$eUmkaiwmea ŠTEV. 35 LJUBLJANA, DNE 2«. AVGUSTA 1957 LETO X. Tri tedne najmanjših mezd Potrebna je sprememba odredbe S 1. avgustom je stopila v veljavo banova odredba o najmanjših mezdah. Gotovo pomeni ta odredba napredek v naši socialni politiki in bo prinesla vsaj nekemu delu najslabše plačanega delavstva pri nas nekaj izboljšanja. Škoda le, da se ta odredba drži točno prvotnega osnutka, o katerem smo že ugotovili, da je prav v jedra zgrešen in da bo povzročil delavstvu veliko novih težav, ponesel pa mu bo le malo prave koristi. Zaikaj? Delavstvo je skoraj brez izjeme že k prvotnemu osnutku zavzelo stališče, ki ga je javno odločno tolmačila Jugoslovanska strok, zveza. To stališče je bilo v glavnem, da je osnutek odredbe že v svoji temeljiti zamisli zgrešen. S pojmom najmanjše mezde je namreč nujno združen eksistenčni minimum. Zato bi morala biti povsod tam, kjer je eksistenčni minimum isti, tudi ista najmanjša mezda. Jugoslov. strok, zveza je radi tega predlagala, da se za vse panoge in stroke v banovini določi enotna najmanjša mezda. Vsako drugačno določanje minimalne mezde je napačno. Zal, da je banova odredba ostala pri prvotnem osnutku in je razporedila nekvalificirane delavce v tri skupine. Trdnega kriterija za to razporeditev iz odredbe same ni moči razbrati nobenega. Nekatere neutemeljene izjeme in čudna razporeditev strok po skupinah pa sta napravili odredbo med delavstvom še bolj nesimpatično. Vsled neutemeljene razporeditve strok v tri skupine so danes v istem kraju po odredbi kar tri ali še več različnih najmanjših mezd. Taiko da delavec ene stroke zasluži do 25 in 30% manj, kot njegov tovariš v drugi tovarni. Cene življenjskih potrebščin pa so za oba iste in oba sta enako lačna. (Na pr.: Kamnik z okolico.) Pa tudi delavci istega podjetja so po odredbini razporeditvi različno ocenjeni. Lažja dela v istem podjetju so v skupini »boljših« najmanjših mezd, kakor pa težja in skorajda kvalificirana dela. (Opekarne.) Naravna posledica teh razlik'je, — in to smo pri JSZ že od vsega začetka poudarili, — da nesocialni delodajalci te najmanjše mezde skušajo spremeniti v navadno tarifo najvišjih mezd. To se že danes po treh tednih dogaja celo v takih podjetjih, kjer je delavstvo zavedno in strokovno ^ organizirano. In oblast mora to le mirno opazovati. Delavstvo pa je potisnjeno v obrambno borbo, da obdrži vsaj dosedanje plače. In to danes, ko gospodarstvo oživlja in se pričenja doba konjunkture. Popolnoma nič tudi ne odgovarja pravemu pojmovanju najmanjše mezde izjemno nizka najmanjša mezda za nekatera podjetja. Za delavstvo teh podjetij je to prava krivica. Pa čeprav bi bili za to odločilni razlogi, češ da podjetje ne zmore višjih mezd vsled neugodnega gospodarskega položaja. Vsi taki razlogi pri določanju najmanjših mezd, kjer gre za sam delavčev življenjski obstanek, za golo življenje ne morejo in ne smejo obveljati. Rentabi-liteta podjetja ali cele industrijske stroke nima in ne sme imeti vsaj za trajno z najmanjšimi mezdami nič opraviti, če kako podjetje vsled trenutnih težkoč ne bi zmoglo niti najmanjših mezd, je vendarle treba tudi v takem podjetju vsaj postopoma doseči višino splošne najmanjše mezde. Če pa bi vsa prizadevanja, ozdraviti podjetje, ne pomagala, potem mora obveljati edino pravo socialno in gospodarsko načelo, ki je: Podjetje ali industrijska stroka, ki ne »zmore« mezd, katere bi zadostovale delavstvu vsaj za skromno življenje, naj se ustavi. Kajti za tistim »ne zmoremo« tiči navadno edinole grabežljivo kapitalistično profitarstvo, ki v delavcu ne vidi niti živega bitja, kaj šele človeka ali brata v Kristusu. 2e takoj prve dni po uveljavljenju mora zato delavstvo zahtevati, da se pripravi sprememba odredbe v prvem možnem zakonitem roku. Zakaj poleg vsega navedenega je tudi sama višina odrejenih najmanjših mezd za naše kraje in za naše socialne razmere neprimerna. Celo najvišja postavka 3 din komaj odgovarja življenjski stopnji v Sloveniji. Če bomo hoteli vsaj kolikor toliko zadovoljivo urediti vprašanje najmanjših plač v Sloveniji, bo treba usvojiti predloge, ki jih je že od vsega začetka stavila Jugoslov. strok, zveza. In ti so v glavnem: Enotna najmanjša mezda za vso Slovenijo in za vse stroke, razporejena v skrajnem primeru le za tri skupine: splošna, za mladostnike in za manjše, cenejše kraje. Splošna najmanjša mezda ne sme iti pod 3 din. Vse izjeme morajo odpasti. Za manjše kraje se smatrajo le kraji izpod 2000 prebivalcev. 