LJUBLJANSKI ČASNIK. St. .jf/. I petih i H. Matija travna t $51. ,,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold, 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Vratliii tlel« 12. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer v edino-nemškem izdanju in v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 80. Pogodbo med cesarsko, avstrijansko in kraljevo saksonsko vlado od 31. decembra 1850 glede zjedinenja obeh deržavnih železnih cest med saboj. Št. 81. Ukaz ministra kmetijstva in gornij-stva od 2». marca 1851, po kterem se naznani najvišji sklep od 20. marca 1851 zadevajoč napravo 30 šolskih milodarov po 200 gold. v srebru za redne poslušavce na sčav-niški gornijski akademii, in preinembo nekte-rih vpisanje rednih poslušavcov in doveršenje učenja na imenovani gornijski akademii zade-vajočih odločb. Tudi 12. aprila 1851 bo ravno tu VIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista o-d leta 1850, ki zapopada pod št. 11. deželno vstavo in volitni red za deželni zbor za Silezijo, v hervaško-nemškem dvojnem izdanju, — XIV. del od leta 1850, ki zapopade pod št. 21. deželno vstavo in volitni red za deželni zbor za češko,v slovensko - in mad-jarsko-nemškem dvojnem iadanju, in CII. del od leta 1850, ki zapopade pod št. 312. cesarski ukaz od 24. julija 1850, čez vravna-nje sodništev v pravdnih zadevah za Horva-ško, in Slavonsko, v rusinsko- in serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Dunaj 11. aprila 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 15. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXIII. in 24. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer XXIII. v edino-nemškem in vsih devetih dvojnih izdanjih, XXIV. pa v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan. XXIII. del zapopade pod Št. 82. Razpis ministerstva denarstva od 11. aprila 1851, s kterim se vstanovitev de-narstvenih predstojništev v lombardo beneškem kraljestvu naznani. XXIV. del pod Št. 83. Cesarski patent od 11. aprila 1851, s kterim se odločbe glede odškodninskega zaklada zavkažejo, ki se bo napravil za odškodovanje isting in zdajno obrestenje odškodninskih isting za plačila po odškodovanju zem-ljiš dvignjene, in bo s 1. novembrom 1851 v življenje stopil. Ob enim se bo tudi k temu delu spadajoči dokladni del izdal, ki zapopade naj ponižniše prednašanje k imenovanemu patentu. Dunaj 14. aprila 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. lerradni tlel« Nemšina in slovenšina. (Konec.) III. Diplomatiški jezik cele Evrope je francozki. Naj diplomati svoje opravila v Madridu v Londonu, na Dunaju, v Petrogradu ali v Carigradu obravnovajo, povsod pišejo in govorijo francozki jezik. Potreba to ukaže, in pomu-zali bi se, če bi eden med njimi se pritožil rekoč: de je ta navada enakopravnosti evro-pejskih deržav in jezikov nasprotna. — Vladni jezik našiga cesarstva je nemški in mora nemški biti če v resnici hočemo, de Austria imenitno stopnjo med deržavami evropejske družine ohrani. — V poprejšnih sostavkih smo omenili, kako se je Avstriji sovražna stranka na Nemškim poganjala, našo vlado iz nemške zaveze izriniti v prid kake druge sebične vlade, rekoč, de naša deržava nemškimu pristopiti nernore, ker zapopade toliko narodov, ki le lastni jezik hvalijo in povzdigujejo, od nem-škiga pa clo nič vediti nočejo. Kako bolj bi pa tistim možem, nevarnim nasprotnikam Avstrije govorica tekla, ako ia jim mi prav lepo v roke pomagali s tem, de naši vladi zavolj povzdigovanja in nezmerniga čislanja domačiga jezika vedno nove zaderžke stavimo. — Bomo mi morebiti močnejši in srečnejši (v naših časih le moč srečo da), če naša vlada oslabuje — Kdo bi tako ravnanje v evropej-skim pomenu politiško ali le sploh pametno imenoval? — Ali bi ne bilo bolj pametno,našo nemško vlado, kolikor pravice narodniga jezika ne žalimo, z vso močjo podperati, de bo zamogla zvunajnim nasprotnikam zedinjeno moč svojih deržavljanov, ne pa razklano in ras-cepljeno djanje sovraživnih strank v strah pokazati. Le edinost da moč, mogočna in spoštovana vlada nam v škodo ne bo, le ona za-more vsim enako pravo prostost dati, slaba vlada malo časti, malo sreče in svobode prinese in clo leliko pade strankam v rop. Tedaj nas že zvunajne zadeve silijo nemški jezik zlo ceniti, in moramo pristaviti, notrajne nič manj. Vsaka evropejska velika deržava zapopade mnogotere razne narode in jezike, francosko, angleško, rusovsko, turško i. t. d. povsod je pa edin jezik k{ kor nar izverstniši in tedaj vladni spoznan, brez de