31 K3v3NO^X>g>0>&000¿>00¿VV>0>í>OOOOa¿>?*>r>¿>^^ Borut Batagelj OLIMPIZEM V ZAČETKU LETA 1980 Od iger z bojkoti k direktnemu spopadu med supersilama "Igre" v športnem svetu Vojna v olimpijski vasi, bodoči jetnišnici,1 se je povsem razplamtela. Vroče so bile bitke z brzo- strelkami, nevronskimi in atomskimi bombami, z raketami zemlja-zrak, s torpedi, z izstrelki, ki so kos najdebelejšemu tankovskemu oklepu. Rušili so hiše, sestreljevali letala. Ta enolična zgodba je v živo potekala vsak dan do 22h v olimpijskem rekreacijskem centru. Vrste do nenavadne olimpijske katarze so se vile v dol- gi kači. Trije ducati igralnih avtomatov v dvorani centra so namreč brneli brez prestanka.2 Kakor je vodil športnik svojo virtualno igro povsem zavedno, tako je on bil spet možic v ne- ki večji igri, igri, ki jo je vodil Olimpijski komite z njim. "Olimpijski mecen" športnika amaterja na nivoju države je bil v začetku leta 1980 Olimpij- ski komite. Nacionalni olimpijski komite je olim- pijca nadzoroval, dajal možnost nastopa, ki si jo je z garanjem športnik pridobil, a mu jo je brez oklevanja kdaj, v imenu "višje koristi", lahko tudi odvzel. Olimpijski komite je bil namreč spet sa- mo možic v še eni igrici. Za avtomatom je stala zdaj še večja institucija, z višjimi interesi-država. Evgen Bergant, Branko Tomič Olimpijske steze: enciklo- pedija zimskih olimpijskih iger, Delo - Ljubljana/ Oslo- bođenje - Sarajevo, 1983, (dalje Olimpijske steze). Delo, 18. 2. 1980, str. 10. Za Delo sta iz Lake Placida po- ročala Evgen Bergant in Jože Dekleva. Če je tista prva igrica bila povsem jasna, druga malo manj, je bila tretja že bolj skrivnostna. Ven- dar nam je skrivnostna zgodba najjasneje napla- vila utopljenca. To je bila usoda zadnjega bivajo- čega v igrici, male ribice, ki jo je pojedla večja. Takšna je bila usoda športnika hladne vojne, ki so se mu vsled interesa "višje bivajočega" podrli že žrtvovani življenjski cilji. Zadnji, žrtveno jag- nje na oltarju politike, je tako za trenutek utopil svojo žalost skozi režo igralnega avtomata v olimpijski vasi v Lake Placidu. "Boycot Moscow Olympics" Na stebru javne razsvetljave je bila prilepljena nalepka. In ni bila edina v olimpijskem mestu. Nihče najbrž ni videl, kdo jo je tja pritisnil in brž- kone ga niti niso iskali. Na pravokotni, 10 cm viso- ki in 15 cm široki nalepki, pa je bilo vtisnjeno zelo jasno sporočilo: "Boycot Moscow Olypics".3 Sovjetski tanki so konec leta 1979 zaorali v Af- ganistan. Pred gverilskimi islamskimi mudžahi- di z ameriškim orožjem je Sovjetska zveza z in- tervencijo podprla vladne sile v Kabulu. Združe- ne države niso ostale križem rok. Po ostrih pro- testih v Varnostnem svetu in grožnjah so se zao- strovanja prenesla tudi v svet športa. 3 Delo, 15. 2. 1980, str. 10. 