1. septembra starostno zavarovanje Podpore po 2, 4f 10 letih S 1. septembrom stopi v veljavo nova panoga delavskega zavarovanja: zavarovanje za starost, za onemoglost in smrt. S tem dnem se bodo pričeli predpisovati prispevki za to zavarovanje, ki bo potem po 10 letih pričelo izplačevati prve starostne rente. V desetih letih se mora zbrati toliko kapitala, da se bodo po preteku te dobe nemoteno izplačevale prve starostne rente. Ze po dveh letih pa se bodo izplačevale podpore, ki jih dobi vdova po umrlem zavarovancu. Po štirih letih tega zavarovanja pa se bodo izplačevale rente tistim zavarovancem, ki so radi bolezni (ne radi nezgode) postali nesposobni za delo (invalidske rente). Invalidske rente se izplačujejo ne glede na starost, kadar zavarovani član postane za delo nesposoben. Starostna renta pa se izplačuje zavarovancu, kadar dopolni 70. leto starosti in če je bil do takrat vsaj deset let zavarovan, to je, da so se plačevali zanj prispevki skozi 500 tednov. Kdo bo deležen tega zavarovanja? Starostno zavarovanje se bo izvedlo za vse osebe, ki so dosedaj bile zava- rovane že za bolezen. Izvzete bodo le sledeče osebe: 1. oni, ki so dne 1. septenubra 1987 že dopolnili 70. leto etaroeti; 2. oni, ki imajo starostno rento že pridobljeno od države, samouupravnih teles, iz javnih fondov ali pri Pokojninskem zavodu in sicer v višini vsaj 1500 din letno; 3. oni, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Vsi, ki imajo že starostno zavarovanje preskrbljeno drugod, morajo potom svojih delodajalcev javiti to uradu, da se zanje prispevki ne plačujejo. Za vse ostale delavce in nameščence se bodo pričeli od 1. septembra 1937 dalje predpisovati prispevki za starostno zavarovanje. Ti prispevki se bodo predpisovali obenem z dosedanjimi prispevki za bolezen, nezgodo, Delavsko zbornico in Borzo dela. Višina prispevkov. Prispevek za starostno zavarovanje bo znašal 3% dnevne zavarovane mezde. — Po posameznih mezdnih razredih bo znašal mesečni prispevek za starostno zavarovanje (računano za mesec s 25 delovnimi dnevi): M e z d n i razred I- I III. | iv. | v. | VI. VII. 1 VIII.I IX. X. XI. | XII. d i n a r j e v M tega plača delodaj. 4'5o| 7'2o| 8"7o| 10‘50| 12-60 15—1 18—121-60 25'50 30- 36"— 4'50| 3'60| 4'35| 5-25| 6-30 7'50| 9’—110-80 12-75 15 — 18-- Skupno z dosedanjimi prispevki za bolezen, nezgodo, Del. zbornico in Borzo dela bodo znašali prispevki od 1. 1937: mezdni razred na teden na 14 dni I. 2.01 4.03 III. 3.23 6.45 IV. 3.90 7.80 V. 4.70 9.40 VI. 5.64 11/29 VII. 6.72 13.44 VIII. 8.06 16.13 IX. 9.68 19.35 X. 11.42 22.85 XI. 13.44 26.88 XII. 16.13 32.26 Prispevki se odtegujejo za vsak de- lavnik in praznik v mesecu, razen za ne^ delje. Na kaj bo treba posebno paziti Strokovne organizacije morajo poučiti vse svoje člane o važnosti pravilnega prijavljanja v zavarovanje. Voditi morajo brigo o tem, da je delavstvo pravilno prijavljeno v zavarovanje ter da se prispevki v redu odtegujejo. — Od 3. mezd. razreda dalje plača delavec le polovico prispevkov za starostno zavarovanje, ostalo polovico delodajalec; v prvem mezdnem razredu plača celoten prispevek delodajalec. Vsak delavec ima tudi sam največji interes na tem, da je prijavljen s pravilnim zaslužkom in pa s pravilnimi, točnimi osebnimi podatki. Po desetih letih bo težko dokazovati razne pomanjkljivosti v osebnih podatkih, rojstnem kraju in podobno. Prijave mo- Zaenkrat pa je treba: Da strokovne organizacije vsepovsod vplivajo, sklicujoč se na odredbo, da se plače vseh slabše plačanih delavcev dejansko spravijo v sklad z najmanjšimi plačami po odredbi. To bodo delavske strokovne . organizacije gotovo same od sebe storile. Seveda bo to brez sodelovanja oblasti zelo težavno, če ne kar nemogoče. Oblast naj budno pazi, da se bo resnično izvedlo vsaj to, kar zahteva odredba. To se pravi, da se zvišajo delavski zaslužki povsod tam, kjer so nižji kot pa jih predvideva odredba. V tem pogledu bo padla glavna odgovornost na pristojne organe, ker gre ponajveč za obrate, kjer delavstvo ni organizirano