Mihcu ne bo bilo več srce. Dihanje mu postaja vedno bolj težavno. Okrog sebe sliši tuliti peklenske duho-
Goriška zgodovina nas uči, da je bila Gorica prvotno slovenska vas, ki je spadala pod solkansko župnijo, in zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da je v Gorici poleg 14 tisoč Italijanov tudi 10 tisoč Slovencev in 3 tisoč Nemcev. — Torej je Gorica narodnostno mešano, a nikdar ne italijansko mesto. A Bombič trdi v svojih govorih, da je Gorica italijansko mesto, in obljublja, da bo kot župan skrbel za o-hranitev italijinskega značaja Gorice.
Bombič je pri svoji zadnji umestitvi 1. 1911 prisegel, da se bo kot župan ravnal po državnih temeljnih in drugih zakonih; a v isti seji mestnega svetovalstva je svojim »predragim someščanom« tudi svečano obljubil, da bo skrbel z vsemi močmi za to, da o-stane Gorici značaj italijanskega mesta nespremenjen. Kako hoče Bombič to obljubo spraviti v sklad s svojo prisego? Paragraf 19. državnega temeljnega zakona jamči enakopravnost tudi goriškim Slovencem. Če se torej hoče župan Bombič držati svoje prisege, ne more izpolniti svoje obljube, da bo .skrbel z vsemi močmi za ohranitev italijanskega značaja Gorice. Nesmiselno frazo o »italijanski Gorici« je Bombič ponavljal tudi letos o priliki svoje izvolitve goriškim županom in je zopet obljubil, da bo skrbel za to, da se o-hrani nespremenjen značaj itlijanske Gorice.
In tak mož naj županuje Gorici? Na goriškem magistratu naj traja še naprej dosedanji sistem, ki izvršuje z zatiranjem goriških Slovencev le Bon-ghijevo naročilo?
Proti nadaljevanju tega sistema protestiramo Slovenci kot enakopravni državljani in kot Avstrijci ter zahtevamo razpust goriškega občinskega zastopa, nov, demokratičen volilni red za gor iško mesto in nove volitve na pod-I lagi novega volilnega reda.
ve, ki komaj čakajo', kedaj izdihne u-bogo dušico. Rad bi bil zaklical v zadnjem trenotku ime našega Zveličarja in Njegove matere na pomoč, pa se ni mogel spomniti imen. Tako zanikern in raztresen je bil v šoli. Zdajci se loči duša od telesa in Mihec zapazi pri listih r u j o v e č e g a leva, ki jo zagrabi in odnese v črno temo. Uboga dušica vpije: »Pomagajte, pomagajte!« Rujoveči lev jo prinese do vrat, na katerih je bil napis; Kdor tu vstopi, ne vidi več solne a. Ko pride do drugih vrat, zagleda napis:	Večni
c g e n j. Uboga dušica se hoče izviti iz gobca krvoločne pošasti. Začne se boi na življenje in večno smrt....
V tem strašnem boju se Mihec prebudi iz groznih sanj. Odprtih oči zagleda pred sabo mladega junčka, ki se je pripasel tik do njegovih ust, in lepe očetove kravice, ki so se že napasle in so mukale okrog njega in silile domov... Mihec vstane po koncu. Zlato solnčece je pravkar zahajalo za gore. Hitro zbe-
Ako ostane naš klic po pravici in po enakopravnosti le glas vpijočega v puščavi, bomo že vedeli, kaj nam bo storiti.
Iznaroditi se ne damoJ
Mi in i talij a.
O tem vprašanju se je napisalo v zadnjih letih tudi v avstrijskih listih jako mnogo, a reči je treba, da malo resničnega. Edino nekateri slovenski in hrvaški listi sq bili tisti, kr so si u-paii povedati jasno in 'odtečne resnico v tej zadevi. Nasprotno pa je vse nemško časopisje razun par redkih izjem pisalo o našem razmerju do Italije vedno tako kot bi bila italijanska politika kako belo jagnje, ki ga mi pasemo na vrvici privezano po zeleni livadi. Naravnost otročje je že bilo, kako so nekateri večji dunajski listi zatajili vsako gibanje onstran meje ali pa je skušali opisati tako kot bi bilo naši državi prijazno. Taki listi, ki soi iz tega ali o-nega vzroka tajili v Italiji vedno bolj rastoče gibanje proti naši domovini, so pač škodovali prav dosti naši politiki in našemu ugledu. Saj se ie lahko zgodila v Italiji še tako huda protiav-strijska demonstracija in vse večje nemško časopisje je o stvari molčalo, ker so se nekaterniki bali zamere v Italiji ket da smo mi potrebni laške podpore in ne ravno nasprotna: Italija rabi nas politično in gospodarsko, zato pa je smešno-, da bi si mi lomili hrbet pod laško komando.
Rekli smo, da so sedaj edino nekateri slovenski listi imeli pogum povedati odkrito besedo, kako je pravzaprav z laškim »zavezništvom«. In ravno tu na Goriškem so stiki in zveze med o-bema državama tako žive, da lahko rečemo, da pomeni ravno naša kronovi-na poleg Trsta, Dalmacije in Istre najbolj občutljivo tehtnico za avstrijsko-laško ravnotežje. Ravno v naših krajih
re živinico in se odpravi domov. O teh strašnih sanjah je pravil doma le ljubi materi, ki je brž spoznala, da se je moralo s fantom kaj zgoditi. Bil je ves preplašen in bled. Potil se je še na vsem životu od strašnega boja za življenje in večno smrt.
Od tistega dne ga ni bilo treba več opominjati, naj vstane zjutraj zgodaj. Vstajal je rad na vse zgodaj, da je gledal, kako vzhaja ljubo solnčece — podoba naše sv. vere. Na paši so ga videli večkrat klečečega. — Laži ni bilo nikoli več nobene iz njegovih ust. Te premembe na njem niso opazili le stariši, ampak tudi drugi ljudje in zlasti g. katehet, ki je zatrjeval, da ga ni v šoli pridnejšega in modrejšega od Florijančičevega Mihca. Na njegov nasvet so ga dali starši v Gorico v šolo in vsa soseska upa sedaj, da bo Mihec postal »gospod«. Ako se to uresniči, povabil bo tudi nas na novo sv. mašo .	Dr. Egidij.
vidimo in čutimo najbolje, kako nad-vladje laškega vpliva je začelo v zadnjih desetletjih, tako da se nekateri avstrijski odloki niso niti izvršili, ker ni bilo to laškim kričačem po godu. Nato so nekateri slovenski listi že opozarjali večkrat, a želi so zato od nemške strani očitek nelojalnosti in nepa-triotičnosti. Kaj naši nemški sosedje razumejo pod paitrijotizmom, nam sicer ni znano, a grda in očitna krivica se godi našemu slovenskemu ljudstvu, ako se mu očita nelojalnost in podobne stvari, zato ker ne mara za laško »zvestobo«. Reči je treba, da je sodba našega ljudstva o italijanski politiki dosti bolj zdrava in dosti bolj avstrijska kot pisarjenje vseh dunajskih nemških listov z »Grazer Tagblattom« in »Tages-pošto« po vrhu.
Po redkorna so se oglašali v tem oziru pametni nemški glasovi že od nekdaj, redki so tudi še danes. Prav v zadnjem času je pa treba postaviti članek, ki ga je prinesel katoliški »Grazer Volksblatt«, prav na odlično mestca Nismo bili vajeni čitati do sedaj člankov s tako vsebino v nemških listih. Članek se naslanja na zadnji ekspoze laškega ministra Di San Giuiiano, kjer minister pravi, da Italija ne bode pustila motiti ravnotežja v Adriji sebi na škodo ne od kake majhne, a tudi ne od kake velike oblasti. S temi besedami je zadel San Giuliano ravno nas, kajti druge velike sile v Adriji ni kot mi in Italija. Seveda tega ni rekel očitno, ampak za mislečega človeka jasno dovolj. In »Grazer Volksblat« pravilno sklepa iz danega položaja to, kar smo mi že parkrat zatrdili, da »Italija naši državi nasproti ne le ni več zaveznica, ampak je postala naša smrtna sovražnica.«
Kdor količkaj pozna ljudsko mnenje po Italiji, kdor opazuje vsaj glavne dogodke zadnjega, časa, ta pač mora priznati, da ima cmenjeni list popolnoma prav. Ne prijateljstvo, ampak prikrite' in tudi odkrito — sovraštvo imajo za Avstrijo onstran laške meje. Naj omenimo še sklep, do katerega je prišel »Grazer Volksblatt« v svojem članku. D»as Biindnis mit Italien bildet in der Tat fiir unsere Mcnarchie nur den Hemmschuh in der iiusseren und im-meren Entwicklung« t. j. »zveza z Italijo pomeni za našo monarhijo v resnici le cckljo v zunanjem in notranjem razvoju...«
Sklepamo! Ker je pisal omenjene besede nemški list morda bodo koga vendar prepričale, ali vsaj napotile do premišljevanja o teh problemih. Veseli pa nas to posebno, ker je s tem ravno dokazano, kako pravilno in lojalno in kako patrijotične sodi v tej stvari naše ljudstvo.
