I çr Novice izhajajo v Ljubljani ( «(vsak teden dvakrat, nam-» řeč v sredo in saboto. naređsk v f reci Odgovorni vrednik Mr. Janez Bleiuei§. V eljajo za celo leto po posti j j < 4 fl., scer 3 fl., za pol leta>; ||2fl. po posti, scer 1 fl.30kr. || — Tečaj XI. saboto 26. februaria 1853 List 17 Od tergatve in od naprave vina (Konec.) Tako ravnanje z vinam, pravi Babo, je nar varniši, po večletnih skušnjah poterjeno, in ^a te Pri vinovrenji je treba posebno na pripravno gorkoto hrama paziti. gorki jeseni mora taisti hladan biti, tudi se znajo sodje, v kterih vino vrè, liti. daj vsim vinorejcam prav živo priporoca večkrat z vodo po merzli jeseni pa naj bo hram po mogočnosti zapèrt, tudi je dobro v taistim enmalo zakuriti. Ako Zimsko spanje prirode (Iz českeja V časopisa »Živa«.) Široka okolica je s snegom pokrita, le sèm ter mošt pripravne gorkote nima, se ga nekaj odlije tje se ćerne brazde izoranega polja prikazujejo. Solnce na izhodu razliva žareče trakove čez belo in v kotlu sogreje brez de bi zavrel ali se zasmo dil. Sodje pa se z vrelo vodo ali s čistim vinocve- planjavo; vse je tiho, nikjer glasu, nikjerznamnja tam zakuhajo. življenja. Glej , tii ćerna megla, čez nebo razger \) J J ? VV I I1W 111 V^IU^ V 1IVMV CT - Po dokončanim vrenji se sodje z zaklopno vého njena, svoje mračne krila razvija in tam čez temne (Klappspunde) zamašijo 5 tako da zvunanji zrak verhe svoje ogrinjalo spušča. Veter pihaje oblake noter ne more, gazi pa, ki se iz moštaločijo lahko razkadi, da se kakor gosti dim široko čez zemljo vunkej izpuhté. razspejo in celo okolico zatemnijo. Na desni kot V • t 1 * . a al # m mm m Tudi je potreba novo vino o začetku prosenca zmešani kaos serditi vihar grozi celo zemljo s svojo presneti. po takim ravnanji ne bo vino nikoli bolehvalo, burjo zadušiti, vsako vejico s tisučerimi strelicami ■BtfllHriHBHHi^H^IHM^HHIIHIÍHHIHBMMNMH kar ako je tudi pozneje v toplim hramu. O malim travnu ostekleneniga se še enkrat presnemva, potem je vino popolnama ne vkloni. Pa kmalo pojenja divja ledu biči, vsaki germ , vse, čisto in tiho vinovrenje se da komaj spoznati. Tako se z belim vinam ravna, pri černim vinu z visokim snegom odeto praši, le včasih groza, ze tanjši še kake snežene zvezde na zemljo, hladni sever pa v nekterih krajih berž v nogradih grojzdje zma- oblake dalje zažene, stijo in petlice izprešajo, če so taiste še zelene, ako so pa že olesénele naj se v moštu pusté mu svojo grenkozagoltnost podelé. padajo da Vse je mirno, pokojno postalo in kakor da- hramu pride rudeči most v odperte badnje » o v/ j uiiiuis, uuoiaiu , j il nanui ua lječ oko seže, se vidi zemlja z leskečo odejo za gernjena. Večerao solnce slovo jemaje nižave po ljubuje, lahka rudečica se na snežni belavi trese da se sumotljivo vinovrenje pri pristopu zraka do- od mnogoterih barv vse bliščí. In ko luna na neba končá. nvuvu. tem se vino poznejih bolezin obvarje, visavo prijadra, jooiiu naivui tiaiu utvu , ill v /iUUi i ono zadobí temnorudečo barvo, ker vinski cvet bar- trepetajočih zvezd, čez zemljo svojo luč razliva vene reci iz lupinic izvleće. Koža, ki se nad mo- se dozdeva, da se cela širjava svete tihote raduje, štam napravlja se mora vsake 2 ali 3 ure v dno V gaju, kjer je popred gomizov neštevilna množica jasno kakor čisto oko, in v zboru 9 badnja pahniti, da se tropine ne posušé, in se je- med perjem žverčeía, kjer se je tičev soglasni kor sihokislína ne napravi skazilo. Po Ce se tako z vinam ravná, se ne bo pozneje svetišu