Dopisi.
Iz dolnjega Stajarskega, * Povedati Vam moramr da prehitra smert slovenščine najbogatejega mecena, Vašega svetlega kneza in škofa gg. Antona Alojza Wolf-a, je tudi nas Štajarce močno ganila. Bog daj, da bi njih smert nikakor ne zaderževala lepo začetih bukev, in brez vseh over se spolnila njih poslednja volja! — Gotovo je, da ljubljeni naš knez in škof lavantinski se bojo nahod no poletje iz St. Andreja preselili v Marburg. — Preča-stiti gosp. korar Jožef Rozman, dosihmal vodja semi-nišča Št. Andrejskega in učenik katehetike in pedagogike^ grejo o sv. Jurji za tehanta in fajmoštra v Konjice.
Iz Tersta 3. marca.  A. K-s.   Danes so  imeli Ter-
v
žaščani „Corso". Človeku, ki še kaj takega vidil ni, sfr kaj čudno zdi, ko vidi stotero vozov gori in doli po obeh straneh ulice imenovane „Corso" derdrati, od vseh strani pa najimenitnejšo gospodo sladkorni drobiž gospem in gospodičnam v obraz metati, da je vsa ulica z njim posuta^ po nekterih krajih za perst na debelo. Navadnega hrupa kakor druge leta pa vendar ni bilo, akoravno je bil dan lep spomladansk; nadjati se je, da bodo posledni dnevi pusta veselejši od današnega! — Gosp. dopisnik iz Gorice vpraša v 9. listu „Novic", kaj bo iz slovanskih igrokazov, kteri bi imeli izhajati v Gradcu v mesečnih zvezkih, ob enem pa naznanja dopis iz Gradca v „Serbskem Dnevniku" veselo-novico, da se že natiskuje pervi zvezek. Ne verjamem, da se je oglasilo 300 naročnikov, akoravno sem prepričan, da bodo igrokazi izverstno poslovenjeni, prihajali na svitlo. Ker bi bila velika škoda, ko bi izdavanje zavoljo pomanjkanja naročnikov zaostajalo, je želeti, da bi tiskanje zavoljo tega ne prenehalo, ampak da bi vsak mesec en igrokaz na svitlo prišel in se potem po knjigarnicah prodajal. Akoravno je tako početje težavno brez gotove pripomoči domoljubov, se je vendar nadjati, da si bo marsikdo knjižico kupil, ki ne ve,  kaj se pravi »naročila izdatelju pošiljati",.
78
ali pa tudi, ki si rajši kupi knjigo pri domačem knjigo-teržcu, kakor pa da bi pošiljali vsak mesec 7 ali 14 krajcarjev v Gradec za njo. Po mojih mislih bi bilo pri enakih početjih prav dobro, ko bi se tiskane naročilnice (naročilni listi) pošiljale rodoljubom slovenskim na vse kraje, kteri bi si potem gotovo prizadevali, kakih 10 ali še več naročnikov v svojem kraju dobiti. Le da bi nas domoljubi krepko podperali; vse drugo bo prišlo samo po sebi!
Iz Križne gore. Ker ^Novice" rade zapisujete posebne vremenske prigodke, naj Vam povem, da 26. dan preteklega mesca sem vidil že troje metuljev okoli letati, in pa mnogo muh. Kdo ve, kakošne muhe nas bojo letos pikale, ko so že navadne tako zgodaj oživele?
Iz iderske okolice. A. P. Menda se malokdaj primeri, kar se je primerilo 26. dan januarja pri nas, namreč, u*a je neka krava troje telet storila.
Iz Ljubljane. S serčnim veseljem se je sprejela pri nas novica, ktera se je te dni v dopisu iz Dunaja v „Alig. Ztg.a brala, da namreč naš slavni rojak, visokospoštovani in visokoučeni gosp. dr. Jernej Vidmar, sedaj cesarjev duhovnik, vodja višjega bbgoslovskega inštituta na Dunaji, bi utegnili za škofa v Ljubljano priti. — Iz Amerike smo zvedili žalostno novico, da je zmerznil častiti naš rojak, gosp. Lavtižar. V „Newyorker Kirchenzgt." piše častiti gosp. Pire, da je za misijonstvo ves uneti gosp. Lavtižar 3. dec. lanskega leta na jezeru Red Lake zmerznil. Vreme je bilo toplo, ko se je vernil z misijona, pa kar naenkrat se je vreme preverglo; hud sever je začel briti in mesti je jelo strašno. Ker ni bil tacega vremena vajen, je zaspal v Gospodu v 38. letu svoje starosti. — Ze več dni se po mestnih ulicah in gostivnicah razlega ukanje urlavbarjev, ktere cesarjev ukaz kliče k armadi na Laško. — Vreme je tudi pri nas tako prijetno spomladansko, da je veselje; — da bi sušeč le z repom ne zvil!
79