66 ZGODOVINA ZA VSE Ameriški predsednik Carter je januarja pozval k bojkotu poletnih olimpijskih iger v Moskvi.4 Olimpijski komite ZDA se o bojkotu zatem še ni odločil, popolnoma pa je podprl Carterjev pred- log, da naj bi igre iz Moskve preselili ali pa odpo- vedali. Člani Olimpijskega komiteja ZDA so tudi podprli zahtevo o umiku sovjetskih čet iz Afga- nistana do 20. februarja 1980.5 Pravica ni bila le ena, vsaj dve sta bili v tem ča- su. Kakor so v ZDA ostajali trdni pri svoji, tako se je sovjetska stran še trdneje zasidrala pri svoji razlagi. Zakaj pa ne? Sovjetski dnevniki so ko- mentirali zadevo, trdno stoječ na svojem stališ- ču: mi smo edini branilci čiste olimpijske ideje, enotnega gibanja. V filozofiji olimpijskega giba- nja so se oprijeli za bilko, ki je kazala ameriško destruktivnost. Ping pong z očitki torej. Objavili so, kako je menda prišlo do sklepa Olimpijskega komiteja ZDA. Pravni svetovalec predsednika Carterja, Cutler, naj bi pritisnil na člane, da komite ne bo dobil obljubljenih 16 mi- lijonov dolarjev, če ne sprejmejo bojkota. Komi- te naj bi se tako proti svoji volji moral odločiti za sklep. Komentarji so bili enotni: ne sme se do- pustiti, da bi se politikanti vmešali v šport. Was- hington naj bi najprej ustvaril bajko o sovjet- skem vdoru v Afganistan in zdaj na vso moč špe- kulira, kako bi čimbolj prizadel Sovjetsko zvezo, tudi s tem, da bi razbil igre. Kajti, ne more se sprijazniti s tem, da je bila Moskvi - prestolnici velike športne države - zaupana organizacija te- ga praznika.6 Sovjeti pa so izjavljali, da bodo potovali na zimske olimpijske igre v Lake Placid, saj je pet krogov simbol neporušene enotnosti in prija- teljstva mladine vseh kontinentov. Odšli naj bi ne toliko zato, da bi pokazali visoko mojstrstvo, velike in rekordne dosežke, ampak da bi poka- zali dobro voljo, prizadevanje za sodelovanje, vero v olimpijske ideale.7 Olimpijski komite Sovjetske zveze je v nasled- njih dneh sporočal, da nadaljuje s pripravami in da nikakršne sile ne morejo spodkopati olimpij- skega gibanja.8 Generalni sekretar Organizacije združenih na- rodov Kurt Waldheim se je zelo zavzel za zmanj- šanje napetosti in podprl igre v Moskvi.9 Pravta- ko je združenje državnih Olimpijskih komitejev - AKMO, po dvodnevnem sestankovanju v Me- xico Cityju, zahtevalo od Mednarodnega olim- pijskega komiteja, naj prepreči poskuse organi- ziranja bojkota.10 Priča smo bili drugačni igri, novi rundi politi- ke, ki sta jo velesili še enkrat sklenili zaigrati na račun ostalega sveta. Igrali sta se dvojni diktat: kdor pride v Moskvo je sovražnik "svobodnega sveta", kdor pa ne pride, je slabič, ki se vdaja pri- tisku imperializma. Šport je postal le simbol, majhen otok v morju napetosti in konfliktov, so- vražnosti in nasilja.11 Alternative ni Ko je potekel Carterjev rok umika sovjetskih sil12 iz Afganistana (20. februar 1980), se je ame- riška vlada samodejno (kdo bi se oziral na šport- nike) odločila nepreklicno bojkotirati poletne igre v Moskvi.13 Na slovesnem sprejemu po končanih zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu za 150 ameriš- kih olimpijcev v Beli hiši je nauspešnejši šport- nik iger, hitrostni drsalec Eric Heiden,14 pred- sedniku Carterju izročil podpisano peticijo športnikov proti bojkotu.15 Carter, gotovo pod močnim vtisom, zahteve nacionalnih herojev najbrž ni mogel kar ignorantsko vreči preko ra- mena. Po hollywoodsko spretno, kot to znajo le ameriški prvi možje, se je delikatni situaciji izog- Dclo, 23. 1. 