bi se drugim lastna veljavnost odjemala. Po drugih deržavah clo treba ni „prineip" enakopravnosti vtemeljiti, to se že po goli pameti razume, in nobenimu v misli ne pade zavolj prednosti tega ali vuniga jezika se prepirati ali vladi nadlego delati. — Ozrimo se na francosko. Po celim Elzasu se sploh nemško govori, kakor pri nas slovensko, po otoku Korzike samo laško, vunder se prebivavci tistih dežel Francoze ponosno imenujejo, in nič se ne sliši, de bi oni se poganjali francoski vladni jezik odriniti in vladi lastniga narodniga za rabo vsiliti. Žali Bog, de oprostene ljudstva našiga cesarstva niso vedle se kaj pametnejšiga in bolj koristniga lotiti, kakor praznih in škodlji- vih prepirov zavolj prednosti tega ali vuniga jezika. Rodoljubni slovenski možje so že pred letam 1848 želeli in hrepeneli, de bi se slovensko v šolah učilo, in njega raba v vradnije vpeljala. Vstavna vlada je želji zadostila. Tode, kar smo poprej zastran principa enakopravnosti izrekli, tudi tukaj ponovimo, raba slovenskiga v šolah in vradnijah ostane prazna beseda, če nje praviga pomena ne razumemo. Kdo bi tajil, de je hvalevredno, koristno, clo potrebno se slovenskiga jezika učiti, posebno v ljudskih šolali, brez de bi se zavolj tega podučenje nemškiga odlašalo. Tudi v vikših šolah naj se pridno učijo in vadijo naši mladenči domačiga jezika, njega dobro znanje je bolj važno in potrebno, ko kterikrat poprej, vunder tudi drugimu znanju, naj bo primerjeni čas odločen. Ali žele naši rodoljubi, de bi se Grecie in Rima klasiki slovensko razlagali, Geografiar Historia, Matematika, Fisika v slovenskim učile? Prosimo nam knjige in — učenike naznaniti. Tako je tudi zastran vradnij. — Clo potrebno je, de je vradnik, ki ima z slovenskim ljudstvam kaj opravljati, slovenskiga dobro vajen, de se našim rojakam dopisi ne pošilajo v ptujim neznanim jeziku, i. t. d. Karpavrade z vik-šim vradnijam ali z centralno vladnijo opraviti imajo, naj se v nemškim sploh znanim jeziku obravnava. Če je ljudem le resnica edinosti našiga casarstva v prid delati, ne bo tako teško kake zoperstavke premagati. Kar je S. Vincentius Lirinensis ob svojim času od cerkvene edinosti rekel, tudi mi zastran politiške opomnemo: In necessariis unitas, in dubiis liber t a s in omnibus caritas. Naša domovina mora biti veči kakor okolica tistiga kraja, v katerim je naša zibel stala, naj smo Slovani, Nemci, Lahi ali Madjari; po Evropi bomo le kaj veljali tn sloveli, če Avstrijance kličemo, previdnost božja nam jezika dala ni, se od drugih ločiti, ampak se jim bolj in bolj pridružiti,tako, dc se en narod od drugiga uči in omikuje. Zgodovina preteklih časov oznani, kako so Greki od Fe-niciov, Rimci od Grekov, Lahi in Nemci od Rimcov zaklade znanja in literature prejemali. Ne branimo se tedaj tudi mi nemškiga. Kakor se vinska terta ovija okol dorašeniga drevesa, tako naj se naša mlada slovenska literatura dorašeni nemški pridruži in iz njenih virov pije, morebiti bodo časi prišli, če jih tudi mi ne doživemo, v katerih bodo naši pesniki in prozaikarji tako sloveli, kakor zdaj francozki, laški, nemški in angleški, in kakor so pred dvajsetsto letmi sloveli gerški in latinski. Krajnska dežela je že mnogo mnogo žlahtnih, slavnih sinov rodila. Našiga Anastazija Griin-a perviga živečiga pesnika na Nemškim kličejo, in zares mu ga ne vemo enaciga, če se ravno v domačini jeziku ne oglasi, po celi Evropi Slovencam slavo da. Vodnik, Prešerin svetijo kakor zvezde perviga reda na obnebju ne samo slovenske in' slavjanske, temučtudi nemške literature. Brali smo mnogotere poezije Prešerina v nemških časopisih prav lepo v nemško prestavljene, 1 nekatere clo dvakrat in trikrat. — Kaj pa ze-dinjena moč sinov slovenske matere primore, posebno nam skažejo Novice katerih deveti tečaj veseli iz globočine serca pozdravimo. Novice so mnoge zoperstavke prav vitezno premagale, one so v slavo naše mlade literature desetkrat več storile, kakor vsi tisti skupaj, ki svojo domoljubnost s tem skazati mislijo, de vedno in vedno nemškutariji zabavljajo. Skazali smo, de našimu narodu slovesno ime le povzdiga domače literature podati zamore. Ni vsakimu mogoče z zakladi svojiga znanja cele knjige napisati, gotovo pa vsak podučen in rodoljuben mož (in takih Slovenci ne štejejo malo) je v stanu po slovenskih časopisih kako zcrnje svoje vednosti na znanje dati. Iz taciga djanja bo prihodnim vnukam zlata žetva zazorela. »Ljubljanski Časnik" ima resnični namen za omiko in izobraženost slovenskiga ljudstva, za slavo in povzdigo naše literature kolikor bo mogoče skerbeti, on ponovi tedaj že dostikrat izrečeno prošnjo ga z sostavki,naj bojo politiški ali lepoznan-ski dobrovoljno podperati. Naj bi domoljubne rojake ta prošnja ganila. Kar je enimu storiti nemogoče, majhnimu številu pisateljev clo teško, se bo slavno dopolnilo vi rib us unitis. M. Austrijansko cesarstvo. 