Politični pregled.
Parlamentarni položaj.
Soditi po izjavah raznih strank, ki imajo kolikor toliko važno besedo glede parlamenta, še dolgo ne bo zbornica sklicana. Razni n: vejši dogodki so krizo š eepostrili in na nobeni strani ni prave volje za kako delo.
Nemški tabor na Koroškem.
Dne 21. t. m. se vrši v Celovcu na Koroškem velik nemški tabor, kjer se bodo zbrali Nemci iz vseh južno-av-strijskih pokrajin. Na tem taboru se hočejo Nemci zavarovati proti »slovenskim napadom« kakor pravi naznanilo. Predsednik pripravljalnega odbora je znani koroški poslanec Dobernig.
Veliko posojilo štajerske dežele.
Štajerski deželni odbor je naznanil uradno v borznem listu svoje novo posojilo iz 1. 1914 v znesku deset milijonov kron. Posojilo je štiriodstotno.
Češka pogajanja — nove ovire.
V češko-nemških pogajanjih, ki bi imela kmalu začeti, so se pojavile nove ovire. Češki narodni socijalci so izjavili, da se oni na noben način ne vdeležijo pogajanj, ako prisostvuje tudi minister-ski predsednik grof Stiirgkh.
Bosenske železnice v delegacijah.
Med drugimi govorniki se je oglasil v zadevi bosenskih železnic k besedi tudi znani nemški politik dr. Baern-reither. Njegova izvajanja so navadno dobro premišljena in kar ta gospod govori, ima glavo in noge. Glede bosenskih železnic pravi, da mora biti tem načrtom nasproten, ker te nove bosenske proge bodo prinesle nam Avstrijcem le stroške, koristi bodo imeli pa Mažari, ker so vse zveze tako napravljene, da n. pr. naša tržišča Gradec in Ljubljana niti ne pridejo v poštev. Dr. Baerenreither povdarja potreba zveze z Dalmacijo in med Dalmacijo in Bosno, tako da bi mi imeli odprto pot na Balkan. V resnici pa smo vse to zanemarili, ker so temu Mažari nasprotni. Mažari hočejo ugodnosti edino za svojo luko Reko, vse drugo naj se zanemari. Tako se zna zgoditi, da bodo eni trgovali preko Reke v Bosno, mi iz Dalmacije in iz dalmatinskih pristanišč pa nič, ker ni prave zveze. Žalibog so ta izvajanja dr. Baerenreitherja le preres-nična, a skoro gctovici bodo brezvspeš-na. —
Poslanec Dobernig in njegova politika.
Med tistimi nemškimi gospodi, ki po vsi sili hočejo vse vedeti o naši primorski politiki, je tudi koroški nemški poslanec Dobernig. V zadnji štev. nemškega tržaškega lista »Triester Wo-chenpost« razmotriva gospod Dobernig naše politične odnošaje in pride nazadnje do tožnega] .vsklika, češ, ob A-driji se vlada proti Italijanom »an .der Adria wird gegen die Italierter re-giert.« Da to seveda n i r e s, o tem smo že razpravljali neštetokrat tudi v našem listu. Ako pogledamo Statistiko iz I. 1910, vidimo, da ima Avstrija 1, milijon 252.940 Slovencev in 783.334 Hrvatov. Skupno je tedaj 2,036.274 avstrijskih Jugoslovanov, nasproti njim stoji 768.422 Lahov in od teh jih odpade 391.557 na tirolsko, kjer živijo čisto zase in nimajo z Adrijo nobene zveze. V poštev pridejo tedaj primorski in dalmatinski Lahi, katerih ni nič več kot 374.523. To številce hočejo Nemci sedaj izigravati proti dvema milijcnc-ma! To malo število obmeirskih Lahov ima pa v resnici take privilegije, da o kakem »prctivladanju« niti govora ni. O tem pač gre sodba bolj nam, ki smo v deželi, kot pa gospodom, ki pridejo na kak izlet na morje. Povdariti je potem treba tudi kakovost našega slovenskega in dalmatinskega ljudstva, ki stoji trdno kot stena proti kakemu sovražniku, naspnotno pa se nam zdi, da bo tudi sam gospod Dobernig isto težko trdil o laških iredentistih, ki sc vedno onstran meje, ki razobešajo kar javno laško trikoloro itd. Kdo bo varoval našo domovino v resnih trenutkih ali-morda kamoraši in iredentarji? Trdna, dvamilijonska slovanska stena na jugu pomeni za avstrijsko politiko več kot vse klaverne debate nemških listov, ki bi iz samega sovraštva do Slovanov prodali vse državne in avstrijske interese. Kdor pa hoče zadušiti 2 milijona zvestih državljanov na ljubo kakim negotovim tržaškim elementom, ta pa sploh ni več resen politik, ampak naroden nestrpnež, ki mu ni mari za državno celoto, ampak le za separatne koristi.
O avstrijski bodočnosti
razpravlja v binkoštni številki lista »Neue Freie Presse« dr. Oncken, profesor zgodovine na vseučilišču v Heidelbergu v Nemčiji. Profesor Oncken
pravi, da so tudi oni v Nemčiji prišli do spoznanja, da je prišel konec nemškega nadvladja v Avstriji. Za nadalj-ni razvoj, pravi dr. Oncken, naj se dovoli vsem narodnostim narodne, samostojne deželne zbore in sicer pod dvojnim pogojem: prvič ne smejo pravice enega naroda kršiti nikdar pravic drugega in drugič samostojnost posameznih narodov ne sme biti na škodo skupni državni celoti.
Ti nazori dr. Onckena so taki, da se da o njih pošteno razpravljati in mož je povedal nekaj, kar ni tako brez vsake podlage, kot so navadno »razprave« naših domačih Nemcev.
Važen obisk ruskega carja.
Ruski car obišče dne 14. t. m. romunskega vladarja in politični krogi trdijo, da je ta obisk bolj važen ket je bil mir v Bukarešta. Sedaj se Romunija baje stalno odloči za zvezo z Rusije' in dobi zato poleg drugih ugodnosti tudi kos Bes-arabije, ki meji ravno ob romunsko državo.
Demisija srbskega in francoskega kabineta.
Ministersko krizo imajo sedaj v Srbiji in v Franciji. Oba dosedanja kabineta sta podala dimisijo.
Egejski otoki
so še vedno nerešeno vprašanje, zato se poda te dni grški ministeski pred-rednik Veniselos zopet na daljše politično potovanje po Evropi, kjer bo skušal pri velevlastih posredovati v grškem smislu. Italija, ki vidi v grški državi svojo konkurentinjo, seveda ne bo zadovoljna, da bi Grki dobili važne e-gejske otoke.
Albanija.
Vstaši prodirajo na vsej črti proti Draču, ki se nahaja že v hudih stiskah. Položaj kralja Viljema je skrajno kritičen. Velesile se nočejo umiešavati v albanske zadeve s tem, da bi poslale svoje čete v Albanijo. Kakor se čuje, delati Avstrija in Italija zdaj na to, da bi velesile vsaj nekoliko bojnih ladij poslale pred Drač, da bi v skrajni sili internacijooalne čete priskočile kralju Viljemu na pomoč ter ga rešile. Iz vsega tega je nekako razvidno, da rešitev albanskega vprašanja bode kenečno le na ta način, da si bodo Albanijo razdelile Srbija, Grčija in Črnagora.