1980, str. 3- Delo, 28. 1. 1980, Delo šport. Delo, 31. 1. 1980, str. 3- Prav tam. Delo, 2. 2. 1980, str. 9. 9 Dnevnik, 30. 1. 1980, str. J. 10 Dnevnik, 7 2. 1980, str. 14. 11 Delo, 9. 2. 1980, Sobotna priloga. 12 Brcžnjcv je umik iz Afganistana pogojeval z ameriškim nevmešavanjem v zadeve. (Delo, 23- 2. 1980, str. 1). « Delo, 21. 2. 1980, str. 1. 14 Novinarji so izbrskali, da predniki petkrat zlatega Erica izvirajo iz Ljubnega ob Savinji. Njegova prababica Ve- zočnikova in praded Kumeršek sta se l. 1905preselila v Ameriko. Babica Olga Thompson, kije bila ena najbolj vnetih navijačic na tribunah štadiona za hitrostno dr- sanje, je ohranila stike s sorodniki. V pismu (Olga govori slovensko, pravzaprav staro ljubensko narečje, pisma pa piše raje v angleščini in doda kasneje pozdrave v slo- venščini; Delo, 19. 2.1980, str. 11.) sestričnama Pepci Ce- rar in Tončki Juvan je zapisala, daje Ericova velika že- lja udeležiti se zimskih iger v Sarajevu in tako obiskati takratno domovino. Pri želji pa je tudi ostalo. Eric, kije dosegel v drsanju vse, je le-tega opusti! in se posvetil ko- lesarstvu. (Olimpijske steze). 15 Delo, 27. 2. 1980, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO XC;O»OVII\A ZA VSK «7 SPORT IN POLITIKA *s& 1ßöJKOTl f^M v»/ /j ^iy Ya /Kl /jPv A2L *• • -- —' »Süddeutsche Zeitung« />/«, 24. januar 1980 nil in se kmalu zatem, sicer zelo kratek čas, začel zanimati za neko novo idejo. Grški premier Karamalis je hotel poiskati ne- kakšno rešitev v stilu: "Kjer se prepirata dva, tret- ji dobiček ima". Oprijel se je zamisli, da bi se igre poslej odvijale v Olimpiji. Tako bi bil olimpijski ideal rešen svetovnih, političnih in ideoloških nesporazumov."1 Carter je idejo podprl v govoru na večerji (nekega) ameriško-grškega združe- nja v nekem vvashinglonskem hotelu.17 A to je bi- lo tudi vse. Sledil je razplet igre. Mednarodni olimpijski komite, ki je v Lake Placidu tako kot na vsakih igrah vneto zasedal, je soglasno sprejel predlog, da bodo igre poleti v Moskvi.IK V Moskvi so zavrnjeno Carterjevo re- solucijo pozdravili.19Športniki ZDA in zahodnih držav2" so se še enkrat obrisali pod nosom. Vzhodni blok (z izjemo Romunije) je vrnil olim- pijski udarec kasneje, 1984 v Los Angelcsu. Poli- 16 Dele <>. J. 1980, str. t. 17 Delo, 27. 2. 1980, sir. I. Is Delo, li.-'. 1980, str. i. Vseh 73 Članic je sklep podprlo. ''' Dnevnik, /.-»'. -'. 1980. -'" VZR Nemčiji so se razvnele ostre politične razprave gle- de udeležbe v Moskvi. Vlada in opozicija sla Carterjev predlog o bojkotu podprli in športnim organizacijam neprikrito zagrozili z zmanjšanjem denarne podpore. Predsednik. Olimpijskega komiteja se je zavzemal za udeležbo. Kljub protestu športnikov pa je nacionalni ko- mite sklenil, dase iger ne udeležijo. Udeležbo v Moskvi je odpovedalo M) držav, 33 pa jih ni odgovorilo na povabi- lo. - Kronika 100let olimpijskih iger: 1896-1996, Založ- ba Mladinska knjiga. Ljubljana. L9'X>. str 12, 13. (Dalje: Kronika 100 let olimpijskih iger). AAŽIGALNA VRVICA GORI •2J Delo, 31. januar 1980 tika je še vedno zmagovala. Kratko pa je vselej potegnil, tako kot vedno, zadnji v verigi - šport in