'Avstrijanska. Te rs t. 10. t. m. je bilo v teržaškem mestnem svetovavstvu sklenjeno, odbor sostaviti, ki bo pričijoč pri spraševanjih v ljudskih šolah, da bo naznanil, kako da se v ljudskih šolah z učenjem postopa. •— Dva profesorja akademije kupčije sta se penudila, teržaške rokodelce vsako nedeljo podučevati v fiziki in kemii. Tudi se ima v mestu samostan napraviti za 20 kapucinarjev. Trije udje mestnega sve-tovavstva se bodo zvoliIi,da se bodo, kar to reč zadene, z škofom pogovorili. Gorica. V Gorici je bil Dr. Doliak z 12 med 22 glasov za mestnega župana izvoljen. Njegovo veličanstvo je ukazalo, da se mora vsak častnik čezletoin dan zadevajoči polkni jezik naučiti, in da se mora ostro paziti, da se to zgodi. * „D. Z. a. B." piše, da bo avstrijansko ministerstvo zunajnih zadev dokazalo, da je pristop cele Avstrije k nemški zvezi reč, ktero potreba tirja, da se bodo nove prekucije ustavile. * Novinci (rekruti) pri pesnih regimentih se po novim ukazu vojaškiga ministerstva prihodnjič ne smejo več domu pušati, dokler niso popolnama izurjeni v vojaških rečeh. * Sliši se, da se bo število vojakov začasno pri vsaki kompanii tako pomanjšalo, da bo kompanija povsod le iz 60 mož obstala, na Laškim pa iz 100 mož. Štajarska, * G. knezoškof Lavatinski so na svilto dali „duhovsko - pastirski glas velke nesreče var-vati ljube Slovence, v kterim z gorečo besedo svarijo pijančevanje s žganjem, ki se je jelo (kakor povsod) tudi na Štajarskim raz-širjevati. Ceska. V Pragi se je društvo vstanovilo, kterega namen je bolj revne obertnike, ki bodo šli k obertniški razstavi v London, podperati. Do zdaj se je že 2000 gold. nabralo. Horvaška, Na Horvaškem in Slavonskem je, kakor se po sedajnem popisovanju zamore soditi, kakih 900,000 prebivavcov. Iz tega se vidi, da dežela še ni preobljudena. Popisanih je bilo do zdaj že 333,575 prebivavcov v 39,418 hišah in 79,400 prebivališčih. Čez dva mesca bi znalo biti popisovanje dokončano. V Zagrebu je le 15,385 prebivavcov. Res da nam se to število majbino zdi, če se pa pomisli, koliko ljudi je poslednje tri leta ob življenje prišlo, in da se večidel premožni Zagrebčani na kmetih derže, se temu številu ni čuditi. Po narodnosti je v Zagrebu 9830 Horvatov, 127 Slavoneov, 18Serbov, 121 Čehov, 587 Nemcov, 183 Madjarov, 63 Lahov, 394 Ilircov, 29 Poljcov, 52 Moravcov. Katol-čanov je 14,539, Gerkov 279, Evangelča-nov 28, Reformirani so 3, Judov je 526. * 11. aprila bo v Zagrebu šolski vrad v svojo delavnost stopil, obstoji iz šolskega sve-tovavca in dveh konceptnih vradnikov. Sedinograško. Sliši se, da bo deželna vstava za Sedmo-graško že prihodnji mesec naznanjena. Dalmacia. Več let je že, kar je med dvema junaška-ina plemenama, med Paštrovskem in Baičkem sovraštvo ostalo. Baice leže v Černogori in Paštrovac na avstrijanski zemlji. V 35 letih je od ene kakor od druge strani 11 žertev padlo, ranjenih pa je več bilo. Da bi se za-naprej vsim zlim nasledstvom konec storil, je avstrijanska vlada v soglasju z černogorskim praviteljstvom sredstvo storila, da se oba plemena pomirita. V ta namen pride nekoliko zbranih Baicanov v Budvo in prinese saboj vse, kar imajo tirjati od Paštrovičanov. Ravno to store tudi Paštovičani in na tako vižo so se pomirili. Veselivši se tega, sprožijo svoje puške in se radostni domu vernejo. Serbsko. O nesreči v Temišvaru se piše iz verodostojnega vira sledeče 7. t. m.: 3. aprila so naše oknja in duri, akoravno so bile poslednje dvakrat zaperte iz tečajev zletele in se preklale. Menili smo, da se je sodni dan napočil. Ko smo čuli vpiti »ogenj!" je vse iz hiše letelo. Ceste in hiše so se z dimom napolnile, krogle, topov, granati, kosovi zidovja in trami, udi človeških trupel, roke, noge, kosovi mesa so letele sožgane na ulice in so temu glavo, unemu roko itd. odtergale. Bil je grozen pogled. Kaj je bilo temu vzrok?