in nima kolektivnih pogodb. Kakor vse kaže, ne bo kaj več podjetij v Sloveniji, ki bi sama od sebe zvišala mezde. Prav tako pa bo morala oblast z vso svojo avtoriteto skrbeti, da delodajalci ne bodo mogli izrabljati ministrske uredbe in banove odredbe v škodo delavstva. Saj niti prva niti druga ni bila izdana zato, da bi se delavske mezde z njihovo pomočjo zniževale. — rajo biti toliko točne, da je nemogoča zamenjava z drugimi osebami. Točna navodila 1)0 dal urad sam v svojem glasilu »Delavsko zavarovanje«, ki je po vseh obratih na razpolago in ki ga morajo obratni zaupniki točno prečitati. Po 9 letih - nesposoben Ne verujemo takim bajkam! Količevo, 23. avgusta. Tovarna I. Bonač sin je nenadoma odpovedala službo tovarišu Flegarju, baje, ker je neofporabljiv. Gospodje žive še nekako v dobi ipred 50 leti, drugače si ne imoremo predstavljati, da si upajo odipust ddavca utemeljevati s tako trditvijo. Tovariš Flegar je namreč zaposlen ▼ tovarni že okoli 9 let, je v najlep&ilh letih. Zato naj podjetje komu dirugeimu dopoveduje, da je tak delavec naenkrat neoipo-rabljiv. Mi delavci smo že toliko napredovali v vsakem oziru, da ne verujemo takim bajkam. Prav dobro vemo, kje je vizrok. Najfarže menijo gospodje, da je prišel čas, da se more razbiti delavska stro-/kavna organiizacija. Sedaj se odpusti en zaveden član, pozneje druigi, nato tretji in vedno več. Naizadnje mora strokovna organizacija vendarle izgubiti ugled. S tem bi pa biio delavstvo brez zaščite in nesposobno borbe za svoje pravice. Če je kdo menil, da je prišel tak tre-notek, naj bi prišel v nedeljo, 22. t. m. na sestanek delavstva. Videl bi, da je delavstvo spreglledalo nakano gospodov; dalje bi videl, kakšna enodušnost vlada med njim. Spoznal bi, da je to dela^nstvo disciplinirano in zrelo iza pravično borbo. Delavstvo je proglasilo zadevo tovariša Flegarja za zadevo celokupnega delavstva in bo to zadevo tudi Obravnavalo s tega stališča. Nasprotniki naše organizacije naj se zavedajo, da ne bodo razbili delavske skupnosti, pa naj se poslužujejo še tako različnih sredstev. Delavstvo stoji na straii! V nedeljo, 29. avgusta blagoslovitev in razvitje prapora v Kamniku! II. Izseljenski kongres Kamniški kovinarji dvigajo svoj prapor V nedeljo 29. avgusta bo skupirla kovinarjev J. S. Z. v Kamniku slovesno blagoslovila in razvila svoj prapor. To bo drugi prapor, ki bodo z njim naši kovinarji manifestirali svoje misli in svoje delo. Tudi ta dan naj bo praznik in veličastna manifestacija Jugoslovanske strokovne zveze. Tovariši, tovarišice! 29. avgusta gremo v Kamnik, bližnji na kolesih, drugi z avtobusi in z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8 zjutraj. Kolesa okrasite s šopki in zastavicami. Po dolgih letih tihega in vztrajnega dela naj naše kršč. soc. delavstvo pokaže vsej javnosti, da stojijo borci Jugoslovanske strokovne zveze na braniku za ljubezen in pravico ter lepšo bodočnost delovnega ljudstva. Spored: V soboto 28. avgusta ob 21 podoknica kumicam. V nedeljo 29. avgusta: ob pol 9 zbiranje v mestnem parku; ob 8.45 sprejem gostov na kolodvoru z godbo; ob 9 sv. maša v farni cerkvi. Ljudsko petje z godbo. Po sv. maši blagoslovitev in razvitje prapora pod pokroviteljstvom staroste J. Gostinčarja. Zabijanje žebljev v drog prapora pred cerkvijo. Sprevod v Mestni park. Nato zborovanje: govorijo tov. Žumer Srečko, Francka Bergantova in dr. Andrej Gosar. — Popoldne razvedrilo v mestnem parku. Sodeluje mengeška godba. Vstopnine ni. Kolesa shranite v parku! Vse skupine prosimo, naj določijo svoje reditelje, ki bodo stopili na proslavi v stik z reditelji kamniške skupine. Kosilo bo sialo 8 din. Za naročena kosila odgovarja skupina; zato priporočamo, da zberete denar vnaprej. Tovariš! Pridi, pripelji s seboj svoje prijatelje! Bodimo enotni v borbi in trpljenju, pa tudi v veselju! — Odbor. * Obvestila za Kamnik Iz Ljubljane v Kamnik s kolesi v nedeljo 29. avgusta na razvitje prapora. Zbirališče ob 6.45 zjutraj pred »Vzajemno zavarovalnico« na Masarykovi cesti v Ljubljani; Tovariši, tovarišice — pojdimo! Delavstvu J. 8. t. v št. Vidri in okolici. V nedeljo, 29. avgusta, bo v Kamniku ranvitje delavskega prapora. Dolžnost je vsakega zavednega delavca, da se ga udeleži. — Zbirališče