športniki ter športnice. Kriza z imenom Olimpizem Olimpizem je postal nemočen, idealiziran duh. Kriza organizacije Mednarodnega olimpij- skega komiteja je bila do tedaj že dolgo jasna in luknje v njegovem institucionalnem mednarod- nem okviru so vse bolj zevale. Mednarodni olimpijski komite se je že v se- demdesetih pokazal kot oligarhična samostojna organizacija z vseobsežnimi svetovnimi mono- polističnimi tendencami, kateri manjka demo- kratičnih struktur, legitimnosti in kontrole od spodaj. Od dekolonizacije Afrike in Azije in od začetka rasti neevropskih športnih gibanj je športna scena začela zoreti drugače in olimpij- ske strukture so začele kazati na ogromno na- cionalno in kulturno neenakost. Olimpizem je postal pomemben faktor ekspanzije Zahoda v kulturo tretjega sveta (na račun njihove prvobit- ne podobe).21 Strukturni problem dominacije Zahoda pa se- je še bolj poglabljal zaradi prevlade kapitalistič- nega in komercialnega mišljenja v gibanju in ve- čanja odvisnosti od interesov multinacionalk v tej elitistični organizaciji. -'' //. Eichberg, Body cultures. Essays on sport, span' and identity. Routledge, London and New York. 1998. VSl-ZA ZGODOVINO 6S ZGODOVINA ZA VSE Delo, 9. februar 1980 Vse od tedaj pa do danes se vprašanje preobli- gel preseči vse kategorije, ki so se razvile v toku kovanja Mednarodnega olimpijskega komiteja burkaškega stoletja, od oblikovanja sorbonske- neprestano prelaga. Tako in drugače. ga olimpijskega gibanja. Podporo jugoslovanski ideji organiziranja zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, leta J984, ki se je ob dejstvu abstinence vsakršne sodobne zimskošportne osnove22, v začetku sklicevala na neokrnjeno naravo, lahko razlagamo tudi kot kratkoročni poskus rešitve tega vprašanja. V ne- prestani igri bojkotov med blokoma hladne voj- ne, so bile igre svojevrstna zahvala jugoslovan- skemu vodenju neuvrščene politike. Jugoslavija je bila edina od "bandunških" držav zmožna zahtevne organizacije in olimpizem je to dobro- voljno izkoristil. Na igrah, ki so pomenile enega zadnjih romantičnih labodjih spevov bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, je bilo daleč pre- seženo število23 držav udeleženk. Konec hladne vojne je dejansko pomenil ko- nec izsiljevanj z bojkoti, a rešitev ogroženega olimpijskega internacionalizma so izvedli z dru- gačno terapijo (zahodno - kapitalistično, ki je "vojno" dobila): reanimacijo Olimpije s terapijo komercializacije. Edino denar je v športu zrno- -'-' Ključno rlogo so v Sarajevu in planinah naokoli odigra- li Slovenci, ki so edini imeli prepotrebne izkušnje prt pri- pravi pomembnih mednarodnih tekmovanj. Tako "ra- traki" kol tudi strokovnjaki so vsaj malce pripomogli tu- di k "olimpijski afirmaciji'' slovenskega jezika, kije svoj trenutek slave doseglo s Khžajcvo (sicer malce jeclja vo J olimpijsko prisego na otvoritvi iger. Kar zadeva poveza- vo šport-politika, pa povejmo, da seje ta Se enkrat poka- zala z izstrelitvijo predsednika komiteja olimpijskih iger Branka Mikuliča med zvezde jugoslovanske vrhovne politike, -•' V.Sarajevu seje (potem ko je Mednarodni olimpijski ko- mite prvič