Letnik 1910.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1910.
Vsebina: Št. 137. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1.
139.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 26. julija 1910.1.,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I.
Naslednja določila na podstavi člena V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako :
K pojasnilom.
V prip. 3, odst. 4 k št. 148 je v predzadnji vrsti črtati besedo: „konzentrierter“ in na koncu v oklepaju dostaviti: „Glej pripomnjo 5.“
Zadnji odstavek prip. 3 k št. 148 je nadomestiti z naslednjim določilom:
Prav tako spadajo žgane itd. barvene prsti, z vodo zmešane ali v vlažnem stanju (enpâte), ter barvene prsti pomešane med seboj ali s pridatkom nebarvanih naravnih silikatov ali rudninskih snovi, kakor kaolin, svetla glina, ilovica, lapor, lojevec, salovec, svetli skrilji i. dr., nadalje mavca ali do 10 odstotkov ogljenčevokislega apna in baryumsul-fata stanjšane, toda ne dalje pripravljene, pod št. 1486. Pridatek več nego 10o/0 ogljenčevokislega apna ali baryumsulfata je pogoj Za tarifovanje po št. 620.
Prip. 4, odst. 1 k št. 148 dobi naslednje besedilo:
4.	Lepšane barvene prsti so za izbne slikarje, pleskarje i. dr. določene barvne prsti, večinoma v obliki praška, ki so bile niansirane s pridatki rudninskih barv ali organskih barvil, bodisi v obliki čistih barv ali v obliki odpadkov barvarnic, potem z dodavanjem animalskega ali vegetabilskega oglja i. dr. Ohranile so svoj prvotni prsteni značaj, odlikujejo se pa z živahnejšimi barvnimi toni, nego jih imajo naravne ali med seboj samo pomešane barvene prsti št. 1486.
Odstavke 3 — 9 prip. 4 k št. 148 je črtati in na mesto njih je kakor prip. 5. vzprejeti nastopno :
5.	Po tem se pokaže naslednji razkaz tarifo-vanja :
(Slovenlsoh.)
81
	Rdeče barve iz nečistega železnega oksida (kolkotar, engelrot i. dr.)		Rdeče barve iz čistega, t. j. najmanj 95 "/„ v solni kislini raztopnega železnega oksida		Druge ne rdeče barvene prsti	
	nelepšane	lepšane	nelepšane	lepšane	nelepšane j lepšane	
Nepomešane ali z neznatnimi množinami do 10 "/„ ogljenčevokislega apna ali baryumsulfata ali s poljubnimi množinami mavca	148 A	148 c	626	626	148 A	148 c
Z več nego 10“/„ ogljenčevokislega apna ali baryumsulfata	626	626	626	626	626	626
#						
Da se preskusi pripadnost barvene prsti ali barve k imenovanim številkam, je ravnati takole:
a)	Preskušnja glede lepšala.
Rumene in zelene barvene prsli se lepšajo navadno s kromovim rumenilom ali svinčenim oksidom, vse druge, zlasti pa rdeče barvene prsti, z umetnimi ali naravnimi organskimi barvili.
Primešana barvila sc često uporabljajo v vezani obliki (n. pr. kakor barvne pokosti gline itd.). Ali je dano eno izmed teli lepšal, to je poizvedeli po naslednjem postopku.
Da se dožene, ali je primešano kromovo rumenilo in svinčeni oksid, se majhni množini barvne prsli, ki se preskusi, pridene nekaj kalijevega ali natronovega luga z destilirano vodo vred, potem se v epruveti segreje, da zavre, na to se ohladi in tekočina filtrira. Tako dobljeni filtrat se potem v preostanku pomeša z octovo kislino; ako je bilo kaj kromovega rumenila v njem, se pokaže kana-rijsko rumena usedlina. Ako je bilo kaj svinčenega oksida, nastane v raztopini, okisani z octovo kislino, če se pridene kromovokisli kalij, rumena usedlina.