— Ker jeTemišvar v obsednem stanu, je v mestu v smodnišnih shrambah okolj 60,000 centov smodnika, 150gra-natov, 100 bomb in raket. V eni shrambi, kjer je bilo krog 12,000 centov smodnika z granatami, bombami in raketami, se je zavolj nepazljivosti ali hudobije smodnik unel. Kosama, kije bila zraven shrambe, je popolnoma razrušena, kakor tudi skoraj vse bližnje hiše. Prebivavce je ali v zrak neslo, ali jih zlo ranilo. Večidel vojakov, ki stanujejo v imenovani kosami, se je že iz nje podalo, se v orožju vadit, in to je bila njih sreča, vendar je bilo njih mnogo pobitih, ki so bili vsi skupej slovesno pokopani. Kar je pri tej nesreči čudo, je to, da se stražniku, ki je pri hramu, v kterem se je smodnik unel, stal, nič zgodilo ni; nepoškodovan je spod razvalin zlezel. (Ravno tako seje tudi na Dunaju v preteklem stoletju zgodilo.) Pa strašni strah še ni bil zadosti. Nesreča se je prigodila, ko so smodnik iz ene v drugo shrambo prenašali; ko se v manjši shrambi uname, se razsujejo vrata večje shrambe; k sreči pa jih je zidovje ravno takrat na pol zasulo, na pol so pa odperte ostale, kamor je vročina pritiskala, ogenj silil in krogle letele. V tej shrambi je bilo 48,000 centov smodnika shranjenega. Ako se ta uname, smo vsi zgubl jeni; ker kamen na kamnju ne bo ostal. Tri dni in tri noči smo v groznem smertnem strahu. Nič se ni moglo v rešenje storiti, ker si nobeden blizo ni upal, ker so tri dni krogle pokale, ki so sčasoma vroče postale. Kako lahko bi bila krogla skoz na polodperta vrata zletela? To vse vediti, je bilo groza. Zidovje je zlo močno; delavci v mali shrambi so bili vsi mert-vi; v večji pa je sedem topničarjev ostalo, kterim se ima mesto zahvaliti, da je obvarovano. Ti, ko so nevarnost vidili, so delali na vso moč, da so odperta vrata od znotraj močno zadelali. Saj je tudi za njih življenje šlo! Poltretji dan so v hramu delali brez jedi in pijače; le nekaj kruha so saboj imeli. Ako bi bili to vedili, bi bilo mnogo bolj mirni. Ti topničarji so poslednjič iz shrama prišli, vsi zdeljani pa nepoškodovani. Ivosove trupel so poberali po ulicah in v razvalinah in jih pokopali. Topove, ki so na zidovju terdnjave bili, je kakor perje v graben verglo. Ko so mestnjani zvedili, v kaki nevarnosti da je mesto, so hotli vsi pobegnuti, pa vrata so za-perli, da bi se ne bilo mesto obropalo, in tako je bila brezkončna zmešnjava. * Vojaško poveljništvo je razglasilo v Temišvaru naznanilo, da ni res, da bi se bila nesreča iz neprevidnosti in hudobije zgodila, ampak pred kot ne zavolj dergnenja, ker se je smodnik iz ene shrambe v drugo spravljal, in kolikor je do zdaj znano, je 15 mertvih in ravno toliko ranjenih. Da se kaka druga nesreča ne pripeti, se je vse storilo. Nesreče se zdaj ni več nobene bati. Tuje dežele, Bosna. 8. t. m. je Omer paša vstajnike, kterih je bilo 3000, pri Kozarcu potolkel in se v Pri-dor podal. Banjaluka je morala 1000 mošenj, Gradiška 250 plačati. 3500 vojakov pod poveljstvom Skenderbega se je skoz Petrovac v Bihač napotilo. Vstajniki so po bitvi pri Kozarcu na vse kraje pobegnuli. AleKedič stoji pri Biliaču. * Iz Bosne se piše 4. aprila v Reichszeitg. sledeče : Zdaj so bosniške dogodbe v Krajni grob našle. Krajna je tisti del Bosne, ki se vleče od levega brega Verbasa do avstrijanske meje, na jugu meji na Hercegovino. Ima kakih 150 štirjaških milj z 100,000 prebivavcov. Razdeli se v sledečih osem nahij: Banjaluka — Pridor — Stari Majdan — Ključ — Kulin Vakuf — Bihač —Krupa — Ostrožač. Glavno mesto je Banjaluka, ki devet ur od stare Gra-diške leži. Terdnjava zdaj ni posebne važnosti; ni še davno, kar je imela 25 lastnih topov. Banjaluka ima 16,000 prebivavcov, večidel Turkov, gerški kristjani imajo le 60 in katolčani le dO hiš. Džamij je 42, med njimi Feradia, ki je naj krasniša v Bosni, ona je dobila ime — kakor Slavoljub Bošnjaka pravi — od Ferat pašata, ki je v letu 1576 grofa Eberharda Auersperga zmagal in njegovega sina Engelbrechta ujel, ki je moral to džamijo zidati, da je sina oprostil. Banjaluka je slovela, kakor tudi Jaica v letih 1527, 1628, 1737. Pod vlado Leopolda I. ni zamogel vojskovodja Ludovik badenski Banjaluke v letu 1688 vzeti. 14. aprila 1737 jo je Jožef Friderik Hildburgshausen oblegel. Takrat je bil Ali paša Ecimovič vezir v Bosni. Ta zbere krog 20,000 Turkov in namlati vojsko nemškega cesarja 4. augusta pred Banjaluko, ki se je, potem ko je 1000 mož zgubila, v Slavonijo umaknula. Ko je bilo Ogersko v turški oblasti, so nekaj časa tačasni bosniški poglavarji v Banjaluki stanovali. V poslednjih časih se je to mesto zavolj kupčije bolj opomoglo. Bulgarska. Na Bulgarskem se druzega ne čuje, kakor zdihovanje, tuge, plakanje in gotove dvombe o rešenju in boljeni stanju te dežele. Celi narod je v enakem stanju kakor so bili Izraelci, ko jih je Mozes v Arabsko puščavo peljal. Zgubljena nada o boljem