Nevo albansko ministerstvo.
Dne 29. maja se je sestavilo novo albansko ministerstvo, obstoječe iz 8 ministrov. Albanci imajo sedaj ministra za zunanjo in notranjo politiko, za ju-stico, za pouk, za finance, za poljedelstvo, za javna dela, pošto itd. Naravnost neverjetno je, koliko časa traja letošnji pust v nekaterih krajih.
DaroVi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirot išče«:
P. n. gg. Ana pl. Gvosdancvič 20 K, Iv. Orel o priliki sv. birme svdjega sinu 4 K, Nekdo za obmejno sirotišče v Gorici 2 K, g.pa Vinka Sček 2 K, Bratina Miha 20 vin.; Jožefa Pordon 1 K; Adolf Urbančič, mesar 1 K; g.pa Kre-belj 1 K; Josip Marušič, trgovec 1 K; Rudolf Debenjak 1 K.
N. N. o priliki blagoslovnjenja križevega pota v zavodu 5 K. »Kmečka hr. in posojilnica« v Kozani-Vipcilžah na račun ustanovnine 40 K. »Kmečka hr. in posojilnica« v Sv. Križu na Vipavskem 20 K.
Sklad Slov. Sirotišča.
V tominskem županstvu (Zatomin, Volarje, Dolje, Gabrje, Žabče, Lubin in Pcljubin) se je nabralo še 111 K 84 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vla-
do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Najbolji, ker blago-vonjav, barvovit, finega okusa ter po ceni, je in ostane pravi iFrančkov: kavin pridatek. ^
]S] ovice.
Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Josip M o s e 11 i g je premeščen iz Trsta v Sežano, namestništveni kon-cepist Fran Svetek iz Sežane v Gorico in namestništveni konceptni praktikant Brumen Stare iz voloskega v Trst.
Urad za agrarne operacije, ki ga
vodi namestništveni tajnik g. dr. Viljem Baltič, bo začel piadovati s L julijem t. 1.
Za vinorejski kongres v Gorici je dovolil deželni odbor 1000 K za premije. Poljedelsko ministerstvo pa je dovoda za razstavo 4600 K.
Nemci zopet na delu. Kakor poroča »Edinost« so Nemci potom svojega »Volksrata« -intervenirali pri železniškem ministru Forstnerju, da bi se imenoval za odhajajočega ravnatelja drž. železnice v l istu kak Nemec. Minister je baje Nemcem že obljubil, da ustreže njih želji. Za sedaj opustimo vsak komentar k ti vesti.
Za člane veterinarskega sveta na
Dunaju so imenovani baron Rudolf Teuffenbach, vitez Alfred Cesare, ravnatelj tržaškega kmetijskega društva, in dr. Karol Apollonio, predsednik a-grarnega sveta v Poreču.
Razpis profesorskih mest. Na slov. drž. gimnaziji v Gorici sta s 1. sept. t. i. nastopiti dve učni mesti za klasično filologijo kot glavni predmet ter slivenski ali nemški jezik kot prostranski predmet s slovenskim učnim jezikom. Prošnje so vložiti do 30. junija pri c. kr. dež. šol. svetu za Goriškb-Gradi-ščansko v Trstu. (Prvotni razpis, ki je zahteval slovenski in nemški učni jezik, je dež. š. svet kasirah Op. ur.)
Slovenskega jezika nočejo razumeti. Binkoštni potovalec nam sporo-roča: V železniški restavraciji v Šempetru na Krasu mora človek, ki hoče dobiti hitro kako postrežbo, govoriti le pes nemško. Ko je neki gospod tam zahval k svinjski pečenki še kislo zelje, teli dveh slovenskih besed ni vtegnil nikdo razumeti. Še le po posredovanju tretje osebe se je natakar dal potom tolmačenja toliko nagniti od svojega nemškega stališča, da je prinesel zahtevane jed.
Zrelostni izpiti na primorskih srednjih šolah. Zrelostni izpiti na primorskih srednjih šolah z nemškim učnim jezikom bedo sledeče dni: Trst: gim-naja 9,—14. julija, realka 4,—10. julija, licej 4.-6. julija. Gorica: Gimnazija 9.- 16. julija, realka 1L- 15. julija, ženski licej 7. in 8. julija. Pulj: gimnazija 7. in 8. julija, realka 11.—13. julija.
Nemci na Goriškem, ki po zaslugi goriške kamore sede tudi v geriškem občinskem svetu, so postali v zadnjem času prav košati in zbadljivi. V graški »Tagespost« se strašno hudujejo čez naše rojake v Tržiču, kje» so Nemci še le pred par leti začeli mahati okoli sebe, kot bi se jim godila kaka krivica. Će Slovenci prirede tam en shod ah dva, je to za tistih par nemških prišlecev pač čisto postranska stvar, ker oni tako nimajo nič govoriti, ker trdijo v isti sapi, ko udrihajo po Slovencih, da je Tržič enojezično mesto. Kaj potem govoriči nemški dopisnik, če ie Tržič enojezičen? Ali hoče braniti Lahe? Tudi iz Červinjana so se oglasih
Priloga „Goriškemu lislu“ šf. 17 z dne 4. junija 1914.
že nemški pijonirji, gotovo dobrodošli vsem furlanskim domačinom tam okoli. v Cervinjanu imajo Nemci že svoj »Schulverein« in dopisnik upa, da bode z novo furlansko železnico prišlo toliko nemškega materijala v Cervinjan, da se bode lahko'otvorila tam šulfe-rajnska šola. Na to zadnje dejstvo o-pczarjamc naše laške sosede in njih poslance; morda bodo storili kaj proti, če smejo? Tu je hveležno polje za laško-nemško medsebojno p;upiranje!
Nov most čez Sočo pri Gradišču. Kakor poročajo so se merodajni faktorji vendar odločili za stavbo novega voznega mostu med Gradiščem in postajo'. Sedaj je bilo treba z vozom napraviti velik ovinek preko Zagraja. Novi most bo iz železa in betona.
Zmagovito svojo pot gre dandanašnji kinematografska umetnost, o tem se lahko prepričamo vsak dan v goriškem kinematografu »Central Bio«, ki je prvo podjetje te vrste v Gorici. Izvrstne predstave o zadnjih praznikih so gotovo marsikoga prepričale, da ta denar ni bil zavržen. Za poletno sezono ima vodstvo posebno ugodne pogodbe z raznimi firmami, tako da bede Program vedno raznovrsten. V nedeljo spremlja predstavo priljubljena vojaška godba.
Strašna krivica se je zgodila par
nemškim kramarjem tam doli ob novi belokrajnski železnici. Tam nekje baje stanuje tudi okoli 3000, reci in piši tri tisoč nemških ljudi in na te se niso nič ozirali pri otvoritvi nove proge. Nikdo uh ni prišel vabit na slavnost, nikdo ni tem ljudem na ljubo govoril nemško in n'kdo ni razobesil tej strašno veliki manjšini na čast nemške zastave. In ra-tega so zavzdignili nekateri nemški ksti prav obupen klic o zatiranju nemštva na Dolenjskem. Ta stvar nas sicer ne briga ravno posebno, naj se kranjski gospodje zanimajo za ta pojav, a značilno je, kaj zahteva par nemških kmetov, ako bi jih hotel' kdo Poslušati. Na Koroškem, kjer je tretjina Prebivalstva slovenska, seveda ne sme nikdo kihniti po slovensko pri kaki taki
slavnosti.
Za vinsko razstavo, ki se bo vršila začetkom septembra povodom vi-"urskega kongresa kongresa v Gorici Se ie oglasilo že precejšnje število raz-Mavljaieev. Rok za priglasitev k tej raz-stuvi se je podaljšal do konca tega meseca. Tudi za razstavo kmetijskih strojev je veliko zanimanje in so se prijavile izven avstrijskih tudi italijanske in francoske tovarne kmetijskega o-rodja.