Ako se naj dožene, ali so primešana umetna ali naravna organska barvila, se majhen poskus dotičnih barvenih prsti z nekoliko octove kisline in alkohola v epruveti dobro pretrese in segreje; na to se tekočina odfiltrira. Ako je v njej kako organsko barvilo, mora biti filtrat in eventualno tudi filter razločno barvan.
b)	Preskušnja, ali j e kaj oglje n če vok is le ga apna in barijevega sulfata.
Prilično 1 g blaga, ki se naj preišče, se v majhni stekleni betici polije s prilično 20 cm3 25"/„ne solne kislino (specifična teža 1125). Ako močno zašumi, kaže to, da so v njem znatne množine oglje n če vok is lega apna. Na povsem slabo šumenje, ki izvira od neznatnih množin, se ni ozirati.
Na to se tekočina segreje, da zavre, še vroča se razredči z enako množino vode in se filtrira. Na filterju ostali neraztopni zaostanek se z vodo prav dobro izmije in ponovno pomočivši ga s solno kislino se na platinasti žici v plamenu preskusi, ali je kaj barijevega sulfata (slabo zeleno barvanje).
c)	Preskušnja rdečih barv železnega oksida.
Preskuša se prav tako kakor pod A; toda z vodo razredčena tekočina se mora pustiti eno uro stali, preden se filtrira.
Ako se je popolnoma raztopilo ali ako se opazijo samo sledovi neraztopne usedline, je dan kemijsko čisti železih oksid, ki ga je odpravljati po št. 626, vseeno, ali ima v sebi mavec ali ogljenčevo-kislo apno.
Ako pokaže preskušnja dvomljiv rezultat ali ati a) da je notri lepšalo, oziroma ati c) da je znantna usedlina, je treba vzorec blaga vposlali e. kr. kmetijsko-kemijski poskuševalni postaji na Dunaju, da so natančno dožene sestava.
Ostala določila prip. 4 k št. 148 je oznameniti za prip. 6.
Odstavku 4 prip. 5 k št. 162 je na koncu dostaviti :
nadalje izrabljeni kuharski lug (sulfitov lug), ostalinski produkt od izdelovanja celuloze ter odpadni lugi slične sestave v tekočem kakor v trdnem stanju.
Na mesto občili pripomenj k razredu XXII do XXV, oddelek IV, točka 6, je postaviti nasledje besedilo :
Po njihovi priredbi se delijo preje v preje za industrijsko porabo (fabriške preje) in v take, ki so prirejene za prodajo na drobno.
1. Za fabriško prirejene veljajo:
<0 preje na večjih vretencih iz lesa, lepenke, pločevine in za fabriško porabo ob snovanju snutkov i. dr.; take preje se razlikujejo tudi s tem, da nimajo fabriških etiket (ne glede na oznamenilo številke preje), od prej, ki se uvažajo na manjših vretencih in so določene za prodajo na drobno;
b)	preje v kopsih brez ozira na težo in v obliki oliv navite preje za ladjice strojev za vezenje;
c)	preje v narezanih, zloženih, sklejenih snutkih (nastavljene v listke [warps]), tudi v večjih presledkih z nekaterimi vložnimi nitimi predeljene, da se zabrani premikanje snutkovih niti. Ob njih tarifo vanju se tudi ne vpoštevajo niti, ki so navite na straneh, da se napravijo kia.jcb Ikalčevi navoji, na katerih so naviti snutki. se smejo odbiti le tedaj, če se more njih teza s popolno gotovostjo poizvedeti na podlagi predloženih dokazov ali če seje zabeležila ob izvozu. Glede pribitka ob ocarinje-vanju prej v zloženih ali klejenih snutkih glej točko 1 občili pripomenj k razredom XXII do
d)	pri (hojnili ali mnogoternili bombaževih, lanenih. konopnih prejah, prejah iz jute, ramie, potem j>i-i volnenih prejah sploh.
