miado Juted št. 50. Nedelj« 22. decembr* 1935 Jocelyn Oliver: Povest o Robinu Hoodu 3. poglavje: Kako je Bobin Hood pomagal vitezu Robin Hood m njegovi veseli možje niso zmerom samo ropali in napadali ljudi. Časih so se po več mesecev ukvarjala samo z ribolovom in lovom ki tedaj je vsak lahko mirno potoval skozi Shar-woodeki gozd in nikomur se ni bilo treba basti, da bd mu skrivili las na aflavi. A lepega dne so vesela možje spet začutili v sebi željo po prigodah. Napotili so se k glavni cesiti, se skrili -sa grmovjem in visokimi drevesi in prežah na ljudi, ki so potovali "-kozi gozdove. Po ure in ure so ležali na. preži in ugibali, ali bo prišel kdo mimo ki jim ga bo vredno opleniti. Premožnejše potnike so takole zvab-Ijaili v past: ogovorili so jih in jih povabili na pojedino, češ, da bi se niihov gospodar rad seznanil z njimi. Popot-niH ki so dobro vedeM, da ne morejo uiti veselim možem, so ae vdali v usodo, in veseli možje so jih pripeljali v talbar pred Robana Hooda, Tam so potnike dobro pogostili, potem so jim oa pobrali ves denar in ves tovor češ, da si ga vzamejo v plačilo za to, kar so gostje po-užili. Nu, in nekega dine, ko se je Robinu Hoodu spet zahotelo vesele prigode, je poslal Malega Johna, WiHa Šoarleta in meniha Tuoka h glaivini cesti, da mu privedejo kakega bogatega popotnika. »Glejte,« jim je velel, »da ma ne pri-vedete v tabor siromaka ali nesrečneža. Proti takim ljudem morate biti obzirni in ustrežljivi. Todia če naletite na bogataša ali na plemiča, ga kar povabite na obed!« Veseli možje so se zagrohotall in naši trije odposlanci so se odpravili na glavno cesto, ki je vodila po gozdovih čez hrib. Ob robu ceste so legli v mah; drevje in grmovje jih je zakrivalo, in tako so čakali. Nekaj časa ni bilo ukogar. Gotovo bi jim bilo posrtiaflo dolgčas, da niso imeli s seboj meniha Tucka; le-ta jim je ves čas pripovedoval vesele isto-rije — zmerom je znal povedati kaj novega — in tako jim je med smehom hitro mineval čas. Pravkar je pripovedoval veselo taborijo o bogatem plemiču in njegovih vojščakih, ko je zdajci utihnil, prisluhni! in velel tovarišema, naj molčita. Vsi trije so vlekli na uho: klopeti-Mop, klo-peti-klop' V dalja/vi se je prikazal osamljen konj, ki je diriail naravnost proti njim. Naši trije možje so se skrili v zatišje ion tiho čakali. Kdo neki bo ta iezdec? Kak plemenitiaš? Ali *kof? Morda kak vitez? A1S bos-ait. trsrovec? Al siromak, ki ga ne smel ustaviti? Ko se je kon^ nribHfeul. so spoznal V iezdecu vitezf Soofledaili se fa se nasmehnil". zniVtn vi+e^ so W!W zmerom brigMi. ki izkušnja jih je bila nfl-n™0! da so tudi potniki dober plen. Tu je bil mož, ki so čakaJM in potrebovali. Če bi bili odposlanci viteza natančneje pogledali, ba bili opaziili, da je bil videti vse prej ko bogat. Njegova obleka je bila ponošena, konj stair, siuh in truden, in vitezov obraz bled in žalosten. Če bi ga bil videl Rabam Hood, bi bil na prvi mah spoznal, da je siromašen in nesrečen. Mali John, ki je bil videl samo viteško opravo, je bil prepričan, da ima vsaik vitez dosti denarja. Zato je skočil ma sredo ceste, baš ko je vitez prijezdil dio njega, in ga ustavil. »Dobro došili, gospod vitez«, je rekeL »Moj gospodar vas vabi na -eselo pojedino v našem gozdnem taboru.