Mesečne karte na državni želez-
Od 1. maja do 30. septembra iz-mija državna železnica mesečne in dvotedenske karte po jako znižani ceni.
drte so veljavne za 14 dni, oziroma za ^ mesec in sicer za dotično železni-^ 0 okrožje, ki je na karti omenjeno.
naše kraje je primerna skupina 4 mžne Alpe). S tako karto se potem občnik lahkoi vozi en mesec ali 14 ni P° vseh progah zaznamovane sku-0ine z istim vlakom kot mu je ljubo in '■ohkor hoče. Karta za vsako skupino stane: za 14 dnij II. raz. 46 K, III. raz. š' K’ za en mesec II. raz. 66 K, III. raz.
K- Za. 40 K se tedaj lahko vozi vsak-
^0 v III. razredu po vseh južnoalpskih
°Sah državne železnice en cel mesec.
m tuvr*s*e ’n tudi druge potnike so te
,.^?.C^ne ^arte Prav ugodne in pripo-1 °cl]i ve.
»Ge ^rac*ne vest' Po uradnem listu ^Servatore Triestino«:
se v'UVn 6 dražbe- I)n,e 15. t. m. Vsj'Sl pri okrajni sodniji v Ajdovščini na |} ^al|teve hranilnice in posojilnice cig. 0 'Otlici, zastopane po dr. Clau-ščini1’ ,nbrskemu substitutu v Ajdov-nin • 'i \avna dražba sledečih nepremič-■’ 1 z- tel. vi. 54, 2.) II. z. tel. vi.
54, 3.) 111. z. tel. vi. 54, 4.) edino telo vložba 310,vsi vloižbi se nahajajov d. o. Dol-Otlica. Vrednost nepremičnin je določena na 1940, 770, 520, oziroma 420'K. Najnižji ponudek znaša' 1293, 514, 346, 280 K.
Dne 13. julija se bo vršila na Goriškem. okrajnem sedišču (soba št. 7) dražba nepremičnine edinega, telesa vi. št. 653 pare. št. 318/87 d. o>. Vogrsko. Vrednost: 728.52 K. Najnižji pen ud ek: 485.68 K.
Dne 13. julija bo na goriškem 0-krajnem sodišču (soba št. 14) na zahtevo trgovskega sodišča na Dunaju javna dražba sledečih nepremičnin:
1.	Hiša št. 125, stavb. p. 108/2, e-dinoi telo, vložek 118 d. o<. Miren;
2.	Nerazdeljena polovica nepremičnine (hiša in dvorišče), stavb. pare. 103/3, ed. tel., vi. 399, d. o. Miren. Nepremičnine so cenjene na 1462 K. Najnižji ponudek 1200 K.
Dne 10. julija se bo vršila na zahtevo denarnega zavoda »Associazioue cooperativa di credito« v Goirici, zastopanega po dr. Pinaucig-u na okrajnem sodišču v Gorici (soba št. 7) javna dražba sledečih nepremičnin: 1.) parcele št. 3398 in 3399 vložkov 1142 oz. 1180 d. o. Dcirnberg; 2.) stavbni parceli 374, 373 v lož. 142, 573, 1196 d. o. Dorn-berg; 3.) pare. 5484, 5485 vi. 574 d. o. Dornberg; 4.) pare. 215, 217 vi. 339 d. o. Prvačina). Posamezni deli so cenjeni na: 912, 2231,- 1435 oz. 1818 K. Najnižji ponudek: 608, 1487 957 oz, 1212 K.
Razpis mesta kaznilniškega stražnika. Razpisano je mesto kaznilniškega stražnika v kaznilnici v Kopru. Prošnje so vložiti do 21. t. m. pri c. kr. ravnateljstvu kaznilnice v Kopru.
Dopis iz Rumunije. Naš rojak nam poroča iz Rumunije, da. so morali delavci za vožnjo iz Budimpešte do ru-munske meje plačati polno vozno ceno, dočim so plačali do Budimpešte polovične vozno ceno. Načelnik postaje v Budimpešti jim je namreč rekel, da morajo od novega leta naprej tudi delavci, ki se vozijo na delo, plačati polno vozno ceno. Čudno, jako čudno je pa to, da ta naredba velja na Ogrskem le od Budimpešte naprej, dočim so bilo je namreč 35 delavcev iz naših krajev — plačali do Budimpešte le polovično vožnjo. Pa tudi nekako uvozno carino morali so plačati — opravičeno ali neopravičeno tega naš rojak ne ve povedati. Ve samo to, da je moral vsak delavec na meji plačati 2 leja. Od meje naprej so se vozili z avtomobilom. Pa tudi tu so imeli smelo. Kajti avtomobil je zavozil v nek jarek in neki delavec je zletel iz avtomobila na neko ograjo. Krvavel je iz nosa in iz ust. Druge nevarnosti ni zanj nobene.
Tujski promet v Trstu. Tujski promet v Trstu je v zadnjih letih silno narastek L. 1904 je bilo v Trstu 50.000 tujcev, a 1. 1913 je obiskovalo! Trst 111.903 tujcev. Največ je seveda iz sosednih kronovin, a zelo dosti tudi iz Italije in iz Nemčije. Tudi Ogrov se v Trstu oglasi jaka dosti. Celo iz Avstralije je bilo 30 oseb. Na vsak dan se računi poprečno na 300 tujih ljudi, ki obiščejo Trst.
Otvoritev planinskih koč. Dne 28.
t. m. se otvore sledeče planinske koče: Hotel Aljažev Dom v Vratih, T r i-g 1 a v s k i Dom na Kredarici, Vodnikova Koča na Velem Polju, O -r o ž n o v a Koča na Črni Prsti, Kamniška Koča na Sedlu in Koča na Veliki Planini.
Hrvaščina in tržaška sodišča. Tržaško deželno kot prizivno sodišče ie v nekem konkretnem slučaju razsodilo, da morajo tržaški sodni uradi sprejemati in reševati tudi hrvaške vloge, kajti pod označbo »slovenski jezik« v
tozadevnem ministerialnem ukazu za Primorje z dne 15. marca 1862 praes. 865 in 20. oktobra 1866 praes. 1661 je razumeti tako slovenski kakor hrvaški jezik, katerega govori večji del istrskega prebivalstva. Doslej so nekateri sodni uradi v Trstu zavračati hrvaške vloge ter so dalmatinski odvetniki zato rabili italijanščina, ker slovenščine niso zmožni.
Določila o vozni smeri za Trst. C.
kr. tržaško namestništvo je izdalo odlok, ki stopi v veljavo dne 1. novembra t. L, vsled katerega se določa, da se morajo vozila v Trstu in obmestju izogibati na levo, prihitevati pa na desno. Pri križiščih imajo prednost vozila z leve strani.
Obiskovalci Miramarskega parka
ne smejo v parku ne trgati ne prinašati seboj cvetlic.
V Italijo je dezertiral neki 221etni Josip Remškar doma iz Ljubljane. Služil je pri 27. planinskem polku v 8. stotniji v Kanalu. Te dni je pobegnil čez mejo v Italijo, kjer se je predstavil pri sv. Lenartu laškim karabinirjem. Rem-škar je nosil še uniformo, bajonet je pa vrgel že na avstrijskih tleh od sebe.
45.000 K ukradenih. V Trstu so vlomilci v petek ponoči ukradli iz blagajne vzdrževalnega oddelka državnih železnic 45.000 K. V urad so vdrli skazi streho, prevrtali železno blagajno ter odnesli denar. Policija pridno išče vlomilce in je baje že ulovila dva.
Dunajski prvi podžupan dr. Por-zer je umrl minoli četrtek.
Pomiloščenje Srbov v Bosni in Hercegovini. Sarajevski uradni list objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se pomilciste vsi srbski državljani, ki so bili do 28. t. m. radi vohunstva pravnoveljavno obsojeni ali pa radi suma v preiskavi.
Oproščena morilka. Grofica Tiepolo, soproga italijanskega častnika, ki je umorila slugo svojega soproga, je bila po več tednov trajajoči porotni obravnavi v Onegli oproščena.
Ropar ustreljen. Orožniki so v Gornjem Stenjevcu na Hrvaškem u-strelili nevarnega roparja Stjepana Vu-kaniča, ki je bil član velike roparske bande.