kolesarjev bo v nedeljo ob pol 7 zjutraj pred »Koširjem« v Tamu, nakar se odpeljemo proti Šmartnu ter se snidemo s tovariši iz Gamelj, nakar se skupno odpeljemo skozi Vodice proti Kamniku. — Da nas bo Sini več! Škofja Loka. V nedeljo bo razvila skupina v Kamniku svoj prapor. Pozivamo tovariše in tovarišice, da 6e proslave tovariške skupine v častnem številu udeležimo. — Te proslave so edine, na katerih lahfko manifestiramo za naše kršč. soc. ideje, Obenem damo poudarka, da tovariši kamniškega okraja niso osamljeni v borbi proti izrazitim sovražnikom naše JSZ. — Torej še enkrat: čim večje Število naj nas bo zbranih v nedeljo 29. avgusta zjutraj pri prvem vlaku, ki vozi v Ljubljano. Isto velja tudi za lesno skupino Heinrioher. Domžale. Oblačilna skupina poživlja vse člane, da se v nedeljo udeleže razvitja prapora v Kamniku. Ob tričetrt na 8 je zbirališče v Preserjah pred »Križkar-jem«. Vsi kolesarji naj bodo točni! Ob 8 je odhod v Kamnik. Tisti, ki nimajo koles, naj gredo z vlakom ob pol 9. Pridružijo naj ee tudi drugi. Rudaril Trbovlje. V petek, 20. avgusta, se je vršil članek i sestanek na§e skupine, na katerem smo pregledali delo, ki se je izvršilo kot predpriprava za izboljšanje delavskega položaja. Ker je pokazala potreba* da se neke stvari še izpopolnijo glede akordnih postavk, smo še te stvarno proučili. Zaključke iz razgovora snto modernem zakonu le v primerih skrajne sile in potrebe, kar vse zakon točno določa, tako da je onemogočeno vsako izigravanje. Na vsak način pa mora podjetje dobiti tudi za po zakonu dovoljene nadure privoljenje delavskih zaupnikov. s StarOstho dobo za zaposlitev bo zvišala Švica na 15 let; v tehle strokah se mlajše delovne moči ne bodo smele za-l>oslovati: trgovina, industrija, obrt (tudi domača obrt) promet, gostinski obrati. To pa bo le okvirni zakon za celo švicarsko zvezno državo. Pokrajinske samouprave — kantoni — smejo to starostno dobo še zvišati in sploh vse so-cialno-varstvene predpise krajevnim potrebam primerno izvajati. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo zaposlenih pod 15 leti Okoli 4000 mladoletnikov. Gotovo stopa s tem zakonom Švica na čelo vseh kulturnih držav. Varstvo mladoletnikov je tu najboljše izvedeno. Prav bi bilo, da bi ji sledile tudi druge države. Saj je nedavno zaključena 23. mednarodna delovna konferenca sklenila poslati vsem državam priporočilo, naj bi povsod zvišali za zaposlitev dopustno starostno dobo od 14. na 15. leto. s Za brezposelne skrbi Belgija zelo dobro. V tekočem državnem proračunu je določena za podpiranje nezaposlenih velika vsota — 500 milijonov belg. Vseh nezaposlenih Je 150.000. Od teh je 60.000 delno nezaposlenih, 50.000 delovno nesposobnih vsled onemoglosti in starosti, ostalih 40 tisoč pa je stalno brez posla. s Življenska stopnja prebivalstva se lahko ceni po Sledečih številkah: Na 100 prebivalcev se porabi v USA letno 326 parov čevljev, v Angliji 277, v Češkoslovaški in Belgiji 200, v Švici 197, na Nizozemskem 190, na Švedskem 160, v Nemčiji 114', v Italiji 70, v Španiji 52, na Poljskem in v Braziliji 45, v Jugoslaviji 28; na Japonskem pa 14. ne načine: doslej manj plačanim delavcem se S tem plača zvišuje, vsem se sedaj nudi kar največ zaslužka, delo se bolj poenostavlja itd. Kdor bi res ne imel nič spoznanja, kako So gospodje pri naši tekstilni industriji prežeti same ljubezni do bližnjega izven kroga »en compani in d. d.«, bi kar verjel. Dejansko ,pa to ni nič drugega, kot še večje priganjaštvo od sedanjega ih znižanje zaslužka kar za polovico. Kaj more pomagati tkalcu še toliko število strojev, ako so ti stroji, kakor blago na njih, takšni* da ne more 6koraj nič zaslužiti. Več kakor en tkalec ali tkalka zmore e svojd spretnostjo in pridnostjo, se ne more iztisniti i.z njega. Tekstilnemu delavstvu pa manjka poguma in enotnosti. Po lanski stavki je zavest tega delavstva močno padla. Tekstilni kapitalisti, družbe in delničarji 00 seveda tega veseli. Saj nimajo danes nikogar proti sebi, da ‘bi branil pravice ki čast delavstva. V takih prilikah, ko se delavstvo samo pusti .pohoditi, pač lahko nemoteno počenjajo in uvajajo sisteme, kakršne le hočejo. Delavec in delavka, ki ne more ugoditi njihovim zahtevam, se ne da zagovarjati s »preveč ste