celi Bulgarski narod napolnuje. Poslanci, ki so se v Carigrad na potili, so se že vernuli. Oni so šli v Carigrad, kakor vsak ve, da bi žalostno stanje bulgarskega naroda premilostivemu sultanu na znanili in od njega olajšanje za narod dobili. Ko so se vernuli in na svoj dom prišli, so pravili narodu, kako jih je car sprejel, in kaj da jim je obljubil. S temi poslanci je tudi šel v Carigrad TurkHadži-Melet, ktere-ga je car zvolil za kajmakana treh nahij tako, da naj narod sam davek spukplja in njemu oddaja. Drugi Turci naj nimajo, kar se tega opravila tiče, z narodom nič opraviti, toraj tudi ne smejo v sela hoditi kakor zulum-čari. Ko Turci vidijo, da je s tem zatiranju in stiskanju naroda konec storjen, zaprejo te poslance in še nekoliko druzih, kterih je skupej 24. Oni pa iz Carigrada nobenega povelja nimajo, to storiti, so toraj sami svojo-voljno storili, ker se nadjajo, da bodo s tem te poslance in Hadži-Memeta oplašili in tako spet zamogli staro trinoštvo počenjati. Šest njih je, ki so to izmislili in sicer: paša Nail beg, Teftedar, vladika in trije kristjani. Oni upajo, da bodo na tako vižo Hadži Meleta oplašili, da se bo od teh poslancev odcepil in da bo z njegovim posredstvom poslance kakor puntarje in carske protivnike pri vladi zato-žil, da so na to šli, vojvodstvo osnovati. Tako pokličejo Hadži-Memeta k sebi in mu rečejo, da naj on zaperte kakor puntarje pri caru obdolži; pa ta razumni in pošteni Turčin, uvi-divši njih slabi namen in ker ni hotel zoper svojo vest ravnati, jim reče: jez nimam nič zoper te ljudi, tudi nisim iz nikakega djanja spoznal, da bi bili oni zoper cara. Tedaj si ti ljudje, ki narodu kri iz žil serkajo, da bi svoj namen toliko ložeji spolnili, izmislijo, da je prišel od cara ferman, kjer stoji, da mora vsak seljan zemljo, ktero ima, od cara kupili. Zavolj tega pošljejo v sela liste tri kristjane in 150 carskih vojakov z njimi, da popišejo, koliko ima vsak zemljiša in koliko da mora plačati. Imenovani vojaki z narodom tako ravnajo, da se to ne more več prenesti, in sicer pod vlado tistega Ali Risa pašata, ki se je preteklo leto pokazal, kakor zvesti zverševavec carske zapovedi in človeški vladar bulgarskega naroda!!! Pri Bulgarih je največja nesreča ta, ker so se obrajtani in bogati ljudje, ki bi zamogli za srečo naroda skerbeti, večidel od naroda odcepili in njega stiskači in mučitelji združili. (Vojvod.) Cernagora. „Osservatore Dalm." naznani sledeče: Upanje, da bodo Grahovljani in Banjani vendar enkrat nehali v Hercegovino na rop hoditi, se ni poterdilo. Tako so še le une dni turško karavano, ki je iz Dubrovnika šla, napadli, 80 dragih tovorov so popotnikom vzeli in enega Turka so ubili. Pri tem ropanju so se tudi Cernogorci vdeležili. Namenuli so tudi kmalo spet v Belej in Piano na rop udariti. To se ve, da kupčija na Dalmatinskem zavolj tega zlo terpi, ker si Turki ne upajo na Dalmatinsko. Ravno v li časopis se iz Kotara 29. marca piše: Dva turška pota novega vezirja Rosne sta iz Stolača sem prišla, se v Skader k ta-mošnjemu vezirju Ozmanu pašatu podat. — Več Černogorcov se bo ti teden na avstrijan-skih barkah v Carigrad podalo, si tam službe iskat. 19. marca je 300 Černogorcev albansko vas Spico napadlo, ki so 80 ovac obropali, enega tamošnjega prebivavca ubili in enega ujeli in saboj peljali. Nato je pa Aksa beg, poveljnik v Antivari drugi dan z 500 oboroženimi černogorsko vas Margovce napadel, je tri pastirje ubil in pet koč zapalil; kmalo pa pridejo Cernogorci zraven, ki so Turke zapodili in enemu glavo odrezali. 21. so spicanski in turgevilski Turki v Čer-nogoro planili, so enega pastirja ubili, ktere-mu so tudi glavo odrezali. # „Osserv. dalm." piše, daje vezir Bosne in Hercegovine mniha iz Korierovega v Grahovo poslal s poveljem, da naj prebivavci Grahovega, Bagniani-a in Nikšiča poslance v Sto-lač pošljejo, da se jim bodo ondi carske postave naznanile. Nikšičani so vbogali, Bag-nani in Grahovljani pa ne, ker se boje, da bi paša poslancov ne prijel in ne kaznoval, ker tolikokrat vasi v Hercegovini napadejo. Na tako vižo se pripravlja tukaj oboroženi upor. Ako bi se res kaj tacega prigodilo, ni dvombe, da bi Cernogorci na noge stopili in Grahovljanom pomagali. Na tako vižo bi zmešnjave med Turki in Cernogorci vstale in znalo bi se prigoditi, da bi se začeli Cernogorci s turškimi vojaki bojevati. Kristjani na meji zlo tožijo, da jim vojaki vse poberejo in da nič ne plačajo. V Gasko je prišlo povelje Omer pašata, da naj se nekaj sto ljudi zbere, ki imajo začeti