1. velike štrene, ki nimajo delitvene niti Ir itzfaden) (takozvane križema prepletene štrene) ali ki so le deljene v snopiče z nitijo, ki teče križema na lahko skozi nje in ne oklepa trdno delor štrene ter jih ne veže
z vozit, ki niso z nadaljnjo priredbo za prodajo na drobno prirejene in imajo pri lanenih in konopnih prejah razen tega nad 2000 m dolge niti;
-• v križnih vretencih, če niso z vinjetami, prevezami i. dr. prirejene za prodajo na drobno m če njih teža presega pri bombaževih prejah -00 i/. pii lanenih in konopnih prejah BOO g (preje iz jute, ramie in volnene preje brez ozira na težo);
e)	inu adne bombaževe, volnene, lanene, konopne preje, preje iz jute in ramié v vsaki priredbi, tudi v večjih štrenah, brez ozira na predelbo posameznih delov štrene v snopiče z delitvenimi nitimi;
/> svila v vsaki priredbi, izvzemši svilo za šivanje, t. j. floret no (chappe) in umetno svilo rlvo- ali večžicno v majhnih štrencah in križnih vretencih.
II. Kakor preje, prirejene za prodajo na drobno, pa je ocarinjevati :
a) preje r različnih majhnih priredbah, to je na Ustih iz lepenke, pločah, obročih, vre-tencih iz lepenke, zvezdah za navijanje /'. e., v kartonih ali v lulcsuspapirju sortirane ali
zamotane preje (vštevši težo teh ovojev); preje v majhnih štrencah (docken-čeče) ;
preje v klopčičih brez razlike dolžine niti in teže ;
b) velike štrene preje, ki so predeljene t pocestna bolj nego je to potrebno za tkalne namene, kakor je popisano pod 1 d, tako da razpade štrena, če se pretrga na mestih, kjer je prevezana, v majhne samostojno uporabne štrence (povesma), izvzemši pod 1 e naštete preje; prav tako tudi pri železnih prejah v štrenah preveza, ki sega dalje, itego je potrebno za tkalne namene, še ne utemelji ocarinjevanja po št. 188.
S pravicami glavnega carinskega uradu opremljeni carinski uradi so pooblaščeni za prodajo na drobno prirejene preje, ki se, kakor je dokazano, dovajajo samo v fabriško porabo (kakor za fabrikacijo pozamentov, tkanje trakov, za oprejanje kakijev itd.), ocarinjevati po njihovi drugačni kakovosti tedaj, ako stranka na napovedbi blaga pismeno izjavi, da je pripravljena od časa do časa pripuščati finančnouradni ogled v svojem fabriškem zavodu samem, da se kontrolira resnično fabriško podel oranje preje. Daje tukaj omenjeni dokaz fabriške porabe dokazan, more veljati samo tedaj, ako gre za podelovanje preje na statvah in strojih, toda izvzemši šivalne stroje.
V	prip. 2, odstavek 2, k t. št. 281 je v 9. vrsti od spodaj črtati besede „und Sohlen“, nadalje je v isti pripomnji v 6. vrsti od spodaj namesto nad-pičja postaviti vejico in pristaviti: „nadalje podplati iz slame, ličja, lufaha itd. z obrobki iz tkanin (s takimi podplati z enostranskim obložkom tkanin je ravnati kakor z blagom v zvezi, s podplati z obojestranskim obložkom pa po št. 274).“
V	prip. 2, odst. 1 k št. 300 je pri nastavni besedi „Briefpapier“ v oklepaju po besedi „Kartons“ vstaviti besede „ali pisemski papirji sami“.
Po odst. 3 pripomenj k št. 309 je vriniti naslednji odstavek:
Cevi iz patentnih ploč se spoznavajo na šivu, ki gre po dolgem ali na počeznem držanju.
Odstavek 3 prip. 2 k št. 320 je nadomestili z naslednjim napotilom:
Zaradi razločevanja cevi iz patentnih ploč glej št. 309.
Na koncu prip. 5 k obč. opomn. 2a k razr. XXXVIII je vstaviti naslednje napotilo kakor nov odstavek :
Zaradi carinskega ravnanja z jeklenimi in železnimi palicami, ki so prevlečene zgolj s sredstvom zoper rjo, glej prip. 4, odstavek 3 k št. 431.