« Ko je vitez zaslišal te besede, se je močno začudil. »Kdo pa je vaš gospodar?« je vprašal, »Ali ga poznam?« »Ime mu je Robin Hood«, je odgovoril Mali John, in tisti mah sta stopila iz skrivališča še menih Tuok in Wil Scarlet. Postavila sta se vsak na eno stran vitezovega konja, da mu ne bi prišlo na um in ne bi pobegnil. A vitez se ni upiral, žalosten smeh-l|jaj mu je zaigral okoli ust. »Robin Hood je dober mož«, je rekel. »Vem, da je hajduk, a slišal sem že o mnogih dobrih stvareh, ki jih je storil. Pojdimo! Zelo vesel sem, da smem obedovati z njim in z (vasmi v vašem taboru.« Ko so prišli do tabora, sita Robin Hood in Maid Marian pozdravila svojega gosta. Pojedina, M sta jo priredila njemu na čast, je bila res slavnostna in razkošna. Na mizi je stailo različno pečeno meso, divje race, najrazličnejše ribe, črn in bel kruh in najslastnejše vrste belega in rdečega vina. »že dolgo nisem tako dobro obedoval kaikor danes«, je rekel vilez, ko jc bi! obed končan. »Upam, da bom drugič, kadar pridem spet skozi ta gozd, lahko p'.\abil vas in vaše tovariša m enako dobro kosilo, kakor ste ga vt meni pri-pr'* »To je vse lepo in dtobro«, je rekel hajduk, se počasi vzd&gnil in stopili proti vitezu. »Toda povejte mi, predlen odidete: ali se vam zdi pravilno, da bi hajduk plačeval za viteški obed?« Vitezovo lice je spet dobilo nesrečen izraz. Videti je bilo, kakor dia bi se bil domislil nečesa žalostnega in groznega, kar je bil v družbi veselih mož za nekaj časa pozabil. S>Tako malo denarja imam pri sebi«, je rekel, »da bi me bilo sram, če bi vam ga hotel dati v plačilo za vaše pogoščen je.« Robin Hood ga je pazljivo pogledal. Vsi njegovi gostje so zmerom trdili, da nimajo denarja; a ta mah je šele prav opazil vitezovo ponošeno obleko in grenko žalost, ki se mu je zrcalila na obrazu, ter spoznal, da je gost govoril resnico. »Povejte mi po pravici, koliko denarja imate«, je rekel z dobrohotnim obrazom. »Na vsem svetu samo dieset šilingov«, je odigovoril vitez. Robin Hood mu je položil roko na ramo. »Potem ne terjam od vas niti beliča«, je rekel. »Narobe, dal vam bom toliko denarja, kolikor mislite, da ga potrebujete za svoje potovanje v Nottingham. Saj morate prehraniti sebe in konja. Toda, aili mi ne hi hoteli povedati, kako je mogoče, da vi — vitez — ne premorete več denarja?« In vitez mu je povedal svojo zgodbo: »Ko je bilo mojemu sinu dvajset let in je bil baš najbolj vročeglav«, je pripovedoval, »je nesreča hotela, da je v viteškem boju ubil dva moža. Da bi ga rešil kazni, sem moral žrtvovati ves svoj denar in ne samo tega — še štiristo funtov več. In ker nisem imel gotovine, mi je dal neki star, bogat opat ta denar na up in vzel v zastavo moj grad in vso mojo zemljo. In jiutri zapade rok, ko bi moral staremu opatu vrniti denar. In ker nimam tistih štirih sto funtov, bom jutri ob tem času brez gradu in brez pedi zemlje, in vse, kar imam, bo opatova last.« »Ali nimate prijateljev, ki bi vam mogli pomagati iz zadrege?« je vprašal Maid Marian. »Prijateljev?« Vitez se je trpko nasmehnil. »Ko sem bil bogat, "-em imel dosti prijateljev; a zdaj, ko sem siromašen in potreben pomoči — zdaj sem zaman iskal prijateljev. Nikjer jih nisem mogel najti« »Narobe!