Ventil 1 / 2018 • Letnik 24 Ventil: Prosim vas za kratek opis zgodovine in razvoja vašega inštituta. Gregor Anderluh: Kemijski inštitut ima izjemno bo- gato zgodovino. Začetki segajo v leto 1946, ko je bil pod okriljem SAZU ustanovljen Kemični laboratorij z namenom, da razvija tehnologije, ki so potrebne za predelavo premoga v koks (koks je bil nujno potre- ben za povojno industrijo). To je bilo na začetku skro- mno delovanje, večinoma na industrijskem področju, katerega namen je bil razvoj slovenske industrije. In- štitut pa je kmalu prerasel v dinamično raziskovalno organizacijo, ki si je v ospredje postavila znanstveno delovanje in odličnost. Danes je Kemijski inštitut mo- derna, dinamična in vrhunsko opremljena znanstve- na ustanova, na kateri izvajamo temeljne raziskave s področja kemije in sorodnih ved. Še vedno sledimo enemu od osnovnih namenov ustanoviteljev inštitu- ta: razvoj slovenske industrije, smo ena od najbolj ak- tivnih inštitucij na področju prenosa znanja v gospo- darstvo. Skrbimo za podmladek in vzgajamo mlade znanstvenice in znanstvenike, ki bodo svoje kariere nadaljevali na različnih področjih slovenske družbe. S svojimi dosežki predvsem sporočamo, da smo si spo- sobni zastavljati najvišje cilje. Ventil: Vaš inštitut je javni zavod, kar pomeni, da ste delno financirani od države, kljub temu delate za trg. Kakšno je to razmerje? Gregor Anderluh: Sodelovanje z industrijo predstavlja okoli 20 % prihodkov Kemijskega inštituta. Raziskave so usmerjene v razvoj novih tehnologij in izdelkov, ki bodo pomagali zagotavljati trajnostni razvoj Sloveni- je in so hkrati tudi mednarodno aktualni. Industrija je pri tem pomemben partner Kemijskega inštituta. To so mnoga slovenska podjetja, s katerimi ima inštitut vzpostavljeno tesno, v mnogih primerih tudi dolgo- ročno sodelovanje, na mednarodnem področju pa so to mnoga ugledna tuja podjetja. Cilj inštituta je pove- čanje sodelovanja z industrijo in povečanje inovativ- nosti raziskovalcev inštituta. Vedno več imamo stika tudi s tujimi podjetji, ki z nami stopajo v stik predvsem zaradi naših odličnih objav v znanstveni literaturi. Pogoj za učinkovito sodelovanje z industrijo je zagotovo vrhunsko razi- skovanje, kar je naše osnovno poslanstvo. Lani smo npr. podpisali pogodbe o sodelovanju s tremi odlič- nimi podjetji avtomobilske (Honda), farmacevtske (Janssen) in nanobiotehnološke (Oxford Nanopore technologies) industrije. Dolgoročna sodelovanja z nekaterimi slovenskimi podjetji so posledica visoke stopnje zaupanja. Sodelujemo s podjetji, ki so med najbolj uspešnimi v Sloveniji in pomembni igralci na globalnem trgu. INTERVJU 6 Spoštovani prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, vaš inštitut je ena večjih znanstvenoraziskovalnih organizacij pri nas. Bralci revije Ventil vaše organizacije ne poznamo najbolje, zato vas prosim za odgovore na nekaj vprašanj. prof. dr. GreGor anderluh, direktor kemijSkeGa inštituta Janez Tušek Prof. dr. Janez Tušek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Slika 1 : Predsednik države Borut Pahor, ministrica dr. Maja Makovec Brenčič in prof. dr. Gregor Anderluh na slavnostni akademiji ob 70-letnici Kemijskega inštituta Ventil 1 / 2018 • Letnik 24 Ventil: Zanima me vaše mnenje: ali je prednost, da ste javni zavod, ali bi bilo mogoče za vaše zaposlene bolj spodbudno, da bi delovali kot podjetje. Gregor Anderluh: Velikokrat se soočamo s težavo, kako ustrezno motivirati