med drevjem razlegal, je zdaj vse tiho kakor v i • V f t 1 i m mm « A i 1 kjer ko so glasni spevi in molitve kon ali čane, sama tiha pobožnost se ostane. Kakor go dnéh se koža nad moštam stanjša liski obloki visé od hvoje ledeni curki, ktera se s in očitno vrenje odjenja. Zdaj se mošt v sode pre- snegom nasuta kot srebropokrita piramida vzdiguje lije in popolnimu vrenju prepusti. Po Babotovim — vse kakor kristalna palača iz starih pravlic, samo ravnanji se mošt z lupinicami in hlastinicami vred opušena, skrivnostna. v sode prelije, in z zaklopno vého zamaši. Vino Čuj ! kaj je zarušelo, da se je tamkej snežena ima sedaj čas se popolnama barvati in grenkoza- kopa nasula? Samotni orel, ki je celi dan pod goltnost iz tropin izvleči. snežnim mrakom tičal, od polja do polja zastonj Mesca prosenca ali svečana se vpervič čisto poletaval, zdaj tam na jelovi veji počitka iše; pe vino presnemva, potem se tropine močno sprešajo, rute razsklopa, in vès sneg in slopovi se zrušijo in s tako sprešanim vinam se poprejšnje zalije. Iz Le za kratko je bilo to prebujenje pokoja in mirií tropin se peške odberó, z vodo očeďijo, in vinu zdaj je povsod vse zopet tiho in mertvo. pridenejo. Mertvo? Je zdaj zadnja iskra organskega živ drugič se černo vino v taistim času kot belo ljenja vsahnila, kjer je popred vse tako živo gnalo? presnemvíi. Navada, ktero tu in tam rabijo, ga Ne ostane tedaj nič druzega kakor spomín na šu dalj časa nad tropínami puščati, je zlo škodljiva, ker ono lahko po tropinah ki se ob vročini stopé, kalno postane, in se tudi pozneje sčistiti ne da. mece gomzenje, na barvě, ki so polje in gaje oživ ljale? O nikdar, sneženo krilo poverh zemlje ni mertvaška rjuha prirode, več hraneča topla odeja — 66 — vsega organskega bitja, ohranilnica proti vetru in oštrim mrazu, da brez skerbi in škode odpoćiti in se zimskemu spanju vdati zamorejo. Kaj je tedaj zimsko spanje prirode? Ozrimo se in poglejmo, kaj pod snegom na polju in na nji— vah, kjer je popřed krasno cvetje razsuto bilo, kaj po gojzdih in v gaju, zdaj opušenim, kjer je popřed veselo petje se glasilo, — kaj v potocih in rekah, zdaj s terdim ledom pokritih, ki pred vesele so šumele, kaj tu povsod se zdaj godi? — Pod snežnim krilom opazimo ovenelo travo, zlom-ljena stebla različnih rastlín v čudnem zmesu; al njih korenine varujejo v sebi sok in v njem tičé skrita znamnja organskega življenja. Semena mnogih rastlín so po tleh razsuta, na vid kakor mertva telesa; pa vsak v sebi skriva kal nadepolnega stebla in snežno krilo jih varuje zmerzlíne. Kako skerbno so zavarovane nježne kali, ktere se bodoče leto v peresca razvijejo. Nektere drobne in skoraj nevidljive so s terdo lupino obdane, druge so v volnate kože zavite, ktere jim za prezimnišće (hybernaculum) služijo; pri nekterih najdemo vlačni lep, ki kali mraza in mokrotě brani, in tako povsod različne začasne naprave, s kterimi dobrotljiva priroda svoj bodoči zarod pred severními burjami pogube varuje. Samo silni rod gojzdnih dreves je z gostim mahovjem zimi v bran zarašen, in lahko se vidi, da je lišajovje in mahovje na severno stran tem gostejši, kolikor boljši brambe proti neusmilje-nimuv severnímu sovražniku tii vpotrebujejo. Čudovito se ohranijo naše žita in gorske rast-line. Na jesen zasejane poženejo, oželené in klijejo, pa v pervim mrazu zastanejo in oterpnejo. Pod sneženim krilom žito pospi za zimske mesce, pa s pervo vigredjo se probudi in krepko gnati zacnè. Na svajcarskih planínah v Zermatu je bila enkrat ječmenová setev dvé leti z ledom zakrita, pa, ko se v tretjim letu led raztaja, je veselo gnati jela. Ko je Charpentier 1. 