Kužne bolezni. Na Primorskem so uradno naznanjene sledeče kužne bolezni: Kuga na gobcu in parkljih v Pulju in v 'Trstu. Garje v Šempetru v Furlaniji in v Motovunu v Istri. Svinjska kuga v Dekanih, v Marezigah, v Piranu, v Jeršanah, v Lovranu in Trstu. Roža pila v Opatjem selu, v Poreču, v Kastvu itd. Kurja kolera v Fojanu v Furlaniju. V postojnskem 0-kraju razsaja črnica v Budanjah pri Vipavi.
Rudeče svetilke ob tržaškem kanalu. Radi pcmovnih nesreč se je vendar tržaški magistrat odločil, da napravi ob tržaškem; kanalu potrebne rudeče ^ svetilke kot signale.
Znižanje poštnine. Poštnina za pisma v mednarodnem prometu se bo najbrže že s prihodnjim letom znižala od 25 na 15 vinarjev.
Roparsko bando sedem mož je 0-rožništvo blizu Kustošije v zagrebški okolici vjelo. Banda obstoji iz samih Proslulih morilcev, roparjev in vlomi-cev, med njimi več takih, ki so odsedeli dolge kazni. Načelnik je neki Ste-pan Kunstek. Enega izmed roparjev so orožniki ponoči ustrelili. Pet članov bande še zasledujejo.
Spominska plošča Valvazorju. Na rojstni hiši tega slavnega pisatelja, ki je v svoji znani knjigi »Čast vojvodinje Kranjske« opisal svojo kranjsko domovino na dosedaj nedosežen način, postavi kranjska muzejsko društvo spominsko ploščo.
Papežev 80. rojstni dan. Dne 2. t.
rn. je praznoval sv. Oče Pij X. svoj 80. rojstni dan brez hrupa in veselic, skromno in tiho kot je ceio življenje sedanjega najvišjega cerkvenega poglavarja skromno in tiho. Sv. Oče Pij, ki v svoji mladosti ni imel poti posute z rožami, je pri svojem 80. letu vendar še dovolj krepak starček. Njegovo življenje v Vatikanu je prav tiho in prav priprosto. Vsak dan prideti k njemu njegovi dve sestri in njegova osivela nečakinja. Te tri ženske so že na vse zgodaj v papeškem gradu, da se udeležijo papeževe maše. Predpoldan ima sv. Oče navadno avdijenee, popoldan pa prebije v svojem zasebnem stanovanju v družbi svojih dveh tejniii kaplanov. — Sv. Oče najrajši govori v domačem beneškem dijalektu in najbolj ceni jedila, ki mu jih po domače pripravi njegov beneški kuhar. Zvečer pridejo njegove sorodnice zopet k njemu, na kar se vrši večerna molitev z rožnim vencem. 'Tako je sv. Oče praznoval tudi svoj 80. rojstni dan, tiho in skromno kot vsak drugi.
Sedemstoletnica Habsburžanov. — Na Dunaju se je ustanovil poseben odbor, ki si je stavil nalogo, postaviti ob sedemstoletnici rojstva Rudolfa Habsburškega T 1917 na Kahlenbergu pri Dunaju posnetek starega habsburškega gradu v Švici. V tem gradu se bode nahajal tudi habsburški muzej.
Cerkev sc zažgale nore angleške ženske — takozvane sufražetke - v Londonu.
86 krajev je pod vodo v okraju Tobolsk na Ruskem, ker je reka Irtisk prestopita bregove.
Hrvaški in srbski dijaki v Mostam so napadli ravnatelja in tri profesorje gimnazije, ker je ravnateljstvo prestrogo postopalo prati njim. Gimnazija je zato zaprta.
Novo človeško pleme. Bivši ameri-kanski predsednik Roosevelt, ki je znan tudi kot potovalec po tujih in. neznanih krajih, je baje na svoji zadnji poti v brazilskih gozdovih naletel na novo človeško pleme, ki se imenuje Panha-tes. To pleme je bilo do sedaj raziskovalcem in učenjakom čisto neznano.
Državna garancija za priporočena pisma. Najvišje sodišče je razpravljalo' te dni o neki pravdi, katero je naperila neka firma proti poštnemu erarju radi nekega priporočenega pisma, ki je prišlo na napačen naslov in je radi tega imela dotična firma 319 K škode. Najvišje sodišče je razsodilo, da poštni e-rar garantira le za izgubo pisma, nikdar pa za posledice, ki nastanejo iz tega. Izguba priporočenega pisma je pa 50 K. —
Več kot 20001etna kultura. V bližini mesta Sirakuze v Siciliji je 7 banditov napadlo gmd neke milijonarke. Lopovi so zvezali gospodinjo in služabnike in odnesli 200.000 lir. O teh razbojnikih ni duha ne sluha.
Nezgoda italijanskega ministra. Ko
se je dne 25. maja laški mornariški minister admiral Miho podal iz svojega hotela v Genovi proti pristanišču, sc mu je na preprogi spodteknilo in nr nister je padel tako nesrečno, da si je Gomil desno nogo.
Velikanska nesreča v atnerikanskih vodah. Na binkoštni petek po noči se je zgodila v veletoku sv. Lovrenca v Severni Ameriki grozna katastrofa, ki je zahtevala ogromno število človeških žrtev. Isti večer je namreč odplul angleški parnik »Empress of Ireland« s 1400 ljudmi ob velikem viharju in megli iz Ouebec-a doli po veletoku sv. Lovrenca, ki je tam že strašno širok in globok. V megli ni nikdo opazil, da se od nasprotne strani približuje tovorni parnik »Storstad«, ki je vozil premog po reki gori. Naenkrat se je zaslišal grozen trušč in polom in v desetih mi-
nutah je bil parnik »Empress of Ire-!and« razklan pod vodo. Položaj je bi! grozen, rešitev radi megle in viharja strašno otežkočena. Koliko ljudi je vto-niloi, se niti ne da še prav dognati, a računi se, da je kakih 1030 oseb našlo smrt v deročih valovih veletoka. Tovorni parnik se je rešil. V amerikanskih in angleških krogih vlada strašno razburjenje radi te grozovite nesreče.
* ____________________
Mestne vesti.
m Poroka. Poročila se je včeraj g.čna Frančiška Rutar, hči višescd-nega svetnika g. Matije Rutar z g. in-ženerjem Frančiškom P a z d e r o. Bilo srečno!
m Zgodnji greh. Minuli teden so ob ogromni udeležbi součenk in drugega občinstva položili k večjemu počitku učenko sedmega razreda tuk. c. kr. vadnice, pridno deklico Aleksandro Tomšič, hčerko upok. nadučitelja g. T o m s i č a, ki je izdihnila nedolžno dušico v 14. letu starosti. Globoko potrtim starišem naše sožalje!
Razstava izdelkov slov. obrtno-nadaljevalne šole v Gorici. (Konec.) Prijetno nas je iznenadil obisk velike risarske dvorane — kjer so bile razstavljene risbe II. tečaja in v sredini na mizah izdelki pripravnice. Neverjeten kontrast! V sredini začetna, prostoročna dela, na stenah pa — rekel bi u-metniško dovršene slike in risbe. Kakor se je specijaliziral pouk po strokah, tako so bile tukaj razvrščene risbe na stenah. Slikarski vajenci so izvrševali slike v smislu plakatov reklam, druge so zopet zavzele dekorativno smer. Videli smol tukaj krasnega italijanskega dečka, ki prodaja sadje. Iz odprtih ust tako je zvenelo:	)>Kupite, kupite!«
'Tam zopet dekle polno cvetja ,v ozadju bleščeče zlato. 'Tu so razstavili tudi tiskarji svoja dela. Videli smo tu okraske črk, razno uporabo klišejev kot okrasek, kot ilustracija i. t. d. Posebno pa je bila na mestu prosta uporaba cvetja kot kombinacija za okrasek. Moramo reči, da nas je presenetila posebno ta stena z raznovrstnimi in u-1 metniško dovršenimi, slikami.
Kar se pa tiče zidarskih, mizarskih, ključavniških, kovaških, pletar-skih in drugih izdelkov, o katere se ne moremo spuščati podrobneje, moram reči, da so me presenetile. Perorisja so bila res natančno izdelana, tako fino, da smo dvomili, jeli to tiskano, ali risano. Zidarska dela so nam nudila pogled v najprimitivnejši pa do najtežji stavbinski izdelek. Videli smio priprost hlevec — a divili smo se prekrasni stavbi. In vse to v mirnih, blagodejnih barvah. Tu celota, tam detajl, tu shematsko ečrtanje predmeta po naravi, tam kombiniran stroj, tu detajlirano okno, tam stavbinška situvacija. Preveval je celo razstavo nekak duh samostojnosti, videlo se je, da stopa tudi tukaj individualnost posameznikov do veljave.