naložili«, marveč ni tiste spretnosti ali volje do dela. Tako perejo gospodje samega sebe in svoje priganjaštvo. — Toda enkrat 'bo prišlo, kar tnora priti. Namreč rešitev tudi za našega tekstilnega delavca. Le prava, poštena in borbena strokovna organizacija tekstilnega delavstva mbre tu odpomoči in nihče drugi. Toda zopet — tekstilni kapitalisti, družbe in delničarji — hočejo tu svoje delavstvo potegniti v drugo smer. Začeli so za delavstvo usta- navljati podporna društva in veselične odbore. Toraj! Ko boš po nemilosti vržen iz tovarne, ali ker boš zaradi prekomernega izkoriščevalnega delovnega sistema primoran, da sam tovarno zapustiš, potem se še lahko greš opravičit — nič pritožit — na dotični podporni oziroma veselični odbor. Mariborski tekstilni delavci! Vendar že spreglejta skoraj, kam vse to vodi in kdo se igračka z vašo usodo. Nikar se ne vdajajte sramoti svoje lastne nemoči in brezbrižnosti. Ne verujte, ne .poslušajte kapitalističnih fraz in trikov, ne njihovih lizunov in hlapcev, kateri se vam ponekod hočejo vsiliti celo kot zaupniki delavstva, kot voditelji in razno. Vsi v organizacijo Jugoslovanske strokovne zveze. Iz Celja na Jesenice V »Del. Pravici« smo Stali: »Kdor ee želi peljati z avtobusom na Jesenice, naj se Oglasi pri tov. D. ali H.« Prav posrečeno, Ciril in Metod. V nedeljo, 15. avgusta, okoli pol 4 zjutraj, smo se z vlakom pripeljali trije tovariši iz Laškega v Celje. Kmalu nato pripelje avtobus in ne dolgo iza tem je na rtiestu že tuldi tov. Metod. Urejeval je sedeže, Skrbel, da dobi vsak mesto. Vsak je dolbil primeren sedež, Metod v bližini šoferja. Lahko bi primerjali šoferja s strojevodjem, Metoda pa z vlakovodjem. Pa tudi Ciril je imel svojo nalogo, skrbel je namreč za humor, da se nismo dolgočasila Vozili smo srečno, kar je zasluga previdnega šoferja. Izstopili smo za malo časa v Kranju in na Brezjah, nakar »mo hiteli proti Jesenicam. Bili smo veseli, le temni oblaki na nebu so nas strašili. Na Jesenicah. Po cerkvenem opravilu, blagoslovitvi prapora, :]x>hodu po mestu, zborovanju ter kratkem razvedrilu, smo že zopet bili v avtobusu. Nebo seje zjasnilo, vožnja je bila prijetna. Naš načrt je bil, malo dalje se pomuditi pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Kmalu smo bili tam. Res nekaj čudnega te prevzame v tein svetišču. Tudi če se tu oglasiš le slučajno, mimogrede. Pred cerkvijo nas je tov. Metod fotografiral, nakar je bilo treba oditi. Zvonovi so zvonili lepo ubrano melodijo, tako da smo tov. Cirila komaj dobili v avtobus. V Ljubljani smo se ustavili za pol ure, nato pa odbrzeli proti Celju. Naš tov. Z. še v naslednjih dneh ni mogel pozabiti na ta prijeten izlet. -In že je storjen sklep: tudi prihodnje leto vsaj enkrat z avtobusom na Gorenjsko. Težko je delavcu sta dinarje. A bodimo odkriti. Ak6 celo leto mislimo na to, pa si prihranimo talkrat, ko izdatek za kako stvar ni najnujnejši, bo ob letu za potnimo, morda še tudi za družino. To bi bilo pa že kar rajsko lepo, ako bi takole 'bilo več avtobusov, v njih pa poleg mož še žene in starejši otroci. Mogoče se nam želje iv,polnijo. — L. L. Iz naših krajev Zagorje. 5. septembra bo priredila krajevna Kmetska zveza v Zagorju velik tabOr za litijski okraj. Namen tabora je, poglobiti v kmetskih vrstah zaveist kmetskega stanu. Tabor pa je tudi spojen z veliko tombolo, ki jo priredi Ljudska stavbna zadruga. Zagorje. Drž. meščanska šola v Zagorju ob Savi. šolakd leto 1937-38 se prične 1. Septembra 1967 z vpisovanjem v I. in II. razred mešč. šole, ki se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V prvi razred se morejo vpisati učenci(enke), ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali pa višji razred in niso starejši od 14 let. — K vpisovanju naj prinese vsak uče-nec(enka) zadnje šolsko izpričevalo, 20 din za zdravstveni fond, kolek za 5 din za kolekovanje prijave, davčno potrdilo — kolekovano s kolekom 20 din za odmero šolnine in 3 din za dijaško knjižico; za vpis v prvi razred tudi krstni list. — Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se zbero vsi učenci(enke) pre'd žuipno cerkvijo ob tri če trt na 8, da se udeleže službe božje. V četrtek, dne 9. septembra bo ob 8 otvoritvena sv. maša in molitev k sv. Duhu. Vsi učencii(enke) naj se zbero ob tričetrt na 8 pred župno cerkvijo. Z rednim poukom se bo pričelo 10. septembra ob 8. — Ponavljalni izpiti bodo 31. avgusta 1937 ob 8. — Upravi-teljstvo. Trbovlje. V nedeljo, 22. avgusta, se je poročil v farni cerkvi naš agilen tovariš in zaupnik Dolar Viktor, z gdč. Kelner Štefko. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Kamnik. — V nedfeljo 8. aVgusta 6ta ee poročila člana naše strokovne skupine kovinarjev v Kamniku, tov. Beberšek Anton in tov. Prezelj AmČka. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova! Doma in po svetu Na shodih JKZ v Nišu in v Prokup-1 ju sta govorila ministra Cvetkovič in Stošovič o položaju, ki je nastal v naši državi s sprejemom konkordata v narodni skupščini. Ugotovila sta, da so se pravoslavni cerkveni krogi s tem, da so izobčili vse ministre in poslance, ki so glasovali za konkordat, zelo zaleteli. Večina njih je bila zapeljana po raznih političnih agentih med njimi. Sedaj že po-slaja vse bolj jasno in popolnoma očito, da je bilo vse skupaj le politična gonja, naperjena proti sedanji vladi, ki pa se ni posrečila. Da je vlada trdna in da še ne misli odstopiti, tako soglasno poročajo iz Bel-grada. V pravoslavnih krogih nastopa iztreznjenje. JNS je bitko izgubila. Protivladni agitatorji se vračajo iz notranjosti Srbije poparjeni v Belgrad, ker jim ljudje nič več ne verjamejo. Vlada doslej še ni hotela ostro nastopiti proti raznašalcem neresničnih vesti. Toda pravoslavni cerkveni krogi bodo morali v bodoče sami ukreniti vse, da bo klic: »Živela sovjetska Rusija« v pravoslavnih cerkvah nemogoč. NOVE KNJIGE. ^Socialna zaščita in vzgoja vajencev«. Pod tem naslovom je izdala Del. zbornica knjižico, v kateri je zbrano gradivo, referati in statistika z razprave, katera se je vrP.ila 25. marca 1907. v Deflavski zibor-nici o vajeniškem vprašanju. V prvem delu obravnava knjižica remi H a te pismene razprave Delavske zbornice o položaju naših vajencev. Priobčena so tudi poročila. katera so imeli referenti na tej razpravi. Drugi del pa tvori razpravo o vajeniških vprašanjih in sicer je priobčen ves razgovor oziroma predlogi, katere so navzoči staviljalli. — Knjižica je zanimiv dokument časa, ki veleva, da se je treba ■za našo mladino in njeno vzgojo bolj zanimati, kakor pa se je to doslej. Sklicujte se pri nakupovanju na oglase, ki ste jih čitali v »Delavski Pravici«! V upravni odbor uradne agencije Avale je bil izvoljen med drugimi na izrednem občnem zboru tudi bivši minister in tajnik JRZ za dravsko banovino dr. Franc Kulovec. Iz odbora sta namreč morala oditi poslanca dr. Janjič in Sokič, ki sta kljub članstvu v JRZ^ glasovala proti konkordatu in zadnje čase ostro nastopala proti vladi. Bivši pop dr. Voja Janjič se je tudi zelo udejstvoval pri belgrajskih demonstracijah in drugod. Mussolini je govoril ob zaključku manevrov na Siciliji o evropskem političnem položaju in o zahtevah Italije. Za Jugoslavijo je dejal, da so se odnošaji z njo po zadnjem sporazumu zelo zboljšali. Od velesil Anglije in Francije j,e zahteval, da priznajo Italiji Abesinijo brez vseh pridržkov. Le tedaj bo tudi Italija sodelovala pri vzdrževanju miru v Evropi. Pustila bo tudi, da bo Sredozemsko morje spet prosto vsem. V nobenem primeru pa ne bo opustila svoje zveze z Nemčijo. Neznane podmornice in letala so začele vsevprek po Sredozemskem morju napadati trgovske ladje. Za letala poročajo, da so iz Francovega tabora. Podmornice pa ne morejo ugotoviti. Francova vlada zanika vsako zvezo s temi napadi. Angleška in francoska admiraliteta sta naročili svojim vojnim ladjam, da spremljajo trgovske parnike in da streljajo na vsako bojno ladjo, ki bi se jim približala v sovražnem namenu. Turška vlada je sklenila temeljito stražiti svoje morje, da ne bodo mogle tuje vojne ladje nemoteno napadati in potapljati trgovske parnike, kakor se je sedaj že ponovno zgodilo. Boji na Daljnem vzhodu se razvijajo z vedno večjo besnostjo. Japonci hočejo na vsak način dobiti v roke Šangaj, ki je ključ do Kitajske. Kitajske redne čete branijo mesto zaenkrat še uspešno. Japonci izkrcavajo stalno nove čete. Ja[>on-ska letala so že opetovano bombardirala glavno kitajsko mesto Nanking. Velesile pošiljajo ojačenja, da varujejo svoje državljane in