1823 pod Mont-Blanc-am na udoiuChamouni - skem na mesto přišel, ktero je bilo 5 let z ledom pokrito, najde tam veselo cvetečo gorsko deteljo (Trifolium montanum) in druge gorske cvetice. * / 1 ř Na druge strani neke gojzdna drevesa, kakor borovec, jela, smreka itd. nikdar zimskega spanja nimajo, tem već celo svoje življenje prebudijo in so kinč našega černega lesovja. Zima, kakor se do-zdeva, jim služi bolje ko letna soparnica, in tudi zavolj tega vselej raji v senčnih krajih, ali pa na visocih gorah bivajo; njih iglovite peresca, običajno po tri leta terpeče, so vse bolj za zimo in mraz pripravljene, kakor široki listi druzih drevés. In kako različna stvarjenja najdem v globokim spanju po visocih drevesih, na vejah in po deblu, za kožo in pod korenino! Nektera jajčika gomizov vidimo brez vse obrambe na vejice drevés prilep-ljene, po večim vse jajčika metuljev, kteri po sad-nih drevesih živé. In te jajčika se na spomlad v gosence spremené, ktere pozneje v podobi lepo-krilih metuljev vidimo, ki od cvetice do cvetice fer-kljajo — na zadnje jajčika zaležejo in za tém po-ginejo. Glej na mladih vejicah borovca klopčiće, će jih natanjko pregledamo, v njih zalogo mladih gosenc najdemo, ki zdaj zimsko spanje imajo. Za kožo, sosebno v globokihrazpoklinah, najdemo različne kebre (Lebia, Carabus, Curculio); v takih zavetjih ali med mehkim mahovjem prezi-muje oterpnjeni gomiz; pa le krepkejši od njih osta-nejo čez zimo, večji del svoj tek življenja že na jesen doverši, ko so v podobi jajčika, gosenke in punčike jedno ali dvé leti prebili. Poglejte oso, ki je v zimskim spanju kakor terda kost, mertvemu telesu podobna. Ko na zemljo pade, oterpne ko kamen , pa le dremlje in tihe znamnja življenja v sebi hrani; pride pomlad, gorko postaja in tudi osa se po dolgim spanju prebudi, in nje cut in gib se po-verneta. Večji del čmerljev in ôs, ki skup čez leto živijo, se na jesen razletijo in poginejo ; le posa-mezni v kakim skritim kotičku zemlje do pomladi preživijo, in nov zarod zaležejo. Tako tudi vé, domaće muhe, v topli izbi še nekoliko sem ter tje poletavate, kakor da bi se zimskemu spanju vdati ne hotle;pa lahko se nad vami opazi dremota in težava pri letanju, kakor da bi bile slepe, nečutljive, le znamnja vaše prejšne pre- derznosti nimate, vidi se vam, da pokoja vpotre-bujete. Pojdite tedaj spat, zalezite se v špranje in poće, za podobe svetnikov, police in tramove, će hoćete poletja dočakati! (Konec sledí.) Potovanje po okrajnah natoroznanstva. Kemija — in kuhinska sol. (Dalje.) Je že taka na svetu, da člověk nar potrebniši vsak-danje reci nar manj obrajta, nar manj ceni. Navada jim vzame vso imenitnost. Le, kar ni navadno in kar nam redko pred oči ali pod roke pride , kar se sveti in bliščí, po tem nas mika, na to obraćamo radi vso svojo pozornost. Nad bliščečem demantom se čudimo in ga damo okovati z zlatom, da se lesketá na perstih naših, al da kinči kak drug del života — v znamnje bogastva ali slavnosti naše. In vendar je ravno njegov zaničevani dvojčič — pohlevno oglje*) — tista stvar, ktera nam pomaga živeti in ktera snuje blagostan in srečo Ijudstev v kuhinjah , delavnišnicah in fabrikah. Kak malo pa ob-rajtamo oglje po veliki vrednosti njegovi ! Zato naj si vsak, kdor je človeštvu le v prid in korist, pa mu ni dano pred svetom lesketati se, le poiše pohlevno me-stiče za