.Po odstavku 2 prip. 4 k št. 431 je vzprejeti naslednji novi odstavek:
Jeklenih in železnih palic (zlasti jekla za orodje), ki so prevlečene samo s sredstvom zoper rjo, na primer namazane z oljem ali grafitom, prevlečene s tanko plastjo smolca ali drugimi sredstvi zoper rjo, pa ni odpravljati kakor apre-tirano železo v palicah št. 431 d, temveč po št. 431 a, oziroma b. Lik železnih palic z harvo, asfaltovim lakom i. e., akoje očividno določen, da ostane stalno na njih ali da služi za temelj naslednjemu liku, kakor na primer lik z menigo, pa je relevirati kakor apreturo (št. 431 d).
V	odst. 3 prip. 7 k št. 445 je v prvi vrsti med besedama „Jihchgeschirr“ in „bleibt“ vriniti: „kakor tudi pri drugem emajliranem pločevinskem blagu“.
Obč. prip. 1, odstavek 3 k št. 452—460 dobi naslednje besedilo:
Orodje za stiskani zrak, kakor taka kladiva, svedri, dleta i. e. se ocarinjujejo kakor drugo železno orodje, ako njih teža po kosu ne doseže 20 A-ÿ.Take priprave s težo 20 kg ali več je oca-rinjevati za stroje po t. št. 538 ustrezno njihovim težam v kosu, pri tem pa s cilindrom tlačenega zraka, ki dobi stiskani zrak od oddaljeno postavljenega kompresorja in ga prenaša na delujoče orodje, ni ravnati kakor z motorjem.
V	odstavku 2 pripomenj k št. 486 je med besedami ,Blechgeschirr“ in „Nr. 445' vstaviti:-„kakor pri drugem emajliranem pločevinskem blagu“.
V	prip. 5, odstavek 2 k šl. 509 je v 4. do 6. vrsti črtati besede „Reparaturdosen tur Pneumatiken [zur Aufnahme der zur Reparatur von Pneumatiken erforderlichen Artikel, auch mit denselben gefüllt]“.
Po odstavku 1 obč. prip. 10 kt. razr. XL je vzprejeti naslednje napotilo:
Zaradi ravnanja z orodjem za stiskani zrak (stroji za stiskani zrak) prim. ohč. prip. I, odstavek 3 k št. 452—4(i0.
Na koncu prip. 6 k št. 568 je vzprejeti naslednja dopolnila:
Z zlatom popločene srebrnine (doublé-blago) so srebrno blago, pri katerem se je na srebrno podlago naložila zlata ploča ali fina ali z bakrom zlita, potem razgrela v gorečem oglju in vroča
razvaljala, v nasprotju s pozlačenim (galvansko) blagom, pri katerem se je na izgotovljeno blago naložilo zlato s pomočjo galvanskega toka.
Pri prvem načinu nalaganja zlata je zveza zlata s srebrno podlago mnogo tesnejša; zlato se vleze v vročini gorečega oglja deloma v srebro in se zlije z njim. Ako se od tako pozlačenega srebra raztopi srebro s solitrovo kislino, ostane zlata kožica, pri kateri se na tisti strani, s katero je ležala na srebru, lahko opazi zlato, ki je bilo z njim zlito, kakor črna zlata goba, pri galvansko pozlačenem blagu pa ostane zlata kožica, ko se raztopi srebro, na obeh straneh svetla.
Da se praktično izvrši preiskava, se položi košček blaga v majhno belo porcelanasto skodelico, polije se z razredčeno solitrovo kislino (1 prostornina kisline, 2 prostornini vode) in se opazuje, ne da bi se segrelo z lupo vpliv te kisline. Čez malo minut se začne razvijati plin. Pri blagu, poploče-nem z zlatom, prodira na tistih mestih, kjer kislina zlato kožico odloči ali prejé, črna, rahla zlata gobica. Čez nekaj minut je vpliv končan in na vseh mestih, kjer so pokaže ploskev, ki se je dotikala s srebrom pod njo, se lahko opazuje črna, nabrana z'ata masa.