cesto na dveh krajih naenkrat proti Nikšiču delati. Ruski konsul v Dubrovniku je 14,000 gold v cekinih černogorski vladi poslal. Ilusovska. Ni davno, kar so se na Ruskem po tisku naznanili vsi ruski generalisimi in poljni maršali. Pervili je bilo do zdaj čvetero: Knez Kesar Romadonovsky (Fedor Jurjevič) zvoljen leta 1695; Knez Menšikov (Aleksander Da nilovič), zvoljen leta 1727; vojvoda Anton UJrich Braunschvveig-WolfenbulteJ, zvoljen 1740; in Knez Talijanski, hrabri Suvarov-Riminsky (Aleksander Vasilevič), zvoljen leta 1799. — Poljnih maršalov je pa 48. Pervi je zadobil to stopnjo hrabri Fedor Alekseje-vič Golo vin leta 1700. — Knez Varšavski, hrabri Paskievič Erivansky, namestnik v kraljestvu Poljskem, je bil 46. na to stopnjo povišan in sicer 1829 ob enim z Bibičem Za-balkanskim. Francoska. V Parizu se je vendar enkrat novo ministerstvo sostavilo; Bog ve za koliko časa Imenujejo ga „ministerstvo prevrata." * V skrivnem svetovavstvu je Napoleon sledeče besede govoril: Dolžnost poštenega moža in dobrega deržavljana je, vedno večji nevarnosti se ustaviti. Jez hočem po postavni poti hoditi; znabiti nam prinese pogubo, ravnam pa po eni zvezdi, živel bom po sklepu previdnosti ali po sklepu osode umeri. Punt z oboroženo roko bi bil poguba neprevidnih, ki bi si proderznuli zoper postavo spuntati. Moje zaupanje je terdno. Z zbornico ali brez nje bom svoj namen dosegel. Čemu tedaj vsi ti nepotrebni prevdarki? Bog me varje; jez hočem čakati. W 7. aprila je napravil v Parizu amerikan-ski poslanec v čast ogerskega vstajniškega generala gostijo, h kteri je bil tudi Napoleon povabljen. Iz Sclrvveiza so se skoraj vsi beguni skoz Francosko na Angleško dvignuli, francoska vlada je sclnveizarsko opominjala, da naj jim potnih listov ne daja. Laška. Na Sardinskem gre vse vprek. Mestnjan- ski straži Genue in Turina ste se pobratile. Vladi to malo dopade. Begune so prešteli in pokazalo se je, da jih je 18,000. V Genui se bo terdnjava z orožjem preskerbela, posadka pomnožila. Blizo mesta so zapazili mnogo orožja. * V Genui se je neka kužna bolezen prikazala. Zdravnikom se je zapovedalo čuvati, da se ta bolezen ne razprostre. Afrika, Naznanila iz Aleksandrije pravijo, da je v zgornjem Egiptu, v deželi Senar strašna vstaja vstala. Vojake in namestnika kralja so vstajniki pomorili. Vstaja je velike pomembe. Paša je po prizadevanju Angličanov sklenul čez ožino Suec železnico napraviti. * »Zgodnja danica" piše od sledeče dogodbe, ki se je na otoku Madagaskar pripetila: V Tananarivi na Madagaskarskim otoku je bilo okoli 800 kristjanov zbranih, ki so Bogu dolžno čast skazovali. Neki večer so jih pa nejeverniki zapazili, ko so ravno molili. Osemnajst jih je bilo vjetih in v smert obsojenih. Vsi so tudi v spričevanju svoje vere kri pre-lili. Drugi so pa ušli in v poslopje kraljevi-ga sina zbežali. Prosili so ga varstva, ktero jim je bilo tudi dano. Kmalo potem je kraljica vse zvedila, kaj se je zgodilo. Hitro je perviga ministra Raka-Haro poklicala ter mu rekla njenimu sinu povelje sporočiti, de naj kristjane precej v smert izda. Minister je kraljičino povelje spolnil. Kraljev sin mu je pa odgovoril: Kristjani so se v moje varstvo zročili; zato jih tudi ne bom izdal. Ko bi pa poskusili moje poslopje šiloma perdobiti, bi mogli mene popred umoriti; kdor se pa pre-derzne, bo mogel za prederznos^ svojo glavo dati." Ko je na to tretji minister rekel, de je ta govor prava nepokoršina do povelj njegove matere, se je ltadama (tako je kraljevimu sinu ime), ki mu obnašanje kraljeviga služabnika že dolgo po volji ni bilo, tolikanj razserdil, de inu je meč z ledja potegnil in mu glavo preklali hotel. Minister se je pa urno umaknil, zato seje mahljej le malo glave dotaknil, in samo uho mu je bilo odsekano. Ko so ministrovi služabniki to vidili, so se jaderno med kraljica in ministra vstopili, in si vse perza-devali kraljiča potolažiti. Kraljica je bila razkačena, ko je to prigodbo zvedila. Vender si pa ni upala sinu kej žaliga storiti, ker je sočutje mestne mladosti poznala, in se ji je torej veliko previdniši zdelo, vse per miru pustiti; in tako so bili kristjani rešeni. Ljubljanski novicar. V torek ponoči je iz ljubljanskega grada 6 hudodelnikov ušlo; 2 so zjutraj potem pri de-lavšnici ujeli. * Ze so začeli novičarji od letašnjiga sonč— niga mraknjenja govoriti, ki bo 28. maliga serpana skorej po celim svetu vidljivo in zavolj dolziga terpeža enako tistimu, ki je v letu 1702 celo Evropo s silnim straham navdalo; glede na temoto bo mraknjenje