« je vzkliknil Robin Hood. »Našli ste jih. In še dosti jih je. Zakaj vsi, kar nas je tu, smo vaši prijatelji; daili vam bomo tistih štiri sto funtov, posestvo. i boste lahko rešaii svoj grad in svoje Mali John se je splazil v šotor in prinesel štiri sto funtov; Wil Scarlet je šel h konjem, in pripeljal mladega, iskrega arabskega konja, kateremu je natovoril denar; in menih Tuok je prinesel lepo novo viteško oblačilo in nove svetle škornje, da se je mogel vitez preobleči. »Nikoli se vam ne bom mogel dovolj zahvaliti«, je ves ginjen rekel vitez, ko je zajahal konja. »Bog daj, Ja bi prišel r.ekoč dan, ko bi se vam lahko vsaj malo oddolžil za to, kar ste storili zame!« In odiahal je v tihi večer. (Dalje prihodnjič.) Danilo Gorinšek: Sveta noč Snežinka prva prileti srebrna vsa z neba, za njo milijon se pripodi, srebri nam pota vsa... Na vse strani gredo poti — srebrne so nocoj, človeku, ki po njih hit' pa v srcu je pokoj. In — dasi potnik sredi cest, bos, lačen je trpin — srce mu greje sladka vest: »Rodi se božji sin !« In ž njim rodi se up spet nov v tolažbo in pomoč, dia bo brezdomec našel krov — oznanja Sveta noč. 1. Juan Fernandez. s 2. Marmarsko morje. 3. Save our souls, kar pomeni v angleščini: rešite naše duše. 4. Črna smrt. 5. Iz Amerike. 6. Robert Fulton 1- 1807. 7. Fernao de Magelhae-3 1480—1521 8. Bela barva. 9. S čopičem. 10. Kopti. Manica: Ko je Jezušček bežal Hudobni kralj Herod je izvohal, da se je rodil Kristus, pa se je zbaj za svoj prestol. K sreči ni natančno vedeil, kje ravno se nahaja novorojeni kralj. A brezvestnež kot je bil, je ukazal daleč naokrog pomoriti vse otroke, stare dve leti in manj, misleč, da bo tako prav gotovo padlo pod mečem tudi Božje detece. Pa mu je prekrižal račune angel, ki se je prikazal Jožefu v spanju in mu velel, naj s svojo sveto družino urno odbeži. Božji rednik se ni kar nič obotavljali. Še ponoči je oprtal sveto Devico in Jezuščka na osla ter odhitel proti daljnemu Egiptu. Težavna in nevarna je bila pot, ki je peljala čez gore, v katerih so se skrivali roparji. Ker pa je bila tako božja volja, ti hudobneži niso opazili svete družine. Pač pa jo je ugledal sinček nekega roparja z imenom Dizma. Prav tedaj se je Mariji izmuznila iz naročja plenica ter padla na tla. Dizma to videč, je pritekel, urno pobral plenico in jo izročil Mariji. Sveta Devica se je dečku toplo zahvalila za prijaznost. Rada bi bila kaj več po krami j al a z njim, toda deč^o je bil boječ in je urno pobegnil v neko skalno duplino k svoji materi. Od tedaj so minila leta in leta... Bilo je na petek. Na Golgoti sc stali trije križi s tremi obsojenca. Na srednjem je visel Odrešenik, ostala dva ob straneh sta bila razbojnika. In ko je Kristus, viseč na križu v smrtnih bolečinah molil za svoje sovražnike, se je mimogrede ozrl tudi v obsojenca na desni strani Samo ozrl se je vanj in že ga je spoznaj. Takoj je vedel, da je to tisti Dizma, ki je nekoč, še kot nedolžen otročioek, pobral njegovi sveti materi plenico. V svojem smrtnem boju se je Odrešenik usmilil tega reveža in ga napolnil z milostjo. Dizma se je skesal svojih grehov in zaprosil Gospoda, naj ne pozabi nanj. Kristus pa mu je rekel: »Se danes boš z menoj v raju!