Govor g. Bož. Raiča v državnem zborn dne 19. maicija t. 1. (Daljo.) Silno mučno je toraj, glasovati za podrobno debato v naavetovanem državnem proračunu, in le tista malenkost upanja, da bode alavno miniaterstvo v svojem daljnjem postopanju po- Sravilo ravnanje do Slovencev, napotuje me, a hočem glaaovati za državni proračun. Vendar pa moram alavno vlado vnovič opozoriti na stare in nove nepravilnosti in kriviee, ki nas Slovence občutljivo, da smrtno teže, naj slavna vlada to nepriličnost odpravi. Slavno mini8terstvo nam je že mnogokrat obetalo (čujte! čujte! na levi) a besede ni držalo, (veselost na levi) marveč dela po svojih organih na iznarodjenje stovenskega naroda. (Čujte! čujte! na desnici.) Pred dvema letoma, ko 80 slovenski po slanci iz Štajerakega izročili apomenico, zagotavljali ao nam, da alavna vlada ne bode več nameščevala v ozomlji alovenskega jezika nradnikov, ki bi ne znali alovenščine v beaedi in v piamu. (Čujte J na desni.) A to ni tako! Pri okrajnih glavarstvih nas počaste z grofi in baroni (živahna veaelost), ki znajo za ailo ali pa ae ne pravilno alovenskega jpzikoslovja in ao toraj alovenščine nezmožni. (Cujte! na desni.) Jaz aam aem videl in aliaal obravnavo, katero je imel izvraiti komisar plemie a slovenskim kmetom. Bilo je to v Ptuju. Komisar ni razumel slovenaki, a kmet ne nemaki in pri ti priliki tudi mimika ni dosti pomagala. (Živahna veseloat.) Tako z nami ravnajo vladni organi. (Posmeh na levi.) Slovenskim občinam ae navadno nemški dopisuje (Cujte! na deani), ako gre tukaj za blagor vlade ali a poaebnim povdarkom za blagor države, tudi slovensko tu in tara; pri tem pa gre opomniti, da ao taki dopiai doatikrat v naaprotji z jezikovnimi pi-avili, in so prava alovniaka meaanica. Dnani paatir je prosil, opirajoč ae na miuisteraki odlok dne 6. avgnata 1876, okrajnega glavarja v 1'tuju, da naj alovenski dopiauje, to bi bil imel aliaati okrajni glavar, a tcga ni storil. Dopisovalo se jc na dalje nemško; dopiai ao ae vračali a prošnjo, naj se venilar slovenaki dopiauje. Nasledek je bil, da je berič (živahna veaelost), apreraljan po arenjskem predstojniku. v župnijsko hišo prišel in vročenje po aili izvršil, to seje ponavljalo večkrat, vselej je bilo plačati fl 1.68( Veaelost 8e živahno ponavlja.) Poziv na namestniatvo ni pomagal nič, po alovenskem pregovoru: ^Vrana vrani oči ne izkoplje." Nedavno okrajna sodnija v Arnežu ni reaila dopiaa v alovenskem jeziku, dasiravno v tem kraji žive" Slovenci, in je župnija Arnež ae deloma alovenska. Davkarija v Cmnreku ni hotela ljudakomu uritolju izplaoati pobotnice, ker je bila v slovenščini pisana, daairavno ima okraj Cmurek tudi tjlovence. Na tak način ravnajo s členom XIX in tako ravuajo državni uradniki s Slovenci pod sedanjo vlado. ' Due 18. februvarja 1884 je volil okrajni zaatop v Ormužn in 15 aprila istega leta oni v Ptuju. prvomestnika. Dne 20. maja sem prašal zarad potrjenja prvomestnika okrajnega zastopa iz Oimuža pri slavnem miniateratvn in dobil sem v odgovor: Sedaj še ni nič tukaj, pač pa je včeraj •— namreč 19. maja 1884 — prišlo od ministerstva najvišje potrjenje (za druzega prvomestnika?) Drugi prvomeatnik je prišel iz Moravskega in slovenščine ni zmožeu. Kar ae prvega prvomestnika za okrajni zastop v Ormožn na spodnjem Štajerskem tiče, je prialo uradno piamO ae le potem, ko se je o tem popraševalo in se ae enkrat zabtevalo od mini sterstva notranjih zadev; ne vem, kje se j<> stvar toliko časa mndila, ali v Ptuju pri okr. glavarstvn ali v Gradcu pri c kr. namestništvn, a to vem, da je prvomestnik Slovenec po rojatvu in mi-Ujenju, drugi tujec in nezraožen alovenakega jezika. Pravo sodbo o pravicoljubji dotičnih političnih nradnikov v Ptuju in v Gradcn ai iz tega lahko poauaraemo. Dae 8. maja 18S4 ae je stavila interpelacija do alavnega miniaterstva notranjih zadev in za deželno brambo, kar se tioe obnašanja žandarjev do orno-rnmene zaatave, katero ao odtrgali a poslopja, kjnr je zborovalo slovenako politično druatvo v Slovenaki Biatrici. Na to vpraaanje niso niti odgovorili. Leta IS83 ao hodili žaudarji v okraji Ptuj akem — ae ve., da po naročilu okrajnega glavarstva — po goatilnab in drugih hišab v dolooenem kraji, v rokah ao noaili listek a 17 vpraaanji, ki ao zadevala zadržanje in besede nekega učitolja. Zoper tega učitelja so začeli disciplinarno preiskavo in izroSena je bila okrajnomu šolakemu nadzorniku, ki ga je bil poprej zatožil pri dežolnem aol.skem svetu. Ta učitelj, katerega prište%'amo naj.spoaobnejšim učiteljem na spodnjem Štajerakem ,je moral v sredi polletja odlaziti preko raej Ptnjakega okraja, poglavituo zarad tega, ker ai jo največ prizadejal za to, da je okrajna ueiteljska konferenca aklenila. naj se drugi deželui jezik odpravi iz Ijudake šole. Ta ueitelj je prosil pri e. kr. deželnem aolskera svetu za alužbeno doklado, niso mu je dali, dasiravno dekret, a katerim je bil prestavljen, nima besedice o tem, da bi bil preatavljen, ker bi se ni korektno obnašal. Meaeca marcija preteklega leta poslal aem dotično piamo najvišji učilniški oblaati, zagovarjal petletno doklado, a kljubn temu, da sein prašal, niaem dosibmal ne piaem (aktov) nazaj dobil, niti kacega druzega odgovora. Tako v natavni Avatriji. (Dalje prih.)