ognjišem, koristnemu oglju enak! Kar ljudje pomnijo, hodi kuhinska sol ca mizo bo-gatina pa tudi siromaka, ako ni siromaštvo tako veliko, da celô soli ne pozná. Pa brez da bi pomislili, kako nek je prišla sol per-vikrat na mizo, jo vidimo pred nami stati, in ne vpra-šamo: od kod je prišla, ali ktere moči so jo naredile in ktere moči še s pij o v nji skřite? Edino , za kar nam je mar, je, da solimo hrano, ker vémo , da je po tem bolj vkusná! Al vkus, kteriga čuti naš jezik, bi nas zamogel narpoprej spomniti lastnosti iu svojnosti njene, ki nam zamore razodeti notranjo natoro te važne stvari. Zakaj le po tem, da je sol raz topljiva, za-moremo slediti notranjstvo njeno. Kar se ne da razto-piti, tudi vkusa nima, in lastnosti tacih reci so skřite čutnicam našega jezika. Kakor pa se sol v slinah ust ali v mokri hrani razpusti, ravno tako razpušena (raz-topljena) je bila popřej v vodi, dokler se ni v ponvah solnic vledeniîa (kristalizirala). Marsikdo med nami je že mnogokrat raztopeval terde snove (Stoffe) v vodi, brez da bi bil mislil, da se tu vse kaj druzega godi, kakor, če kakošno barvo z vodo mešamo. In vendar je taka! Barva se vsede na dno, če zmes delj časa mirno stati pustiš, in se loči od vode; ločiti jo zamores tudi skoz cedilo; — soli pa ne, ako voda ni čez mero ž njo nasitena bila. Zedinila se je sol z vodó tako, da je čisto nova stvar postala. Neka nova moč se je tii izbudila, ki je sol in vođo zedinila, — imenuje se ta moč, ki tako obširno kraljuje v premenah stvari, kemijsko žlahtanje. *) Démant je nar cistejši oglje. — 67 — Vendar ne misli, da se je sol v ti raztopljini za zmiraj pogubila. Mogoče je, vodi jo spet vzeti; al mo-tiš se, ako misliš, da bi jo robotno (mehaniško) odločiti zamogel. Če pa sogrejemo slano vodo, bo počasi izhlapéla voda, in sol se bo zopet prikazala. Čudili se borno zopet viditi ravno tište pravilne, majčkine, pre-vidljive solne kocke (Salzwiirfel) , ktere je poprej voda požčrla, da ni bilo nić več viditi od njih. To, prijatli, nam je očividen dokaz, da tudi to se je zgodilo po tišti nepremenljivi vesoljni postavi, ktera o početju terdih stvari vsakteri reciodločuje lastno podobo ali obliko. Imenujejo se te zmer-jene podobe vsih stvari vledenci ali kristali. Đelajo se v različnih podobah o sterjenju vsaktere snove. Tudi voda, izgled vsih tekočín, jih kaže v zlo različnih dostikrat kaj lepih podobicah, kadar se sterdi v led; in sneg — kaj neki je? — nič druzega , kot zvezdi-časte snežinke tacih nježnih vodnih vledencov, ki niso ne voda ne terdi led. (Dalje sledi.) XIV. *) Franc Andrej Cigler, natoroznanec. A Ptuje dežele slavnim možem dostikrat večjo čast skazujejo kot domovina. To je že stara pa žalostna pesnica. Taka se je godila tudi našemu slavnému domorodcu Francu A. Ciglerju, ki je leta 1842 na Du-naju umerl. Vrednistvo nemškega natoroznanskega Ka-selskega časopisa (Zeitschrift fur Malako-Zoologie) je želelo kmalo po smerti našega Ciglerja, da bi kdo življenje tega učenoga moža, kteri se je za natoroznan-stvo toliko poganjal, in toliko zaslug pridobil, popisal in na svetio dal. Gospod F. Šmidt, iskren podpornik vsega dobrega je to prošnjo spolnil in I. 1846 v ravno tistem časniku na znanje dal sledeći kratki popis živ-IjeDja Ciglerjevega : ^ Franc Andrej Cigler se je rodil 1. dan oktobra-mesca 1761 v Ljubljani, kjer je pod milim varstvom svojih starišev osmo šolo dokončal, potem se je odpra-vil na Dunaj. Včs vnet za natoroznanstvo je prosil službe v cesarskem muzeju in je