tako, kakoršno je bilo pred 9 leti. Začelo se bo 13 minut čez eno popoldne in jenjala bo 33 minut čez pet — terpelo bo tedej čez 4 ure; pri nas bo začetek 20 minut čez tri, konec bo 22 minut čez pet. Nemški časopisi prerokujejo, da bo taka tema, da se bojo zvezde na nebu prikazale, živina bo ostermela, tiči vsi zbegani okoli letali, ribe se pa na dnu voda podale, čbele v panjove pobegnile i. t. d. Človek, ki bi tega prikazka naprej ne zvedel, bo mislil, da se bliža sodnji dan. Potrebno bo tedej, da bojo duhovni gospodje in učitelji ljudstvo poprej v tem podučili. Kdor žeji v vradnim ali pa v osnanihiim listu karkoli si bode naznaniti , plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat i kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po Vrailni list št. 18. novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta. k 31. listu Ijjuliljanskiga časnika, v pciikfl«. Maliga travna 185 I* št. 3077/608. Oznanilo. C«Oci Tečaj 1846 ilirskiga deželniga zakonika, ki zapopade postave in ukaze od 1. januarja do poslednjiga decembra 1846, je ravno na svitlo prišel in se dobi pri knjigokupcu in založniku zakonikov za krajnsko kronovino, Jurju Lercberju v Ljubljani za 1 gol. 30 kr. zvezek. Ravno tu se zamorejo tudi dopolnivni zvezki tega deželniga zakonika od let 1813, 1814, 1815, 1816, 1817 in 1818, kakor tudi tečaji 1831, 1832, 1833, 1834, 1835, 1836, 1838, 1839, 1840, 1841,1842, 1843, 1844 in 1845 po ravno tej ceni namreč po 1 gold. 30 kraj. za zvezek, potem tečaj 1837 imenovaniga dopolnivniga zvezka po 45 kraj. dobiti. Ljubljana 7. aprila 1851. Gustav grof Chorinsky, r. s. deželni poglavar. št. 2876/358. O Z II a II i 1 0. (66.) C 2 Ker se je gospod Mihael Ambrož stopnji uda c. k. deželne komisije za odvezo zemljiš odpovedal, bo po zmislu gospoda komisijskiga predsednika od l.t. m. št. 1093 nova volitev 20. maja t. 1. dopoldne pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani. Ravnalo se bo pri tem po predpisih, ki so v oznanilu poprejšnjiga deželniga poglavarstva od 3. oktobra"1849 št. 2245 naznajeni. To se s tem sploh na znanje da. Ljubljana 11. aprila 1851. Gustav grof Chorinsky I. r. deželni poglavar. Št. 2639. najnih deržav prišli tujci saboj prinesejo, potem v liste vpisati, se policijski gosposki dolžnost naloži, de tujce, ko polne liste pokažejo, poprašajo za število in sorto orožja, kateriga imajo saboj in de za to orožje zastonj dovoljenja narede in pri tem to tudi v potnih listih zavolj preiskovanja pri drugim prestopu čez mejo zaznamovajo. Ta naredba pa ne zadene zunajnih deržavljanov višjiga stanu, vojakov in berzotekov. NTa tako vižo začasno tukaj stanuvajočim osebam dane dovoljenja na prošnjo zunajnih konsulov se ne štejejo med število dovoljenjev tukajnih stanovitnih deželnih prebivavcov. Spušeni častniki in vradniki iz Ruskiga, potem tisti, ki so v vojaški ali civilni službi te ali une stopnje, naj so rojeni Rusi ali Poljci, zamorejo brez posebniga dovoljenja orožja imeti, ki se tudi ne štejejo med število tistih notrajnih deržavljanov, ki so posebno dovoljenje dobili. Na ta ukaz z razpisani gospoda ministra notrajnih oprav od 22. marca št. 5453 naznanjen, se s tem vsi tisti opomnijo, ki mislijo poljsko kraljestvo potovati. Ljubljana 31. marca 1851. Gustav graf Chorinski s. r. deželni poglavar. 2. 3. Št. 2311/130. 131. C6 2.)C2 Kojnkurz za poslavljenje stopnje polkniga zidar-skiga polirja pri č. k. varazdinskim Šentjurskim graničarskim polku št. 6, s ktero je 300 gold. v srebru letne plače, in zraven prosto stanovanje in vert, potem pri popotovanju 48 kr. dnevnine združene. Tisti, ki hočejo za to službo prositi, imajo svojo dobro osvedočcno lastnoročno prošnjo na poli predpostavljenih gosposk zgorej ime-novanimu polku naj dalj do 15. maja t. 1. stroškoprosto poslati, in sledeče skazati: 1. Rojstni kraj in starost. 2. Ako so v šolo hodili, svoje spričbe, potem popolnoma teoretiško in djansko znanost v zidarstvu. Oe znajo čertati in risati stavbene na-čerte, mere popred jemati in stroške pre-rajtati. Raba v zidarstvu, potem zmožnost veči civilne stavbe postavljati. (]«l.) c 2 Varšavski časopisi naznanijo od besede do besede sledeči ukaz: Zavolj večkratnih dvomb vojakov kakor tudi zunajnih deržavljanov, ki se včasih tukaj mude, glede podeljenja dovolitve pušk, in de se v tej zadevi enakost vpelje, je njegova svitlost," gospod knez deželni poglavar sledeče ukazati blagovolil: 1. Tujci, ki iz zunajnih deržav pridejo, ne smejo več orožja imeti, kakor ga za lastno rabe potrebujejo in sicer