Toda dovolj! Polni lepih utiscv smo zapustili dvorano, veseleč se nad uspehi našega naraščaja. Društvu »Šolski Dom« in njenemu požrtvovalnemu predsedniku pa čestitamo na tej šoli. Videč razstave sodimo na ogromne stroške, a videč uspeh nam ni žal za vsote, ki jih žrtvuje plemenito društvo.
»Slovenski dekliški zavod«'v Gorici, Via Ponte Isonzo 32. Staršem, ki mislijo dati svoje hčerke v goriške šole, priporočamo zavod, ki so ga lani otvorile v Gorici čč. šc4ske sestre iz Maribora. Mej čč. sestrami so tudi izprašane učiteljice, ki gojenkam pomagajo pri učenju. Lega zavoda je zelo zdrava, kakor pričajo izjave gg. zdravnikom. Poleg hiše je lep park in obširen vrt. Zavod ima tudi domačo kapelico, v kateri je vsaki dan v. maša. V
hišo je napeljana zdrava pitna voda iz goriškega vodovoda ter je preskrbljeno tudi za kopeli. Gojenke se vzgajajo v krščanskem zmislu. Na razpolago jim je tudi klavir in harmonij. Natančne informacije daje zavod.
m Promenadni koncerti v Gorici. Vojaška godba bode odslej svirala vsako nedeljo od 11.30 ure prepoludne v ljudskem vrtu. Mestna godba pa je imela mi neto nedeljo svoj zadnji opoldanski koncert ter bode odslej svirala ob četrtkih zvečer.
m Slovanski »Cabaret« Franje pl. Sladoviča slov.-hrv. glazbenega spe-vokornika priredi v hotelu pri »Zlatem jelenu« v soboto in nedeljo dva pev-sko-glasbena šaljiva večera. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K.
m Mrtvo so našli včeraj zjutraj na Goriščeku ISletno Terezijo Stekar, stanujočo pri svojih stariših v ulici Volta. Deklica se je zastrupila, iz katerega vzroka pa se ne ve.
m Pokvarjene črešnje. V torek je tržni komisar v Gorici zaplenil 150 kg pokvarjenih črešenj. Poteg tega je prodajalce pokvarjenih črešenj tudi naznanil. - Opozarjamo naše okoličane, da ne smejo prodajati razpokanih črešenj in pa sploh tudi ne pridelkov, katerih ni še pregledal tržni komisar.
m Neroden motociklist. Včeraj predpoludne je hotel nekdo pred ljudskim vrtom skočiti na svoj motocikel. Vedel se je pri tem pa tako nerodno, da mu je motocikel ubežal ter podrl neko deklico na tla, ki pa k sreči ni bila nevarno ranjena.
m Zastavne listke je pobral gospodarju neki krojač Anton Pertot. Zato je bil kaznovan na 14 dni zapora z enim postom.
Murvovo listje je na prodaj na posestvu »Slov. sirotišča« v Gorici, Via Ponte Isonzo 32.
m Zadnji živinski semenj v Gorici
je bil precej živahen. Na semnju je bilo 400 goved, 30 telet, okrog 1000 praset in 10 konj.
m Izvozni trg. Včeraj se je prodalo na izvoznem trgu v Gorici: 420 kv. črešenj po 56, 0.30 kv. ribeza po 170, 0.60 kv. jagod po 140, 0.40 kv. fižola v stročju po 140, 70 k v. graha po 16, 10 kv. špargljev po 68, 20 kv. krompirja po 22 K kvintah
m Služba lekarn. Od 7. do 14. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: L i b e r i - P O’ n t o ni.
m L mrli so v m im k m tednu v Gorici in sicer na domu: Ferrario Mi-cheangelo iz Vilefranke, Uršula Dou-gan iz Knežaka, Katarina Lepre iz Gorice, Neža Bavcon iz Lokavca, Klara Kuštrin iz Gorice, Vida Vončina iz Gorice; v ženski bolnišnici: Ana Fili-putti iz Dol. Cerova, Ernest Reschek iz Gorice; v moški bolnišnici: Ferdinand Zorzenon iz Gorice, Josip Tavčar iz Ivanjega grada.
Goriška okolica.
g V Števerjanu se bo obdržaval dne 12. julija t. 1. v proslavo 500-letnice u-stoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku briški tabor. Razposlala so se v ta namen obširnejša vabila.
g Šmartno. Petoi nedeljo po Veli-kinoči so priromali Kožbanci 3 ure daleč, v procesiji k M. B. na Vrhovlje. Med njimi tudi pobožen romar, kateri pa ni imel boljšega posla, nego da je o-gledoval cerkvene stene, na katerih je zapazil plesnobo, zijal je tudi okoli sebe, in videl polomljene stolle; tudi v streho je vprl svoje oči, pa videl, da tudi ona še ni docela prekrita itd.
Gorečnost dioi lepote hiše Božje ga je gnala, da je tc takoj sporočil »Goriškemu listu«, pa se obregnil ob žup-
nika, češ da cerkev nima oskrbnika. Cernu neki? Dozdeva se, da je poročevalec človek, kateri išče dela. — Da bede vedel, kam naj se obrne za delo, mu povemo, da podružnica M. B. ima oskrbnika in sicer prav imenitnega, namreč zraven župnika, tudi Njih. Pre-vzvišenost, mil. knezonadškofa samega. Prevzvišeni se silno zavzemajo za lepoto one cerkve. Lansko jesen so bili prišli z izvedenci osebno na lice mesta, da bi slišali nasvet, kako odstraniti vlažnost v cerkvi, dali so napraviti načrt za olepšanje cerkve, naprosili so tudi vlado za podporo itd. itd. Sedaj pač veste, kam se imate obrniti v Vaših težnjah za lepoto cerkve vneti dopisnik iz Kožbane! Dotlej pa vtolažite se, in mirno spite!	L K. župnik.
g Truplo utopljenca so našli minulo soboto v Soči blizu Solkana. Kdo je utopljenec, se ne ve. Pokopali so ga na solkanskem pokopališču.
g Tatvine osumljen je bil neki Josip Kavčič in Dornberga, češ, da je odnesel 15 šopov bekovih vej. Ker ni bilo zato prav nobenega dokaza, je bil Kavčič oproščen.
g V Dornbergu so se stepli na bin-koštni pondeljek nekateri fantje. Pri tem so pa obdelali 301etnega Jurija Mozetič tako, da se mora sedaj zdraviti pri usmiljenih bratih v Goirici.
Ajdovski okraj.
a Smrtna kosa. V Plačah, duhov-nija Sv. Križ, je v soboto umrla 211et-na Frančiška Simonič. Pokojnica je bila občespoštovana deklica in pri vseh priljubljena. Njena prezgodnja smrt je vzbudila splošno žalovanje. N. p. v m.!
a Z Otlice. Oni teden se je na Dolu obesil neki 40letni Rafael Černigoj. Zdi se, da se mu je zmešaloi, ker do zadnjega časa ni nikdo opazil na njem kake izpremembe in je bil videti vedno popolnoma normalen. Černigoj je bil neporočen in je živel v domači hiši.
Kanalski okraj.
ki Kri si je zastrupil 701etni Martin Levpušček iz Kala s tem, da se je zbodel v levo roko. Levpušček ni polagal zbadu nikake važnosti, a ker je začela roka močno zatekati, podal se je-v goriško bolnišnico, kjer smatrajo stvar za bolj resno.
Tolminski okraj.
t V Tolminu je bil pobegnil poštni mojster Gober z Dolenjskega, ker je hotel vteči pravici radi nekih nepravilnosti pri blagajni. Toda orožništvo ga je prijelo in pripeljalo v Novomesto na Dolenjskem.
t S skednja je padel posestnik Fr. Dobravec, star 38 iet, doma iz Kneže. Pri padcu si je zlomil levo roko in se poškodoval tudi drugod po životu. Zdravi se sedaj v Gorici pri usmiljenih bratih.