interese, to je banke in trgovine. Kitajski finančni minister dr. Kung je zadnje tedne potoval po Evropi, kjer je v raznih prestolicah najemal posojila za gospodarske namene, zlasti pa za oboroževanje. Velika naročila vojnega materijala je zlasti oddal na Češkoslovaškem. Posojila je poleg v Angliji in Franciji ter Češkoslovaški dobil tudi v Nemčiji in v Italiji. Svetovni politični položaj je postal po mnenju angleškega časopisja zadnje tedne zopet zelo nevaren za evropski in svetovni mir. V Španiji divja državljanska vojna, v katero so zapletene vse evropske države, Sredozemsko morje je postalo spet tako nemirno, kakor je bilo ob času italijanskega pohoda v Abesinijo, na Daljnem vzhodu je vsak dan bolj vroče. Velesile, zlasti pa Rusija, ne morejo kar mirno gledati, kako Japonska grabi skupaj ogromne pokrajine, velike kot Evropa. Nemčija steguje svoje prste po bogati južnoameriški Braziliji. To so prinesli na dan zadnji dogodki, ko je ta država prosila Združene države za vojne ladje, da bi mogla varovati svojo samostojnost. Dobila je zaenkrat 6 torpedovk. V Braziliji imajo namreč Nemci veliko svojih izseljencev, katere so organizirali čisto vojaško. Pravijo, da jih je več kot 2 milijona. Z njimi bi v primernem trenutku napravili »državljansko« vojno in zasedli del države, ki bi tako na lep način postal nemška kolonija. Tudi v Iraku je bil doslej zelo viden vpliv Nemčije. Nedavno umorjeni načelnik generalnega štaba je bil v najtesnejših stikih z nemškim vojaškim vodstvom in njegov zaupnik. V Iraku so namreč znani bogati petrolejski vrelci, ki so Nemčijo zamikali že pred vojno. Angleži so, kakor kažejo zadnji burni dogodki v tej deželi, še vedno zelo odločni imperialisti. Za obrambo važnih koristi imperija so včasih potrebna tudi malce groba sredstva. Trgovina Mimi Žargi - Kamnik Glavni trg Manufaktura, galanterija, špecerija, porcelan in steklo. - Zelo solidna postrežba. Načelnik našega generalnega štaba se je udeležil turških manevrov v Tra-ciji. Izjavil je, da je turška vojska moderno opremljena in na višku. V Turčiji se vidi velik napredek. Poleg njega so se udeležili manevrov tudi zastopniki prijateljskih in zavezniških držav Anglije, Francije in Rusije. Portugalska vlada je nenadno odpovedala diplomatske odnošaje s Češkoslovaško. Navaja, da je Češkoslovaška dobavila orožje, katero da je ona naročila, vladi v Valenciji — pod vplivom Rusije. Češkoslovaška vlada izraža začudenje, da Portugalska tako nastopa radi tega, ker ji češkoslovaške tovarne vsled preza|>oslenosti ne morejo dobaviti orožja. Vse kaže, da je za Portugalsko nekdo drugi — Nemčija. Le-ta je spet začela ostrejšo gonjo proti Češkoslovaški, ki je po nemškem mnenju že čisto boljševizi-rana. Saj niti 6.000 otrok sudetskih Nemcev ne pusti, da bi šli taborit v Nemčijo med svoje. Vprašanje je le, ali bi Nemci pustili toliko otrok na eno ali dvomesečno taborjenje v Rusijo. Angleško brodovje bo v začetku septembra obiskalo jugoslovanska pristanišča. Vendar letos ne bodo ostali mornarji tu na »dopustu« kar cel mesec kot druga leta. V naših pristaniščih se bodo zadržali le kak teden. Novo 35.000 tonsko bojno ladjo so spustili v morje v Genovi. To je sedaj v kratkem času že druga italijanska velikanka. Vendar bo čisto dograjena šele do konca 1. 1938. Združeni. . . V okrožnici tajiniStva JiRIZ \za dravslko banovino od dne 12. avgusta t. 1. točka 7. stoji dobesedno sledeče: »Glede sprejemov v službo pri KID na Jesenicah je dogovorjeno, da se je treba obračati na ZZD na Jesenicah. To upoštevajte, da ne bo zmede in zamer (naslov: ZiZD, Jesenice na Gorenjskem, Krekov dom).« Jeseniški list cstNa mejah« piše v št. 16 z dne 15. avgusta t. 1. na svoji drugi strani sledeče: »Ne vemo, če in .koliko bodo jese-niSke železarne še sprejemale. Vemo pa, da bodo prosilci še vedno prihajali in prosili posredovanja. IRadi enotnosti postopanja in ker je taiko prav, ila v delavskih stvareh odločuje v prvi vrsti delavska organizacija, opozarjamo vse one, ki 'bi še radi zaposlitve v naših tovarnah po posredovanju našiih ljudi in naše skupnosti, da naj se |M>slej obračajo na našo delavsko strokovno organizacijo »Zvezo združenih delavcev, Jesenice, Krekov dom«. Vsi merodajni činitelji so ee v tem zediniili in prosimo vse, da to vpoštevajo.