sprejel sirotke za enega tekmovalca) iger ude- ležilo 49 držav, v lake Placidu jih je bilo 37. (Kronika 100 let olimpijskih iger, str. 159). Žrtve morajo biti. Prva žrtev (in nikoli več ne bo tako, kot je bilo) je bilo pravilo 26 - o pripu- stitvi izključno amaterskih športnikov na olim- pijske igre. Odmik od Coubertinovih načel je nakazal in izvedel prav tri dni pred Moskvo izvo- ljeni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Edino s ko- mercializacijo in profesionalizmom je po njego- vem olimpijsko gibanje pripravljeno na sodob- ne zahteve. Ob poletnih igrah v Los Angelesu 1984, se je pokazalo, da iger brez popolnega pri- vatnega financiranja (rigoroznega vstopa spon- zorjev in prodaj pravic za TV prenose) sploh ni mogoče izvesti. Proces popolnoma privatno fi- nanciranih iger je posledično prinesel tudi šte- vilčno vključitev novih športov in podrejanje športnih bojev atraktivnim terminom v olimpij- skem programu.24 Sodobnemu olimpijcu je važno sodelovati, a pomembneje je uresničiti največji sen in zmaga- ti, postati olimpionik. Le olimpioniki so še zani- mivi sponzorju, ti pa za pot do zmage ne izbira- jo več sredstev... A vrnimo se k naši zgodbi "čez lužo". Lake Placid in znova očitki Generalna ocena novinarjev, ki so na igrah bi- li, je bila, da so te bile slabše organizirane. Ame- ričani se niso potrudili.2^ Najslabše so bili ure- -'' Kronika 100 let olimpijskih iger, str. 12, 13- -"> Olimpijske steze, str. 172. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 NAPORNA DISCIPLINA Konk, Li Monde Delo, 20. februar 1980 jeni prevozi. Novinarji so se pritoževali in orga- nizator se je velikokrat iz velikih težav rešil s spretno improvizacijo. Pritožb s strani sovjet- skih udeležencev je bilo posebej veliko. Koliko namernih napak so jim povzročili organizatorji in koliko teh je moč razložiti v kontekstu celotne šepave organizacije, je težko oceniti. Gotovo se posebej zanje niso pretegnili, šla pa je šepava iz- vedba iger na njihov mlin. V Moskvi so tako zamerili Američanom, ker so na newyorskem letališču pustili čakati sovjetsko letalo polni dve uri, nakar je moralo odleteti v Washington. Športniki so morali tako v avtobu- su odsedeti dvakrat daljšo pot. Po centralni TV mreži so poročali o neprimerni namestitvi športnikov in zelo poudarjali bodoče jetniško poslanstvo olimpijske vasi.'*' Tekača Zinjatina in Ročeva naj ne bi obvestili o podelitvi medalj in ju tam ni bilo.J7 Sovjetski smučarji so imeli veliko težav pri nastanitvi, posebej pa naj bi jih opozar- jali, da vsakokrat na smučišču pokažejo smučar- sko vozovnico, medtem ko smučarjev iz Jugo- slavije-8 po vozovnicah nihče ni spraševal."' 26 Dnevnih, 14.2, 1980,str. 15. Za Dnevnik sta iz Lake Pia- cid« poročala Jože Pogačnik in Tone Vogrinec. 27 Dnevnih, 16. 2. 1980, sir. 14. Jugoslovanski alpski smučarski izkupiček bo ostal v zgo- dovini vedno zaznamovan z osumljenim Križajcm. V i eleslalomu je za samo 2 Stotinki zaostal za olimpijskim bronom, V slalomu pa je kot najožji favorit celo za zma- go v prvem teku (morda Inili v sumljivih okoliščinah) Spregledal36. vratca, zavil V levo, vratca pa pustil na de- sni in l?il lik pred drugim nastopom, potem ko je moral i • prvem še enkrat kot I'). I»ž nastopiti, diskvalificiran. 