bil I. 1806 za varha tega muzeja izvoljen. Poslej je bil nas Cigler v svoji naj večji sreči ; noc in dan se je pečal z natoroznanstvom, posebno poznavaje in popisovaje polže in zaklepnice ali školke (conchilije) pozemeljske in povodně , je več plemen poprej neznanih popisal in si imé preučenega moža pridobil. Leta 1823 je to službo slavno doslužil in v pokoj stopil, 3. novembra 1842 pa na Dunaju v svojem dva in osemdesetem letu umerl. Ciglerjevo imé bo v bukvah slavnih natoroznancov vekomaj zapisano. Cigler ni sicer nič slovanskega pisal, ali to nam ne brani ga slavnim Slovanom prištevati, ker smo prepričani, da bi se bil njegov um v slovanskih šolah ravno tako razcvetal in se poslavil z veliko drugimi vred, ki so se morali zavoljo okolišin svoje dobe višjih naukov v ptujih jezikih učiti in kten so pozneje slavna delà tudi v ptujih jezikih pisali. Ce so pa to ptujim narodom v dobi-ćek delali, so dělali vendar tudi s tem svojemu narodu čast, ker je morala pripravnost za učenost, po kteri pripravnosti veliko posameznih včs narod sodijo, jim že prirojena biti, in toraj njihovemu rodu posebno slavo dajč, da si narodu v čigar jeziku so se učili, deleža te slave do cela ne odrekujemo. To smo pristavili, ker nekteri narodu slovanskému gledé tistih slavnih sinov, ki so v neslovanskih jezikih pisali, celo delež slave kratijo. *) Pisatelj , kteri je razun XIÏÏ. vse življenjopise sam spisal, bo prihodnjić svoje spise z znamenjem À zaznamoval. Pis. Iz vsih krajev austrianskega cesarstva, kamor kolt je žalostna novica strašnega hudodesltva zoper cesarja došia, se razlega le en glas prokletstva groznega po-četja, ktero se je še posvećene osebe svitlega vla-darja lotilo. Po ostermenji nad toliko zlobo , so se pa tudi povsod zahvalne molitve in pesmi iz pers milionov vdanih Austriancov vzdignile, Boga hvaliti, da je tako drago in nadspolno življenje, od kterega blagor cele der-žave odvisi, nesreče rešil. Po telegrafiških naznanilih se svitli cesar čedalje bolj počuti, bolečina , ki se je zavoljo pretresa možgan ponavljala, začne odjenjati, mirno spanje se sopet verne, in kakor v Dunajskih novicah beremo: cesar scer stanice ne zapusti, pa se vendar veči del dneva že spet z vladarskirni opravki pečá. Hre-penenje, svojega cesarja kovarnih naklepov rešenega viditi , in želja, mu ustmeno verno vdanost zvestih dežel in mest na znanje dati péie odbornike iz vsih krono-vin na Dunaj k svitlimu prestolu. Tudi iz Krajnskega ste deputacii deželnih stanov in mestnega odbora se že na pot podale. Do zdaj je bilo že 180 tacih deputacij v ti namen od cesarjevega očeta sprejetih. — Dunajski časniki so napolnjeni z natanjčnimi popisi žalostné do-godbe. Posebno pogumno se je pri napadu morivca nek Duuajski mestnjan, po imenu Ettenreich obnašal, ki je hu-dodelnika napadel, na tla vergel in se ž njim boril, mu nož odvzeti. Za tega voljo je on tudi od cesarja v pričo cele cesarske rodovine Franc-Jožefov viteški red přejel. Tudi se bere od veliko milodarov, ki so jih přemožní Dunajčanje v znamnje veselja nad srečno rešitev cesarja za reveže, ranjene vojšake v Milani, in druge dobre namene podělili. Hudodelnik Liběny nek terdi, da se je iz prostega nagiba, in od nobenega najet, tega hudodelstva lotil, vendar so več ptujih in sumljivih oseb zasačili, in policija na Dunaji na take ljudi ojstro pazi.