« Brezposelni Walter Briesley Odkar je bil eno leto brez posla, ni zahajal več v šolo poučevat. Le včasih je še stopil pogledat v svoj razred. Polagoma pa je to docela opustil, čeprav ga je stari Humphrey večkrat obiskal na domu in prežal nanj na cesti. Warringham, droban, boječ možiček, ki je bil tajnik, ga je pogostoma ustavil na cesti in ga z neko sveto vnemo nagovarjal, naj brezpomembnih stvari ne meša z velevažnimi. Warringham je bil tudi brez posla in je živel le od podpor iz Javnega sklada za brezposelne. A v cerkev je še vedno hodil. Bil je mehke narave in lepo doneče besede so mu godile. Imel je ženo, a nič otrok. Njegov stvaren položaj ga ni zadel v živo. Vdal se je v svojo usodo in bil je zadovoljen. Ivan je ves oslabel, on ne. Le čustvom se ta človek ni mogel upirati. Ivan je vedel, da je oslabel; vedel je, da se skriva pred tovariši in da hudo preklinja; vedel je, da ga včasih prime nekaj in da hoče tedaj zadaviti svojo ženo. Če je hodil v cerkev, ni bil zato nič boljši. Kakor vse v njegovem življenju, karkoli se je dogodilo, je bilo tudi to brez smisla. Rahlo mu je udarila na ušesa cerkvena pesem skozi na stežaj odprta okna. V to ubrano petje je rezko odjeknilo nekaj trdega, ki je prihajalo z dvorišča. Hitro se je okrenil in odhitel okrog hišnega ogla. Žena je pobirala vedro, ki se je preobrnilo in skotalilo po tleh. Stopil je z njo v hišo. Žena je skuhala, kar je bilo treba. Pripravila je vse za peč. Lonci in ostanki zajtrka: vse je bilo nagromadeno v plitvi Dentist Žibert Josip, Kamnik ordinira od 8—12 in od 2—5. Priporoča se Steiner Franc, ml. mesar in prekajevalec Domžale, Ljubljanska cesta 117. Ugoden nakup — kolesa in motocikli — pri M. KRAMAR ■ Kamnik D0LIHSEK KAREL - Kamnik Majstrova 5 splošno modno krojaštvo in zaloga izgotovljenih oblek lastnega izdelka. - ■»»»».im.«———— Priporoča se Jos. Senica - Domžale trgovina ANTON STERGAR trgovina z mešanim blagom KAMNIK školjki. »Toplo je tu,« je puhnil, stopil k ognjišču in privzdignil pokrov na kotlu. »Ali ne bi mogli prebiti brez tolikega ognja, kaj?« »Saj moram kuhati vendar! Mar ne?«, je dejala žena ostro. »Mar misliš, da je zame prijetno pražiti se tukaj ob ognjišču? Če bi bilo tako kot pri drugih ljudeh, bi lahko kuhali s plinom.« Ivan ni odgovoril. Prelil je vodo iz kotliča v lonce. Vedel je, kdo so tisti »drugi ljudje«. Tisti, ki imajo delo. Na mah je zasovražil svojo ženo. Kar zdivjal je, ko je videl, kako grdo se ujeda. Prekrasno, spokojno jutro ga je narahlo dvignilo, da se je čutil nekoliko močnejšega. Nekakšna radost mu je prikipela iz srca in planila v zunanji svet. Z veseljem je iskala družbe. A ženo je našla hladno in trdo, naletela je pri njej na železen oklep. S svojimi kakor meč ostrimi besedami jo je žena odbila od sebe. Vrnila se je radost v moževo srce in preminula. Mož je bil jezen, da je preminula, bil je divji, da jo je ubila taka brezčutnost. Molče je umil lonec. Zganil je prtič, ga dvignil in stresel. Žena je čutila, da je možu skalila veselje. Zato se je silila in premagovala, da bi našla besedo sprave. Toda šele, ko je pomel po hiši, je izpre-govorila. »Zdaj se vrše razprodaje. Ali ne bi bilo dobro, da si kupiš obleko?« Mož jo je pogledal in zopet dalje pometal. Sovražil je govorjenje po ovinkih. »Lahko si jo kupiš pri Burtonu ali pri Zadrugi in plačaš potom društva.« Odprla je vratca pečice in pogledala vanjo. »Če vzameš pri Burtonu, on bo že počakal. Jaz mislim, da dela on najbolje.« Delavci! Kdor hoče imeti zares dobre in poceni čevlje, naj jih kupi pri : MARENK BENJAMIN, Radomlje čevljarstvo Izdelujem: Čevlje za delo in praznik — od najbolj navadnih do najfinejših. — Športne čevlje, gojzarje, smučarje, škornje, plezalke, šprintarce, za telovadbo in gimnastiko. Priznano najboljše. Popravila sprejemam vse vrste, usnjene in gumijaste. Postrežba točna in solidna. Pošiljam tudi po pošti. — Poizkusite in zadovoljni boste. »UNIVERSALE« družba z o. z. — Domžale tovarna klobukov in slamnikov Največja moderna tovarna; izdeluje vse vrste ženske in moške klobuke. Lastni proizvod tulcev. Oblačilnica A. Vivoda - Kamnik Šutna — Glavni trg. Klobuki in izgotovljene obleke. BIRK JOSIP restavracija — tujske sobe Kamnik — Majstrova 15 k