Kmetje na nova pofa. Sedanji čas je velik čas. Velike korake dela, le veliki zmagujejo. Vse, kar je maj hno, je podrejeno in gre v nič. Sedanji čas je močen čas. Le močni zdržijo. Slabotni propadejo. Sedanji čas je hiter čas. Napredek in razvoj gre od leta do let,a, kakor je šcl včasih od stoletja do sloletja. Samo oni. ki morejo slediti tej hitrosti napredka, so v tekočem, drugi ostanejo zadaj in so brez vpliva na to, kako naj se suče kolo časa. Vsakdo to uvidi, posameznik in celi stanovi, celi narodi. Nihče noče biti majhen, slaboten, nazaidnjaški. Vse se organizira. Vse neštete organizacije, ki so se razpredle kakor mreže nad narodi, kažejo to vsesplošno teženje po velikosti, moči in napredku. Kakor gre fco teženje v vsakem oziru. gre seveda tudi v gospodarskem. Zadnjič smo v uvodniku povdarjali važnost mladin«;kih organizacij, tako hočemo danes pokazati, da je Ireba kmetom pri nas v Sloveniji na nova pota. Kmetavanje — v krizi. Bili so časi, ko je bdl kmet vse. še stojijo kmetski domovi, ki imajo kovačijo, kolarnico, pa še druge prostore, ker je kmet vse doma pripravil, obleko, razne potrebščine in orrodje. Način knieiskega življenja se je izpremenil. Drugcd se dobi že cenejše in boljše blago. Kmct je postal navezan na obrtnike in na trgovce. Doma je moral opustiti vse ono delo in ga nadomestiti z — denarjem. Odkod sedaj denar vzeti? Kmetovalo se je pa vc6inoma še vse po starem. Le za silo je šlo, a šlo je, ker smo bili v državi, ki ,je imela veliko industrijo, pa se je dalo šc kaj dobiti tudi za drobne reči. Sedaj v novi državi pa je slovenski kmet z dosedanjim naffi|ieta knjetovanja prižel v — krizo. Ni čuda! Naša mala polja, kratke njivice, vse je postalo tako majhno y primeri z bogato in rodovitno Bačko in Baranjo. Šestkrat več da zemlja v teh krajih kot pri nas. Težko je kaj prodati, nima cene. In samo v tem je kriza kmetovanja, ker nima ccne to, kar naš kmet prodaja! Več blaga ali boljše blago? Kaj bo rešitev našega kmetovanja? Ce bi pridelali več blaga, bi kdo mislil. Ponekod se to že da. Še je precej možnosti, da več pridelaš kot si do zdaj. Treba je skrbeti za zboljšanje zemlje, semena, tre ba je biti gospodarsko napreden. Poznamo veliko kmetov, ki so s svojo pridnostjo in pa z uporabo pametnih gospodarskih nasvetov že precej povišali količino pridelka. Če imaš več, več prodaš in prejmeš več sredstev za druge potrebšMne. Priznati pa moramo, da se kaka bistvena izprememba pri nas v tem oziru ne bode izvršila, ker se ne more, saj je skoro vsa zemlja in po "večini skrbno obdelana. Pridelujmo — boljše blago! V Sloveniji vidimo mi rešitev kmetovanja v tem, da bodo nudili kmetje boljše blago, ki bo potem zaradi svoje kakovosti imelo viš.jo ceno na domačem in aa svetovnem Iržišču. Vsak kmet bi naj potemtakem delal takole: Za najnujnejSo domačo uporabo prideluje pridelka, koIikor ga more, v ostalem pa se posveti posebno enemu pridelku. Ta poseben pridelek bi naj bil oni, ki je za kraje, ljudi in splošne razmere najbolj priporočila vreden. Tu bi potem kmet dobival višje dohodke za svoje boljše blago! So kraji in kmetje, ki se bodo posebno bavili s hmeljem, zopet drugi z živinorejo, z vinogradništvom, pa še morda s kako drugo iianogo kmelijskega pridelka. Za dotični pridelek pa bi moral kmet postati zares strokovnjak, da bode dobro razumel pridelovanje, spravljanje in odprodajo svo jega boljšega pridelka. To bi sicer bila nova pot našega kmelovanja, ali v danih razmerah drugače ni mogoče, če hočemo rešiti kmetovanje v Sloveniji iz njegovf krize. Kje bodo voditelji za nova pota? Da ima oblastna skupščina v tem oziru prvo nalogo, se tega sama zaveda. Ne bo<mo nič posebnega izdali, ako povemo, da je ravno klub SLS v mariborski oblastni skupščini to žc premotrival in sklenil sledeče: Oblastna skupščina ne bo obdržala scdanji način srezkih ekonomoT, ki so le zgolj uradhiki, pač pa bode name&to taga upcljala nov način in sicer itrokovnjake za posamezne kmetijske stroke. Strokovnjaki, ki se v gotovem vprašanju izpopolnijo, bodo potem, če bodo vestni, najboljii voditelji kmetov na ta nova pota lunetovanja. Strokovnjaki bodo pa opravili šele eno delo: pridelavo boljšega pridelka. Kmetje sami pa bodo morali poskrbeti za to, da bo to boljše blago dobilo tudi svojo pravo eeno. Zato bodo morali biti v prodajanju teh pridelkov kolikor mogoče svobodni, kar bodo potom svojih zadrug. Zadruge, ki bodo posamezne vrste pridelkov spravljale v denar, bodo v rokah pridelovalcev kmetov. Zadrugarji bodo t tem oziru še imeli polno rok dela, ali hvaležnega ler nujnega dela. Če ne bo naš kmet v odprodaji svojega blaga svoboden po zadrugah, bo oslala kriza vkljub zboljšanju kmetijskih pridelkov še dalje. Pa še nekaj nam manjka. Nekaj, kar bomo morali dobiti: Kmetijska zbornica nam še manjka. Mnogi poskušajo to kmelijsko zbornico nadomestili s Kmetijsko družbo, kar pa je zelo slab nadomešček. Za ureditev cen na domačem trgu in za zaščilo cen na inozemskem trgu, za zaščito kmetijstva pri sklepanju pogodb z drugimi državami, nam manjka stanovska organizacija, nam manjka kmetijska zbornica. Delavci imajo svojo, obrtniki in trgovci svojo, industrijci svojo, kmetje morajo dobiti svojo! O tem je »Narodni gospodar«, glasilo naše Zadružne zveze, prinesel izpod peresa dr. Basaja zelo dober čla nek o kmetijskih zbornicah, ki ga bomo priobčili prihodnjič. Kmetje, čas nas sili, razmere so take, da moramo na nova pota, da bomo veliki in močni, da vzdržimo svoj dom in rod na svoji zemljil