in nagraditi zaposlene, ki izkazujejo nadpovprečne delovne rezulate. Kot javni zavod moramo slediti predpisom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki zelo togo definira umesti- tev v plačilne razrede glede na pridobljeno stopnjo izobrazbe, možnost napredovanj in druge vzpodbu- de glede nagrajevanja (delovna uspšenost itd.). Po- leg tega so nekateri interventni ukrepi, sprejeti v času krize (nekateri izmed njih še vedno veljajo), dodatno posegli v vrednost plačilnih razredov oz. drugih oblik nagrajevanj. Predvsem je težava privabiti tuje stro- kovnjake (npr. iz EU), ker smo z omejenimi možnost- mi nagrajevanja nezanimivi oz. nekonkurenčni. Ventil: Vaš inštitut ima kar 17 oddelkov, kar pomeni, da pokrivate zelo različna področja. Kljub temu pa so verjetno področja, ki bi jih radi pokrivali in raziskovali, a jih zaradi različnih razlogov ne morete. Kakšne so vaše želje glede širjenja dejavnosti inštituta in kakšne težave pri uresničevanju teh želja? Gregor Anderluh: Pred nekaj leti smo poleg kemije začeli dodajati tudi druge sorodne discipline. Dejan- sko smo na Kemijskem inštitutu zdaj aktivni na raz- ličnih področjih kemije, pa tudi drugih ved o življenju, opravljamo fizikalne raziskave, imamo tudi strokov- njake s področja računalništva, farmacije, medicine ... Interdisciplinarnost je pogoj za uspeh v moderni zna- nosti in na inštitutu smo to vedno gojili. Inštitut je sicer v letu 2016 prestal mednarodno pre- sojo svojega delovanja. Organizirali smo pregled de- lovanja odsekov in inštituta, ki ga je opravil Medna- rodni znanstveni svetovalni odbor. Ta je podal vrsto koristnih pripomb glede naše ureditve in področij de- lovanja. V skladu s pripombami odbora smo že uve- dli nekatere organizacijske spremembe in tako pričeli združevati raziskovalne odseke, da bi dosegli kritično maso za nadaljnje prebojne dosežke. S temi aktiv- nostmi bomo nadaljevali tudi v prihodnje in skrbeli, da bo inštitut postal raziskovalno okolje, ki bo atrak- tivno tudi za kakšnega odličnega tujega raziskovalca. Ventil: Za vaše delo potrebujete vrhunske strokovnja- ke in znanstvenike, željne raziskovanja. Kako pridobi- vate kader? Gregor Anderluh: Veliko ambicioznih mladih najde pot do nas že v zgodnjih začetkih svoje kariere, na primer pri izdelavi svojih dijaških raziskovalnih nalog, kasneje pa diplomskih, magistrskih in doktorskih na- log. Pomembno je, da jim takrat omogočimo vstop v naše laboratorije in jim s pomočjo mentorjev omogo- čimo delo na vrhunski raziskovalni opremi. Pri vzgoji kadrov imamo izkazane izjemne uspehe, npr. število 7 Slika 2 : Eden izmed sodobnih laboratorijev na Kemijskem inštitutu Ventil 1 / 2018 • Letnik 248 usposobljenih doktorskih študentov v vseh letih ob- stoja, izjemni uspehi študentskih ekip na mednaro- dnih tekmovanjih ipd. Mladi tudi vedno bolj intenzivno iščejo priložnosti za razvoj svoje študijske kariere v tujini. To pomeni za nas še dodaten izziv pri iskanju najbolj kvalite- tnih kandidatov za doktorska dela, ki se izvajajo na inštitutu. Vsako leto razpišemo Jamnikovo štipen- dijo za opravljanje doktorskega dela v enem od odsekov Kemijskega inštituta. Na tak način želimo vsaj malo omejiti odhod najboljših kadrov v tujino in zagotoviti, da bodo odlične mlade znanstvenice in znanstveniki v slovenskem prostoru lahko polno udejanjali svoje potenciale na področju znanosti in raziskovanja. Ventil: V sredstvih javnega obveščanja pogosto sli- šimo o vaših