. Cerkljanski okraj.
o Kmečka hranilnica in posojilnica v Kozani-Vipolžah bo imela redni letni občni zbor v zadružnem prostoru v Kozani dne 14. junija ob 4. in pol uri po sledečem vsporedu: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računa za 1. 1913. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajni predlogi. Načelstvo.
c Vabilo na redni letni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Ota-ležu registrovane zadruge z necmeje-no zavezo, ki se vrši dne 14. junija 1914 ob 2. popoldne v prostorih g. Jakoba Jereba, gostilničarja v Otailežu, z naslednjim sporedom: a) Potrjenje letnega računa za 1. 1913. b) Prečita-nje revizijskega poročila, c) Slučajnosti. —
Komenski okraj.
km Nabrežinski socialisti štrajka-jo. Zato ne puste delati drugih delavcev. 150 štrajkujočih je napadloi 4 slovenske kamnolomce, ki so se pa umaknili. Zato so pa aretirali socialistične voditelje Marico, Ivančana, Frandoliča in druge.
Sežanskj okraj.
s Smrtna kosa. V Sežani je po daljši bolezni umrl znani gostilničar Alojzij Smuč v 54. letu svoje dobe. N. p. v m.!
Korminski okraj.
kr Telefonsko žico so pokradli neznani zlikovci pri telefonski napravi pri Vrhovljah. Telefon so napeljali vojaki za vojaške vaje, ki se vrše poi briških vrhovih okoli sv. Gendre. Tatinsko početje do sedaj neznanih pobalinov je treba prav ostro obsoditi.
Tržiški okraj.
tr Javni straži se je zoperstavljal neki Ivan Štolfa, star 25 let doma iz Tržiča; ker je bil njegov brat aretiran, se je tudi on vmešal v celo zadevo, a zato je dobil sedaj tri tedne ostrega zapora.
tr Odpust italijanskih delavcev v Tržiču. Po pogodbi z vojno upravo je sedaj odpustila tržiška ladjedelnica vse italijanske delavce in uradnike iz svoje službe. Vojna uprava je dala tržiški ladjedelnici velika naročila, a zahtevala ob enem, da nastavi samo domače delavce v svojih tovarnah, kar je tudi čisto pravilno. Naši ljudje naj jedo naš avstrijski kruh, ne pa tujci.
C. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu na znanje. Naročniki iz Sel p.
Tržič nam poročajo, da ne dobivajo našega lista redno. Dobivajo ga tudi po 14 dni in celo tri tedne pozneje. Vrli tega so listi vsi zamazani in raztrgani. Pismonoša, ki oddaja poštne pošiljatve za občino Sela,, je iz Brestovice. — Prosimo sl. c. kr. poštno ravnateljstvo, da da preiskati te nerednosti in jih tudi cdpravi. Mi pošteno plačujemo poštno pristojbino in smemo tudi zahtevati, da se naš list naročnikom redno dostavlja.
Gospodarstvo.
Stanje setev na Ogrskem. Zadnje poročilo o ogrskih setvah ni posebno ugodno. Pšenica je dosti slabejša kot navadno. Rž srednji. Ječmen in oves nekoliko boljši. Splošno stanje ni zadovoljivo, ako se vreme v kratkem ne popravi in ostane stalno topla
Cene živine na Štajerskem. Na zadnjem velikem živinskem semnju v Gradcu so veljale sledeče cene živine. Cene so za 5 0 kilogramov žive vage. Voli debeli 42—50 K, srednji 33—41 K. medli 29—32 K. Krave debele 30—38 K, srednje 20—28 K, medle 15—19 K-Junci 30—40 K.
Mesne cene v Gradcu za mesec juni. Mestni svet graški je določil za mesec juni sledeče mesne cene: Fino volovsko meso L raz. 1.72 K, II. raz. 1.56 K, III. raz. 1.40 K; navadna govedina L raz. L42 K, II. raz. 1.26 K, III. raz. 1.10 K. Doklada ne sme znašati več kot 19 dekov na 1 kilo.
Vinogradi na južnem Tirolskem kažejo do sedaj jako dobro. Listje je prav močno in zaroda kaže biti dosti. Upanje je, da bode letošnja letina jako obilna.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
, 3. junija 1914.
'Trst .... 14. 64, 5, 74, 89.
ZABAVNI KOTIČEK.
Cigan je prišel k ženi v hišo in jo Pi'osi, naj mu da kaj jesti. Žena. zatrjuje. da nima prav nič pri hiši, da bi mu ffiogla dati. Cigan pravi nato: »Dajte •ni pa vsaj ponev in malo vode, da si napravim klinov močnik.« Žena'začudena radi imena »klinov močnik«, mu da, kar je zahteval. Cigan vzame železen klin, ga dene v ponev, nalije v njo vade in postavi vse na ogenj. Ko se voda segreje, hoče imeti malo soli; žena ie da, in on posoli vodo. Ko voda zavre, želi cigan malo moke. Žena mu da tudi to, samo da vidi, kakšen da vendar bo ta »klinov močnik«. Kasneje zahteva Prekanjenec še jajca in masla. Ženo je
Čujte in strmite!
GOO kosov, med temi ena v ognju pozlačena ura za 420 K. Krasno v ognju pozlačena zel6 fina Anker-rem. Ura s pozlačeno cifemico, 36 ur dobro idoča, za katero se jamči 3 leta, 1 krasna igla za ovratnico z simili-brilantom, 1 v ognjn pozlačen prstan z imitiranim kamenom za gospode in gospe, 1 koralda s 150 kosov orijentalskih biserov najmodernojši lišp za dame, krasna garnitura gumbov za manšete, ozramike in naprsni-ke, zajamčeno 3 od sto dupli-zlato s potentirano zatvoro, 6 kosov pravih žepnih robcev, zel6 elegantna žepna prsna priprava z jekla, krasno toaletno zrcalo v ovitku, s prijetno dišeče toaletno milo, fino vezen zapisnik 72 kosov kancelijskih peres, 20 dopisnih predmetov, ki so v hiši koristni in nepogrešni. Vse to z pozlačeno uro, ki je samo 4.20 K. Pošilja po poštnem povzetju P. Buchbinder, Krakovo št 180.
Pri več nego eni naročbi se pridS, vsakemu naročilu 1 poima-žepna vžigalna priprava gratis-
Za koga ne ugaja vrne se takoj denar, tako da je izključen vsak riziko.
Viktor Toffoli-Gorica
prva zalega oljkovega olja
Via Teatro 16. - Via-Seminario 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valene, Bari, Lncca, Nizza, Oneglja. —	....- > >
Cene so sledeče:
Jedino olje fino .	liter Kron	1.04
Namizno olje . .	•	»	ii	1.12
Istrsko-oljkino olje	•	ii	ii	1.36
Valona			1.44
Bari		•	li	n	1.44
Oneglia		•	ii	ii	1.60
Lucca 		•	ii	ii	2.—
Nizza ......	•	ii	ii	2.40
Sprejema naročila	ter pošilja franko na	
dom, kakor tudi na	dežele in izven države.	
Mulo staj DOTO
najboljše vrste se proda. Poizve se pri upravi našega lista.
Sante Busolini trgovec z jedilnim blagom v Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13
v ulico Sv. Antona štev. 2
tik trgovine g. Ig. Saunig.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311.
gnala radovednost radi čudne jedi in da ciganu, kar je želel. Ta si z jajci in maslom močnik lepo zabeli, pusti, da še nekoliko povre potem vzame ponev od ognja, potegne železni klin ven, , m Počasi jed poje. Žena je sedaj debelo gledala in je vedela, kakšen je »klinov močnik«.
Odlikovana pekarna inj sladčičarna
K. Draščik
v GORICI na KORNIT
(v lastni hiši,'.
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Corno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno a'i orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
Dorici na sred Raštela štev. 7 ^Sovina na drobno in debelo.
Kajueneje kupovanje ni.nberškega in drobnega p - blaga, ter tkanin, preje in . itij.