Pri galvansko pozlačenem blagu poslane z enakim ravnanjem srebro po vplivu kisline začasno motno in temno srebrnosivo, ko se raztopi, pa ostane zlata kožica na obeh straneh svetla in zlatorumena.
Za preiskavo potrebni košček poskusa se mora sneti, kolikor moči varujé predmet, ki ga je preiskovati; včasih bo tudi zadoščalo, da se majhen del predmeta, ki ga je preiskati, na primer člen verižice, pomoči v kislino ali da se mesto, ki ga je preiskati, od ostalih delov omeji z voskom in se potem pomoči s solno kislino ali da se samo poglobljena mesta površine obravnavajo s kislino; v vseh primerih pa se mora mesto, ki ga je preskusiti, poprej ostro zaraziti z nožem, da se omogoči vpliv kisline pod zlato odejo.
Z zlatom popločena srebrnina (doublé-blago) ne izgubi s tem, da je vrhu tega še galvansko pozlačena, pravice do ravnanja po št. 568 d 1.
Po odstavku 3 pripomenj k št. 619 je vzprejeti naslednji novi odstavek:
Ako je v raztopini več nego 20 °/0 dinitro-cehdoze, jo je odpraviti kakor strelni bombaž po št. 646. Take raztopine se spoznajo po svoji gosteje tekoči, sirupu ali maslu slični konsistenci.
Na koncu pripomenj k št. 624 je vzprejeti naslednje napotilo:
Zaponska pokost s konsistenco kakor sirup ali maslo, to je zaponska pokost z vsebino več nego 20 °/0 kolodijeve volne, št. 646“.
V oddelku IV pripomenj «k št. 626 je izpre-menili tole:
V	prvi vrsti odstavka 1 je besedo .Kreide“ nadomestiti z „ogljenčevokislo apno“.
Odst. 2 je črtali in po zadnjem odstavku je vzprejeti naslednje napotilo:
Zaradi semkaj spadajočih barvenih prsli in prstenih barv glej prip. 5 k št. 148.
V	odstavku 6 prip. k St. 648 je črtali besede:
„im Verordnungswege........bescheinigt ist“ in za to po-
postaviti :
nachstehend angeführten Anstalten bescheinigt ist:
Kralj, akademija umetnosti v Berlinu, rojvods. muzej v Braunschwei g u, zbornica izvedencev za dela upodabljajočih umetnosti v Bremenu,
kralj, šola za umetnost in umetno obrt v Vrat islavi,
kralj, akademija umetnosti v Cas slu, velikovojv. osrednji urad za obrti v Darmstadtu,
dvorana umetnosti v Dessauu, kralj, umetnoobrtna šola v Draidanih, kralj, akademija umetnosti v Diissel-dorfu,
ravnateljstvo dvorane umetnosti v llam-burgu,
velikovojv. akademija upodabljajočih umetnosti v Karlsruhe,
kralj, akademija umetnosti v Klini g s-bergu,
kralj, akademija za grafike umetnosti v Lipskem,
načelstvo zbirke bakrorezov muzeja v L üb e eku,
umetnoobrtna šola r Mainzu, uprava mestnega muzeja r M et zu, kralj, grafiška zbirka v Monakorem, deželni obrtni zavod v Nürnbergu, tehniška učilišča v Offenbachu, ravnatelj mestnega muzeja umetnosti v Straßburgu,
načelstvo kralj, zbirke bakrorezov v Stuttgartu,
velikovojv. šola umetnosti v Weimar u.
Na koncu odstavka 2 prip. 2 k opomn. po št. 657 je namesto „št. 622“ postaviti: „Glej št. 162“.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Biiinski s. r.	Weiskirchner s. r.
Pop s. r.
(SloveniHoh.)
82



-


	-,	
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
	»	
		
		.
		
		







.. . >, ■
' ' -a
»