znanstvenih uspehih doma in v tujini. Kateri so vaši največji mednarodni uspehi v zadnjih letih? Gregor Anderluh: Med največje mednarodne uspehe štejemo objave člankov v vrhunskih znanstvenih revi- jah, kot so npr. revija Science in revije skupine Nature. Znanstvene objave v najbolj prestižnih znanstvenih revijah dokazujejo, da smo primerljivi na svetovnem nivoju. V zadnjem času smo imeli 2 objavi v reviji Sci- ence, pri kateri so bili raziskovalci Kemijskega inštituta tudi vodilni in korespondenčni avtorji. V članku, obja- vljenem decembra 2017, so raziskovalci Kemijskega inštituta koordinirali raziskavo, ki je pojasnila specifič- nost in delovanje mikrobnih citolizinov, v članku, ob- javljenem decembra 2015, pa raziskavo glede novih obetov na področju akumulatorjev za električna vo- zila. Izjemen uspeh so tudi številne objave člankov v skupini revij Nature, od katerih bi posebej izpostavil članek Proteinski origami, nova generacija umetnih bionanostruktur, in članek v reviji Nature Materials o odkritju s področja gorivnih celic. Slika 3 : Delo na transmisijskem elektronskem mikroskopu AR-STEM s kemijsko analizo Slika 4 : Kemijski inštitut je aktivno vključen v izobraževanje, kjer sodeluje s slovenskimi in mednarodnimi izobraževalnimi ustanovami Ventil 1 / 2018 • Letnik 24 9 INTERVJU Naj omenim, da Kemijski inštitut vstopa v leto 2018 s 25 potekajočimi evropskimi projekti, izpostavljam dva izmed devetih, pridobljenih v letu 2017: LightDyNA- mics (glavni cilj projekta je doseči popolno razume- vanje dinamičnih procesov v molekulah, ki jih inducira UV-absorpcija svetlobe v DNA, in razkriti mehanizme, ki vodijo k spremembam genskega zapisa) in BioApp (cilj je večji izkoristek biomase, ki ima velik potencial pri proizvodnji naprednih materialov). V lanskem letu bi izpostavili še prej omenjen podpis treh pogodb z vrhunskimi tujimi podjetji, ki bodo omogočila delo na aktualnih tematikah s področja razvoja cepiv, razvo- ja baterij in razvoja nanopor za potrebe senzorike. V naslednjih treh letih bo na teh tematikah delalo osem mladih postdoktorskih študentov in doktorandov. Poleg tega pa so uspeh tudi mednarodni patenti. Ventil: Prosim vas, da nam na preprost način opišete, katere so vaše trenutne raziskave, ki zadevajo pov- prečnega slovenskega človeka. Gregor Anderluh: Na področju ved o življenju npr. lahko opišem raziskavo, nedavno objavljeno v reviji Science. V raziskavi smo identificirali receptor na površini ra- stlinskih celic in razložili, zakaj so nekateri mikrobni to- ksini specifični samo za dvokaličnice. Z vidika sodelo- vanja z industrijo in uporabe tega odkritja v industrijski praksi to odkritje odpira možnosti za razvoj fitofarma- cevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje protei- nov NLP in s tem tudi nekaterih rastlinskih bolezni. Na področju ved o materialih je bila ena takih razi- skav, katere rezultati predstavljajo pomemben korak za prehod v družbo, ki bo neodvisna od fosilnih goriv. Objavljeni članek v reviji Science je podlaga za novo družino materialov v Li-ionskih akumulatorjih, ki lahko prispeva k do 50 % višji energijski gostoti in s tem približa doseg električnih avtomobilov širši množici uporabnikov. Ventil: Vaše delovanje je močno vpeto v mednarodne kroge. S katerimi državami in organizacijami sodelu- jete najintenzivneje? S katerimi organizacijami pa so- delujete v naši državi? Gregor Anderluh: Zelo smo vpeti v projekte Evropske