— Od preklicaniga bakreniga denarja leží v dunajski c. k. kovarnici čez 11.000 centov. Dvajsetice čversto ku-jejo, s tolarji in pa z goldinarji so prenehali. Přetečeni teden so bile perve desetice gotove, ki imajo velikost starih petink. — Med austriansko in prusko vlado je colna zaveza za 12 let storjena. — V Milani se po ojstrih postavah obsede ravná. Vojšaki so več dní noč in dan na nogah bili; poboljšek, ki ga zavoljo težavne službe imajo, jim mora mesto plaćati. Tudi proti Švajcu, kjer se je prekucijska povzdiga v Milani osnovala . se bode po vsi ojstrosti ravnalo. Vsaka zaveza med Tesinskem kantonom in med Lombarškem je razrešena. Nobeden ne smé iz ene v drugo deželo čez granico iti, noben y ^ y ^ Švajcar, ako tudi popotni list ima , ne sme cez Tesin v Lombarško priti. Vsim Tesinskim deželjanom, ki so se v Lombarškem naselili, ali tam barantajo, je zapove-dano, Laško v 3 dnéh zapustiti in se v Švajc nazaj podati. Govori se, da jih je več tavžent, ktere ta kažen zadene. Vzrok tega odgnanja Tesinčanov, je razun védniga podpihovanja Laških prekucnežev od Tesinske straní tudi to, da so ondotne gosposke neke menihe naših dežel iz frančiskanerskega reda brez vsega vzroka pregnale. Tudi se govori, da bojo vse vlade od Angle-žev ojstro tirjale, nad begúni na tanjko čuvati ali jih iz dežele pregnati, hudo se graja ravnanje An-gličanov, ker se v Londonu po javnih razglasih denarji za podpiro Košutovih in Mazzinovih namenov nabirajo* — „Teržaskimu časniku" se iz Carigrada piše, da so ondotni prebivavci zlo prestrašeni, ker njih sultan, nek posebno od francoskega poroćnika podpihovan , tir— jatvam našega cesarja zadovoliti neče. Austrianski poslanik s svojimi uradniki in služabniki je za odhod po-polnama pripravljen, parobrod „Croatia" že na-nj caka, in ako odrine , je konec mirne zveze s Turčijo. Pri tem občnim strahu pred vojsko turski papirni denár v svoji ceni zlo vpada. Cesarski poslanik Leiningen je caru do 12. t. m. obrok za odgovor na pisanje nasiga cesarja dal. Turk je skušal si z odlašanjem pomagati, in je posredništvo francoskega in angleškega poslanika ponu- jal y pa Leiningen ga je z overzenjem vsih takih ovin kov k očitnimu odgovoru naganjah Kar se je po časo-pisih bralo, da hoče naš cesar od Turka neke okrajne poleg morja okoli Dubrovnika (Ragusa) v svojo oblast dobiti, ni res, le morskih pravíc okoli teh turških bre-gov si austrianski cesar od Turka nikakor kratiti ne da. Med drugimi řečmi se nek tudi od Turka tirja , da bi car vse madžarske in poljske begúne, ki so v letu 1849 v njegovo armado stopili, zapodil in iz Europe odpra- vil y in da bi se zavoljo svojiga proti Austrii neprijatel skega ravnanja v zadevah teh begúnov v letih 1849 in 1851 v svojoročnim pisanju do našega cesarja z8govar-jal. V taki hudi zadregi je sultan nekiga Armenca Daut Ogli v Pariz pomoći iskat poslal* V Cernogori sopet serdita vojska divjá. Znani Stratimirovič je tudi tam. Izdajstvo Đelopavliškega serdara je Cernogorcam v veliko škodo, ker ste dve nahíi namreč Novačka in Mo-račka od njih popolnoma ločene, le če se turška armada predere, se zamorejo zjediniti. Omer paša veli , vse po moriti in pokoncati, pa slabo vreme in grozne nevihte napredovanje Turkov zlo ovirajo, tako so hudi nalivi Grahovsko polje v jezero popolnoma spremenili. Stirje tovarši junaškega Jankota, Grahovskega vojvoda , so v temni noći, o hudim viharji iz turškega vjetja na našo mejo pobegnili, io grozovite reći od turške divjačnosti in zlobe pripovedujejo. Po nar novejši novici rodnih Novinah" iz černogorske granice so gorči Omer-pašata sopet dobro nabili. 