Poslednja otrokova prošnja.                  ^
jnrtje, ki imajo mnogo pom-elnih opravil a nrnki vsakdanjih križcv fH težaT,  navadno  se  le maln  brigajn  za  «-ro  t«r vef-krat ie eeli n» Boga pozabijo. Še le takrat. kailar pridejo nadloge nad nje, Hpomnijo se znpet Bogi tpr postauejo verai in pobožni.   To  nam  priča huli imslodaji resnifna povest. ki se jp t Ameriki doirodila.
V Ameriki je živel graeral, ki jc bil pogiruien Tojak v lioji. a popolneiM neveren slobodnjak v življcnji: Kog mu je bil devpta briga iu z voro se1™ k vefjemu kdaj pošalil. (ieueral je imel jakn pobcižmi in Terno ženo. ki j9 s svojimi prijaznimi opomini genorala ni mojrla ria pravi pnt apravifl. M znkonska sta imela jediuega otroka. nježno liierko. katoro sta oba sriao JjtSflfl a s tem razlofknm, da jc inati r aj>n#m srci hadih Ijuhezcn tlo sf. katal^H oerkve in [lo Hoga. a »i* ljubezen do svntk in posvctnoga vtsselja.          f|H
Ta hčerka njima zboli za suSico. Vse priza»lt»ranjp najueimcjSih "dnH nikov je bilo zamin : bolozen ffl) jc uaglo hujšala in nra sinrti bližala. fflH jc stal pri smrtnej postrfji svojega jedinpga otroka in srce ma je hotelo &^M od veliki' žalosti, da bo svojc jcnlino dtf« izimbil. fltrok jc otetovo Žd^| upszil. zatorpj tiho rečc: ,Oh! jnz vjdirn. da moram skfiraj nmri-ti: povdH nii Tonder zilaj. ali tiaj verujem. kar ate mi vi pripnfedorsli. ali l". kftfiH me mati uf ili ?" To nenadno vpraianji' uiningorp hfccrke ,jc gpnerala pvctre^H sohi so ga polile in z ginljivim srlftsora je dpjal: rDet» ljulm! li> vitiij, tfl so te vodno tvoja mali iifili!" Hf-erka vpre svojp o6i v oteta, priine ga al roko te- refe: ^Ofe ljnln, tpdaj pa morate tndi -ri na vseuiufrofnpga WmM verovati. Kadar jaz pridem v np.bnsn, bodem vednn Bogd prosila. da MdifB in raati za jnenoj tjii pridpta."                                                                  j^H
IzgovorivSi te bpsedp, vzdihnp šp nekterekrati ter izpusti svojo ut'dqSiM (fušiVo, fci je fifa v npftp^ko vpspfjp.                                                         ^jflH
Ofe ni posabil zadnjp otrokove profinje, nngo postal je Toren. ivos^^H oklonil sv. katoliško cerkvp, z vpliko gorefnostjo popravljal poprpj&ija pt^B šanja, iu kakor jp ssim pripovpdoval. bil j> žfi na 1i.mii svehi stokral sre6H^H uego li v svojem poprejSujpm žirljpnji.                                               J. S.