Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf postal je feldmaršal-lajtaaat, poveljaik daaajske posadke iB se za stalao preselil iz Prage aa Duaaj. — Te dai se je ogerski miaiater Tisza mudil aa Duaaji pri cesarji. Pravijo, da mu tesao hodi, ker hoče maogo aaših velikašev, ki imajo aa Ogerskem posestva ia sedež v goaposki zboraici, priti v Badimpešto ia ogerskim škofom ia koaservativcem pomagati dragič podreti aasvetovaai civilai zakoa za sprideae kristijaae ia jude. To je Tiazi silao aepovoljao, ker je mogoče, da padae z aiiaisterskega stola. Hrvatom bi to močao ugajalo čijih poslaaci v Zagrebu veliko tožijo zastraa madjarskega aasilstva, zlasti pa tirjajo Reko ali Fiumo aazaj. — V Krivošijah so trdajave kraj čraogorske meje dozidaae ia s kaaoai prcskrbljeae. Iz Dalmacije odpravljeai deželai svetovalec Pavič dobi baje v Ljabljaai aovo slažbo. Mestai zastop ljubljaaski se je pritožil zoper to, da cesarski vradi sloveaske ajegove vloge rešujejo aemški ia tirja sloveaskih reševaaj. — Nemški liberalci aategujejo svoje itak dolga ušesa aa vse straai, da bi kde kaj čuli, bo li miaiater Taffe skoraj jim se aaiakail ali pa državai zbor razpastil? Nadejajo se pa gotove zmage pri aovih volitvali. Upamo, da se varajo, čeravao vidimo, da res povsod strastao postopajo ia brez vsake političae sramežljivosti ia pošteaosti; oai trošijo deaarje, lažejo, aatolcujejo, strašijo ia podpise aa poob- lastilih za volitve poaarejajo. Bog aas varaj, da bi takšaa svojat zopct aa konja vplezala; aeaiaki liberalci bi aas s škorpijoai tcpli, kmeta pa gotovo naičili s pomočjo kapitala. Začela bi se aova liberalaa doba hujša od prve. Varivjmo se toraj kderkoli voliti aemškc liberalce ia jihove blapce ia pctolizce slovcasko Judeže ia odpadruke! Vnanje države. Raski aihilisti tirjajo več svobode ia ustavo z volitvami za državni zbor. Ako se jim car še dalje ustavlja, liočejo ga ob življenje spraviti, kakor ajegovega očeta. — Nemški cesarjevič je baje nameajen iti v Alzacijo ia Loreao kot cesarjev aamestaik. — Okolo aagleških otukov je laai 522 ladij utoailo ia blizu 4000 ljudij v morji svoj grob aašlo. Irci so proti Aagležem osaovali v Ameriki ,,sveto zvezo" ter žugajo izposlati razbojaikov, ki bi aaj aagleška mesta z diaamitom pokoacavaii. Z egiptovskim vicekraljem so se Aagleži malo sprli; koaec teiaix bo, da viceI.ralj dobi aagleških miaistrov ia aaposled pottaae Egipt aagleška pokrajiaa, osredajo Atriko pa radi pastijo Mahdiju ali turškemu sultaau, ki hoče vojakov čez Radeče morje poslati v Hartam. Iz tega bo težko kaj. Malidi bo kmala dobil Hartum ia potem ategae aiahaoti še v Arabijo ia koaec tarškemu cesarstvu storiti; kajti vsi mohamedaai obračajo svoje oči uže proč od sultaaa ia se zaaimajo čedalje bolj za Mahdija Ta ima baje 300.000 mož vojake ia 3 vicirje, med temi eaega, ki je v Evropi se uril vojaštva — Umrlega kralja italijaaskega Viktor-Emaauela so te dai v Paatheoa (cerkvo vseh svetaikov) v Rimu preaesli ia pokopali Liberalci vseh dežel hvalisajo to. — Srbski miaistri dajo v aoviaah pisariti, da bo treba čraogorskearu kaeza deželo vzeti ia s Srbijo zediaiti pa je mogoče. da prej Čraogorci prilomastijo ia srbskemu zatiraaema aarodu poaiorejo sedaajo miaisterstvo s kraljem vred iz dežele popihati. — Fraacozi pogodili so se z Madagezi tako, da vzamejo severai del otoka Madagaskar. V Toakiagu pripravljajo aapad aa mesto Bak-Niagh.