eno puško, eno sabljo, ali dva samokresa in eno sabljo ena rodovina. Ker bi se pa pri vrav-navi mejne čolne straže znale težave prikazati, število orožja, kteriga iz zu- št 168. Oznanilo cestne dražbe. c«®Oe« Po ukazu c. k. deželniga stavbiniga vodstva t. 1. št. 3654 od 17. marca za vladno leto 1851 bo sledeče dni dražba za ohranivne dela na zagrebški in karlovški cesti: _ 3. Lepo lastnoročno pisanje in potrebno so- stavljanje v pisanju. Znanost horvaškiga ali kakiga druziga slavenskiga jezika. Poslednjič nravno zaderžanje. Tisti, ki so že pri kaki stavtiini vradnii se pripravljali, imajo prednost, ako jim drugih potrebnih lastnost ne majnka. Belovar 30. marca 1851. o. 6. 7. Št. 2381. Proglas. C54.) 3 Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice se s tem na znanje da: l)e je v ekskucii gosp. dr. Kaučiča ku-ratorja nedoraslih otrok Martina in Jakoba Babnika zoper gosp. Jožefa Kastelica iz Zgor-njiga lvašla po odločbi čez prošnjo de pres. 15. novembra 1850 št. 9272 zavolj dolžnih 600 gold. po razsodbi od 29. Februarja 1848, št. 1002 eks. int. 8. maja 1848, dovolilo v prodajo posestva eksekuta, ki je vpisano v gruntne bukve poprejšnje gosposke na Fužinah pod urb. št. 278 in '17 7», in po cenitnim zapisniku od 5. septembra 1850 št. 6909. na 2582 gold. 40 kr. conjeno. Obstoji iz kajže pod pop. št. 34, v Zgornjim Kašlju, iz ko-vačnice in mlina ravno tu in iz polja in travnikov. Dovolilo je tudi v prodajo v ravno tem cenitnim zapisniku cenjeniga blaga in dražbo na 26. aprila, 27. maja in 27. junija t. I. vsakbart zjutraj od 9 — 12 v kraju posestva s pristavkam odločilo, de bi se posestvo in blago le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo. Popis v gruntnih bukvah, cenitni zapisnik in dražbeni pogoji se zamorajo vsak dan med vradnimi urami pri tukajšni vradnii pregledati. Ljubljana 18. marca 1851. Heinrichev. s. r. » c. k. okrajni sodnik Telegrafsko kurzno naznanilo deržavnih pisem 16. Mal. travna 1851. Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) 96,/s » » » » 4 '/, » » » 84'/,, » » » » 4 » » » Dnarna cena 16. Mal. travna 1851. V dnarju Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 377/8 gld. Srebra » » » » 323/« » line -S rc cr. — O 1' r e d m e t 1 ! 2 i 3 4 > o « fc M >® o t- fac | a . X N a h a • 31 h © Hi Naprava vodotoca med miljokazavnikama VHI/14-15 . . Ohramba veršlinskiga, kerškiga in cerjavinskiga mosta . Ohramba cestopodperavne škar- pe med miljokazav. IX/4-5 . Naprava vodotoca in tlačeniga korita med miljokazav. IX/4-5 Poprava vsih zidanih mostov . Poprava kantonov (cestnih kraj-nih kamnjev)med miljokazav. IX/4-9 .... . ■ Ohramba mosta v Kerški vasi med miljokazav. XlV/4-5 Ohramba magazina za les v Kerški vasi....... Naprava cestnih deržajev med miljokazav. XIV/l-5—XV/l Ohramba velikiga vajsinskiga vodotoca med miljokazav. X/ 5-6....... Fiskalna cena v £ u S?*© z* s _ a A< > a ■-a « 455 1 85 98 121 47 22 9 4 1851 31. augusta 31. julija ci g <0 i; ° —' > j, a ~o a a • = ■ -X i > a rs x ; s-V a O o 11 12 18 14 Naprava okrajniga zida in tlačenima korita med miljokažav. 0/3-4 . . _ ..... Ohrambajpoganiškigamostamed miljokazav. 0/4-5 .... Priprava in vsajenje deržajev med miljokazav. 1/3-4 . . Priprava in vsajenje 17 okrajno-cestnih kamnjev (kantonov] med miljokazav. l/l 5 ■ . a 15 16 ' I 7 18 19 20 Predmet Fiskalna cena si kr. Poprava cestopodperavne šKar-pe in vodotoca med miljokazav. II/l-2...... Poprava vodotoca med miljokazav. H/5-6...... Ohramba metliškiga mosta čez Kerko....... Naprava magazina za stavbeni les na Kerškim mostu Ohramba hiše delavca na Kerškim mostu .... Priprava potrebniga cestniga orodja za celi stavbeni okraj 1 62 11 122 3 ll 39 45 Znesek vadiu-ma ffl. kr. 8 3 6 9 1 42 Dopolnjena doba 1851 31. julija ■n r> 149116 79 364 1319 22 712 S 3158 18 15 66 j — 1 8 1851 31. julija 31. augusta 72 3136 31. julija 1851 -a 2 « = -11 .5 u « a -3--> 5 * -a g -c s . > — a ® — > a _a s ~ _ • o 3 ^ s— a e g 1.1 ^ M > X £ ci — > — a . s a « > m •> « a M. = ' M K tej dražbi se tisti, ki mislijo kaj prevzeti s tem pristavkam povabijo, de se zamorejo zadevajoči ostanki nad stroski, stavbeni popisi in dražbeni pogoji, ki predpišejo 10' percentno kavcijo in za eno leto za storjeno reč dobro stati, pri podpisanim stavbenim vradu pregledati. Na zapečatene ponudbe, po predpisu sostavljene in s 5 percentnim vadiumam preskerbljene, se zamore le takrat gledati, aKo se pred ustno dražbo komisii izroče. Od c. k. stavbiniga vostva v Novim mestu in Černomlju 4. Aprila 18ol.