komisije (Horizon, ESRR, projekti Interreg). Podjetja, s katerimi intenzivno sodelujemo, so:  Honda R & D Europe, Nemčija,  JANSSEN VACCINES & PREVENTION B.V., Nizo- zemska,  NANOPORE TECHNOLOGIES, Velika Britanija,  GLOBAL BIOENERGIES GmbH, Nemčija,  SALUTAS PHARMA GMBH, Nemčija Države, s katerimi intenzivno sodelujemo v okviru bi- lateralnega sodelovanja, so: ZDA, Francija, Nemčija, Hrvaška, Rusija, Argentina, Turčija, Srbija, Indija, Ja- ponska, Kitajska … V Sloveniji pa tesno sodelujemo z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvom za izobra- ževanje, znanost in šport ter z naslednjimi podjetji:  LEK farmacevtska družba, d. d.,  KRKA, tovarna zdravil, d. d.,  AQUAFILSLO, d. o. o.,  SIEVA, d. o. o.,  MELAMIN, d. d.,  CALCIT, d. o. o.,  SILKEM, d. o. o.,  KAMNIK – SCHLENK, d. o. o.,  RC eNeM, d. o. o. Ventil: Kemija je verjetno eno temeljnih področij za razumevanje delovanja žive in nežive narave. Kot učni predmet smo jo vsi poslušali v osnovni in številni v srednji šoli. Ta predmet med mladimi ni najbolj prilju- bljen. Po oceni številnih je velika napaka v pedago- škem osebju, ki je učencem in dijakom ne zna prika- zati v zanimivejši luči. Kakšno je vaše mnenje? Slika 5 : Prof. dr. Gregor Anderluh in veleposlanica Združe- nega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Sophie Honey Slika 6 : Predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in prof. dr. Gregor Anderluh Ventil 1 / 2018 • Letnik 24 INTERVJU Gregor Anderluh: Menim, da je pomembno v pouk kemije poleg teoretičnega znanja vključiti tudi de- monstracijske eksperimente, saj vizualni efekti pri- pomorejo k večji kakovosti in trajnosti znanja. Ekspe- riment kot gradnik učne vsebine v učencih oziroma dijakih poveča motivacijo za povezovanje obravnava- nih snovi. Učitelj bi moral biti v razredu kreator učne ure, učenci pa aktivni, t. i. glavni igralci, ki raziskujejo zakonitosti obravnavane teme in nadgrajujejo pred- hodna znanja. Učinkovito je tudi, da se učenci preko skupinskega dela predstavijo pri pouku. Pri tem naj jih učitelji spodbujajo pri razvijanju kreativnosti in ne zgolj obdelujejo snov iz učbenika. Ventil: Ali ste zadovoljni z znanjem mlade generacije, to je diplomantov in magistrantov po zaključku bo- lonjskega izobraževanja? Kaj menite vi o tem eno- tnem »evropskem« načinu izobraževanja? Kaj bi vi spremenili pri terciarnem izobraževanju kemikov? Gregor Anderluh: Bolonjski sistem je kot enoten sistem ugoden, saj omogoča boljši pretok znanja in študentov. Ponuja tudi precejšen nabor izbirnih vsebin, povezanih z interesi posameznih študentov. Nekatere vsebine pa bi bilo zelo koristno prilagoditi potrebam delodajalcev, saj bi bilo le tako pridoblje- no znanje takoj uporabljeno v praksi. Vsebine izo- braževalnega sistema bi morale biti bolj povezane z aktualnimi vsebinami, z raziskovalnimi in industrij- skimi vsebinami. Tudi pri takšnem študiju je zelo po- membna vloga pedagoškega osebja, zlasti pri moti- viranju študentov. Ventil: Spoštovani prof. dr. Gregor Anderluh, najlepša hvala za zelo zanimive ter izčrpne odgovore in hvala za vaš čas. V imenu urednišva revije Ventil, vam in vašim sodelavcem želim še veliko poslovnih uspehov in še naprej dobrega vodenja organizacije. Roboti MOTOMAN serije MA so podjetju Yaskava priborili prvo mesto na področju obločnega varjenja. Stavite na te robote. Navdušeni boste. SVETOVNI PRVAKI YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com