8. dan t. m. je ukazal oddelku armade se čez „Hadži most" preko Zete vv„Na nek Černo do Frutaka podati. Cernogorci so se umaknili do sela Vitezoviče. Ponoći od 8. do 9. je Zeta tako narasla, da je turski most odnesla, in armada na desnem bregu se z uno na levem ni skleniti mogla. To zapazivši plane kakih 3000 mož iz Piperske, Moraske in Kučke nahie ktere je Omer-paša že sebi podveržene in zveste menil tak silovito na Turke, da so se ti vès prestrašeni v beg y y proti Spužu spustili in veliko zgubo imeli. Cernogorci to zvediti , planejo na oddelek pri Frutaku in so ga sko-raj pokončali. Po spričbi svedoka je 500 Turkov vjetih 400 mertvih, veliko konj, střelil in turško denarnicoso si Cernogorci nek zaplenili. Dva austrianska oficirja k Omer-pašatu poslana zakaj y se ne ve sta te dní čez Cernogoro nazaj v Kotor prišla. Omer-pasa ju je nek prav prijazno sprejel, in jima terdno vero dal 5 da se ne bo naše granice dotaknul, ker je le přišel nepo-kojne Cernogorce strahovat. Želel je jim v dar podati dva arabska konja, enega našemu cesarju, druzega ge- Na čelo stopi merzla sraga, Kolena ji zatrepetajo, Ko bi pošast pred njo zijala. Na tla se verže, solze toči V nebesa hoče britko serce V gorečih prošnjah izkipeti. A! čuj pred durmi terdo hojo! y y uvaja so koraki teški Ki plaši devo iz molitve. I čuj, odspodej kak ostndno Ponoćnih gostov sum udarja! Kameni grad se hrupa trese. Al ne gromijo že na kviško? Na noge skoči plaha deva, Ne pripusti ji strah moliti. Drugam leti boječa mise!, Leti za taboj, o mládenec! Ki v daljnej zemlji pač ne misliš Kak ti nevesto ropar jemlje. In tudi otca, bratov išče, A! so mertvi, al še živijo Al se pripravljajo na pomoć, Ako jih sablja ni konča!a. In tudi brezno z okna meri Ki se odpera spodej černo, Prijazno ž njim zavezo delà: Naposled bodi ti zavetje ! Al že se dolga noč Ze je danica zgodnja vstala. Vse tiho je okoli grada, Le znotra divji šum razsaja. Al ni to tamkej zlato zarje Ki se po nebesu razlija? Al ni skrijanec to, ki poje c 0 da bi bil poročnik sladki y y y nagiba y y y Pomoci bližnje, rešiteljne Ker že poteka čas poslednji. Pa kaj! okolica je nema, Le v gradu raste ropotanje, Ter huje, gromneje bobneva, Ker aga vstaja. Izza gore Pogled a soinca rosno Jice5 0 deklica gorje ti/sadaj! Ze buri divji po stopnicah Ne boj se zadnjega zavetja, Smert ti je bolje od sramote Al stoj! pred gradom tromba poje Na noge Turci poskočili y Orožje urno so zgrabili y Se po zidovji razverstili. Serdito leta Hasan-aga, Tovaršem terdo ukazuje; »0 čujte me, tako vam Alah! »Po bliskovo sukajte sablje, »Secite glave psom kaurskim, »Ko seče poljsko travo kosec. »Gorj e mu, ce bi kdo zanašal. »Naj pomnijo na večne čase, »Kadaj so Turku slast kalili. (Dalje sledi). neralu Mamula , pa oficirja sta mu odrekla ju vzeti, ker ništa za take darove pooblastena bila. Pertožil se je Nekteri farmani iz Komenda Milodari za reveže pri sv jima tudi da mu je prav neljubo slišati jak Stratimirovič Cernogorcom si hočejo prijaznosti japanskega cesarja s silo pridobiti» Poslali so oborožene barke v tište kraje , pa cesar jih bo tudi gorko sprejel. Vse japanske luke so za brambo pripravljene, po vsih bregovih topovi reže, po hribah y pomaga. da njegov ro- Amerikanci vsaka noc gromade gore. En miljon soldatov Amerikance pričakuje. Japanci jim hočejo pokazati, da niso Kinezarji. (Dalje.) Ostane sama lepa Zlata, Počasi zbira misli svoje; Pogubo vidi zdaj gotovo , ?)0£ub0 strasno, sramotljivo. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.