**in® za pisarne, kadilca iu popotnike. iNajb.ljŠe šivanke in šivalne stroje; po rebščine krojače in črevijarje. - Svetinjice, rožni venci in mašne knj,ge.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Hnznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, kroš-' •arja, .podajalce PJ sejmih in trgih po deželi. p- n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Razširjena po vsem: svetu, rpi narodih vseh jezikov In : dežel je že 23 let Kathreinerjeva •Kneippova sladna kava.
Milijoni rodbin pljo Kath-relnerjevo kol vsakdanjo pljažo «a zajtrk In matUo.
Kal bi li moglo bode pričati za dobro kakovost, fin okus in cenost tega najboljšega kavi* nega nadomestka in dodatka!
'Hi

0
Prva Hlovenska trgovina /, jedilnim blagom
| Anton Kuštrin, (j)
v Gorici Gosposka ulica št. 25.
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolomjalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
pl Cene zmerne in nizke. Postrežba točna Im in solidna. Na željo odjemalcev v meji	stu se b'ago dostavlja na dom.
Ul	se P° železnici in pošti.
Obrnem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista11 Odg. urednikJJosip j Cenj. naročila se sprejema V trgovini V ulici SV, Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.	Antona Štev. 2 in se izvršujejo točno.
Adolf Urbančič,
1	mesar — =—
ZAHVALA.
Za izkazano sočutje povodom smrti in pogreba naše ljubljene soproge in matere
MARIJE RENČELJ
nas veže dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem sorodnikom,
tako velikem številu do kraja večnega počitka, kar nam je v težkem trenutku lajšalo naše srčne bolečine. Bog vsem stotero poplačaj !
GORICA, dne 30. maja 1914.
Gorica — ulica Sv. Ivana štev. 7 — Gorica
se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila s vsaki množini donaša na dom ^ o navadni tržni ceni. Blago prve vrste !	Postrežba točna in s didna !
Senzacijonalna napama prikazen XX- stoletja!
Opozarjam na to, da ne delam s tem nikomur nikake plačane reklame, kakor se to godi v sličnih slučajih, temveč da sporočim vsakomur brezplačno kako sem popolnoma ozdravel od dolgoletnih težkih pljučnih bolečin, astma in dušeči kašelj. — To domače sredstvo si nabavi lahko vsakdo prav po ceni. Vpošljite frankovani pisemski zavitek. — Gospa B. Kolenska, Vršovice pri Prag i Češko.
Edino moderno delavnico
z električno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer,
Stolna u . 7, (v župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare posode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 (»Pri
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Tvrdka 0. Za/eŽ
trgovina z železjem v Gorici v hiši „Goriške ljudske p osojiIuiee“
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeijave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, pečijkuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača m cene konkurenčne.
Mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zvezkov
Kožnar & C.i GORICA
fdiališče Josipa Mija št. 7.	”* dro,,“0
^ajvečja zaloga -^Snia ter čevljarske ' Potrebščine.---------
I. Drufovka Gorica Gosposka ul. št. B nasproti » Monta «.
Največja izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne.
Kupujte samo dvokolesa . „ALTENA“, francoske **-• vrste, ki so najtrpežnejši in najboljši bodisi za navadno rabo ali za dirke
Šivalni stroji Original „Victoria* so najpraktičnejši za vsako hišo-Jsti služijo za vsakovrstno šivanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani i Čuk,
GORICA - Stolni trg št. 9.
Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Urrna steklenica tega olja na rarnomene barve po K MO, bele barve K 2.
Trskino teleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljem s* ozdravijo v kratkem dasu s gotovostjo vse kostno boleini, tlemi otroki, golte, malokrvnost itd.
.......... Cena ene steklenice je 1 kronr 40 vinapjev. ”-=======
Opomba. Olje, katerega naročam direktno 1» Jiorveglje, preiUe se vedno v mojem kem. laborntorjn predno se napolnijo »teklenlee. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede člstote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
Cristofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trekinim oljem.
-------- Ena steklenica stane 1 krono 00 vinarjev.
;XX30QQ000000C»G0QQG
[ Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
Anton Jug
Gorica, pri soškem mostu štev. 63
(Via Ponte Isoi^zo 63).
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, večvrstnega perila, bluz, spodnjih kril, nogovic, oksforta perkala itd.
Nadalje priporoča slav. občinstvu sviojo dobro znano krojaško delavnico, kjer izvršuje vsa dela z največjo skrbnostjo.
Obenem priporoča tudi barvalnico in kemično čistilnico
v Via Teatro št. 14.
Perje za blazine po zelo nizkih cenah.
1 kg razcepljenega sivega perja 2 K; boljše vrste 2 K 40 v; polubelo najboljše K 2	80 v; čisto belo
4 K; belo, pub 5 K 10 v; 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto.
Izgotovljena posteljna oprava
iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine za pod glavo K 3, K 3'50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14'70,.K 17'80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina 189 cm dolgi in 116 cm široki K 12'50 in 14'80.
Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
S. Benisch, Deschenits št. QQ2, Češko
urške srečke!!
S žrebanj vsako leto. Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000, 400 000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000.
1^” Vsak?, srečka mora zadeti!
! Prih inje žrebanje :	1. junija.
s Mosefiui obrok 6 kron s
Pojasnila daje in naročila sprejema za »SlOUBlISftO Stražo« VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana 6.
Kako krmite	—	??najceneje??
Hitro maščenje je ceno maščenje. Najhitreje se prašiči maste iz zrastejo, ako jlhi
krmite z mastilom
Pattinger-Jev „Lucullus" II. vrste (fin) za raščo. — Fattinger-jev „Lucullus"
111. vrste (debel) za maščenje.
Vzorci in cenik brez stroškov pri
Tovarni živinskih krmil Fattin£er & 6.o d. dr.
Dunaj Juzersdorf.
Fattinger-jev »Lucullus« se dobiva pr. Zvezi gospodarskih zadrug in .........■	.	= društev v Gorici.	---- -----
»j
0)
n.
■o
o
o.
**
(S
E
<3
£L
(8
Dl
£
to
N
(O
C
>
fO
USNJE
IN ČEVUAME POTREBŠČINE
A. DRUFOVKA
GORICA
N
O.
(0
i f
o
RA ŠT Bij J ŠT V. 3
. ------ -----
IZDELOVALNICA
■ • - . •
NADPLATOV IN GAMAŠ
n
o
3
O)
O.
■D
O
<
ID
et
3
a>
UH
Naznanilo.
Vsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da preložim dne 1. junija t. 1. svojo pisarno iz ulice „Treh kraljev“ hšt. 13 ‘V ulico MUNICIPIJA št. 17, v hišo kjer je imel prej pisarno zemljemerec g. Trombetta.
Priporoča se podpisani v obilen obisk.
"Vino in žganje
po najnižjih cenah. Vino od 56 litrov navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita razpošilja na debelo in drobno po najnižjih cenah.
A. ABUJA Gorica
ulica sv. Antona št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka Bozzini).
K. PALM,
zemljemerec in zapriseženi izvedenec.




„CENTRALNA POSOJILNICA
REGISCROVARA ZADRUGA Z OmEJčnO ZAVEZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5%- Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7a/0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso (Jius. Verdi št. 32, 1. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	--- Odbor.

Ut

UŠ

i
1
Pinter & Lenard ~ Gorica Raštelj 7-9.
Vinogradniki in kmetovalci dvakrat porinjano-žico za trte, razne mreže in žico s trnjem za ograje kupite v veliki izberi in prav nizkih cenah le pri naši domači tvrdki, .m. ay M
Vspesen boj
proti peronospori, proti škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlinstva se doseže z WIAYFARTH-ovo samodelno brizgalno
v SYPHONI!A V
nadalje posebna izdelava vinskih in sadnih stis* HAvknla« hidravlič-kalnic	nih stis
kalnic grozdnih in sadn h mlinov popolnih mostnih naprav nadalje vseh kmetijskih strojev in orodja najboljše viste
Ph. Mayfarth & C.
Tovarne kmetijskih strojev DUNAJ,
II. Taborstrasse št.* 71.
FRANKOBROD o. M.	BEROLIN	PARIZ
Obširen i'ustriran cenik št. 403 zastonj in franko. Iščejo se zastopniki-
Vse m gospodinjam toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO g
-- edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. =
v korist
obmejnim soveneem
Vloge na knjižice po JVIo, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenjegkuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.