« Stric Matic deli nagrade Da vam je bil zadnji natečaj po godu. nam priča množina dopisov, ki smo jih prejeli. Nekateri Jutrovčki so svojo nalogo sijajno rešili in bodo zato tudi prejeli zasluženo nagrado. Druge, ki so poslali dobre spise, smo razveselili s tem, da smo jih po vrsti objavili. Tisti pa, ki se niso posebno potrudili ali ki so prepozno poslali urednil svoje prispevke, so ostali praznih rok. Ker je bočič pred durmi, se je stric Matic odločil, da razdeli namesto desetih kar štirinajst nagrad- Nagrajence je določil žreb, in imena srečnikov so tale: Učenke in učenci slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje (za šolsko knjižnico). Učenke in učenci V. razr. narodne šole v Mozirju (za šolsko knjižnico). Blaži in Majda Jeriček, uč. IV. in V. razr. osn. šole v Rajhenburgu. Vladimir Stare, uč. IV. razr. šole na Grabnu v Ljubljani Majda Zdolšek, uč. III. razr. osn. šole v Trbovljah. Josip Cvetko, uč. II. razr. real. gimn. v Kranju. Pavel Zupan, uč. IV. razr. na Vrtači v Ljubljani. Erilca Grasselli, uč. II. razr. v Sv. Juriju ob južni železnici. Markan Muršič, uč. III. razr. v Mariboru, Mejna ul. 12. Živko Rape, uč. III. razr. (»n. šole v Šenčurju pri Kranju. Vasilj Ocvirk, uč. II. razr. mešč. šole na Viču, Gtince c. Xllll./št. 6 Jože Stritar, uč. III. razr. mešč. šole v Krškem. Inka Čander, uč. V. razr. v Hrastniku. Jože Zakonjšefc, uč. I. razr. nar. šole v Cerknici. Štirje nagrajenci dobijo prelepo mladinsko knjigo »D« milimo smrti«, ki jo je spisal znani mladinski pisatelj Arnošt Adamič. Ostalih deset nagrajencev dobi lepe, z mnogimi slikami okrašene, knjige iz mladinske knjižnice Jutra«. Tisti, ki to pot niso prišli na vrsto, naj nikar ne bodo žalostni. V novem letu razni seno nov natečaj, ki se ga morate vsi udeležiti, in tedaj bo sreča spet drugim mila. In stric Matic z nagradami ne bo skop! Uredništvo „Mladega Jutra" Žalostna zgodba o čokoladnem prašičku Božična izpoved strica Matica Osem let mi je utegnilo biiti, ko sem se tisti dan pred božičnim večerom namenil, da bom letos tudii jaz dajal božična darila. Najina ljuba mamica je vsekako morala nekaj dobiti. Ker nisem imel svojega posebnega hranilnika ampak skupnega z bratom ki je bil nekoliko mlajši od mene sem mu na žalost moral razodeti svojo namero in dobiti njegovo privoljenje. Najin hranilnik je bil iz žgane gline in je predstavljal kmetiča, ki se je prevejano muzal. In ta kmetič ni bil izmed tistih, ki rado-voljno vrnejo kar so spravila vase. Zato nisva videla drugega, izhoda kakor da mu zaradi dobre stvari odibijeva glavo. Ceilih deset dinarjev je imel v svojem trebuščku, in s tem velikanskim premoženjem v žepu sva se odpravila kupovat Dobro sva vedela kaj hočeva kupiti; saj sva že dolgo postopala okoli sslašci-čarjeve izložbe in se oblizovala za prelepimi, a tako nedosegljivimi čokoladnimi kipci, ki so jo krasili. Imeti tak kipec, se nama je zdelo obema, največja sreča, in zdaj, ko sva imela tolike denarja v žepu, nama ni bilo več treba postajati zunaj pred oknom in tiščati nosu v šiipo. Odločila sva se za lepega čokoladnega prašička. Vsa razburjenja sva odnesla ijiuibuznivo živalco domov, in ko siva najprej brez kanca in kraja šumastila z ovojnim papirjem, cta bd bffio materino pričakovanje še večje, s