29 Dnevnik. II. J. I')S(>. str -i. V dvorano, na led, k spopadu v čeladah, mož na moža V času blokovskega ravnotežja sta sili merili moči na različnih področjih, največkrat na tujih tleh, pa tudi v vesolju. Iz oči v oči pa le poredko. Velikokrat čisto na robu spopada je prevladal ra- zum nad možnostjo katastrofalnih posledic. Boj se je tako insceniral na nižji nivo, prirejena bojiš- ča, na atletske stadione, v parketirane dvorane, na travnate površine, v modre bazene. Množični boj so tako zamenjale ekipe specializiranih in- sektov, izbranih državljanov. Hoj je tako postal prestižni fenomen, v katerem se je vsakdo rad poistovetil z izbrano vrsto, odeto v bojne barve dresa. Zmage so bučno proslavljali, ob porazu prizadeto žalovali. Ob prihodu domov jih je pri- čakal "slavolok", po "krivičnem" porazu pa so se kmalu užaljeni vrnili med svoje uteži in teke in z jekleno voljo čakali na revanšo. Veliko pričakovanje je bilo tako namenjeno tu- di hokejskemu dvoboju v finalni skupini obra- čunov med domačimi ZDA in Sovjetsko zvezo. Simbolni spopad supersil so tesno, 4:3, potem ko so vseskozi vodili Sovjeti (1:0, 2:0, 3:2), dobile ZDA. V zadnjem dvoboju so amaterski ameriški štu- denti za potrditev olimpijskega zlata3" le še pre- magali Fince, 4:2. To je bila velika senzacija iger, saj so sovjetski hokejisti tik pred začetkom iger nadigrali ameriško reprezentanco v newyors- kem Madison Square Gardnu kar z 11:3-31 Na začetku turnirja je kazalo vse drugače. ZDA so pred igrami sicer obljubile zlato, a so že v prvi tekmi modre skupine razočarale občinstvo. Pič- le štiri sekunde" pred koncem so proti Švedom komaj uspele izenačiti." Sovjeti so s 67 streli na gol pohodili Japonce, 16:0. Že v naslednjem ko- lu pa so Američani navdušili z zmago (7:3) proti favorizirani reprezentanci ČSSR/' ki se je je sov- jetski trener Tihonov najbolj bal.5' '" Edino zlato so ZDA osvojile na domačih zimskih olim- pijskih igrah v Sijuaiv Walleyu. leta I960. I Delo 23. 2. 1980). 31 Olimpijske steze, str. 174. Dnevnik, 13. 2. 1980. str. 16. poroča o izidu 10:3. 32 Dnevnik, 13- 2. 1980, str. 16, poroča, da je do konca manjkalo ie 27 sekund 33 Delo, 14. 2. 1980, str Ki 34 Delo, 16. 2. 1980, str. 7. •i5 Delo, 22. 2. 1980, str. 11. Njihove tekme Je posnel na vi deolrak. VSL; ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE V predzadnjem kolu, pred uvrstitvijo najbolj- ših štirih reprezentanc v finalno skupino, so se sovjetski hokejisti mojstrsko izvlekli proti Fin- cem. Pet minut pred koncem jim je kazalo slabo, rezultat 1:2 pa so do konca preobrnili v 4:2. Ka- zalo je, da grenkobe poraza Sovjeti spet ne bodo občutili in niso je že od Grenobla 1968. Tam jih je zadnjič ugnala ČSSR (4:5), poslej pa so redno dobili vse olimpijske turnirje.36 Boj in srčnost domačih fantov je ob bučnem navijanju 800037 gledalcev zmagala nad tehnič- no zrelostjo rdečih. Daily Olympic Digest je mastno napisal ob sliki čez celo stran: U.S. ICERS TRIUMPH.38 Znano je, da od vseh zimskih špor- tov prav hokej v ZDA največ pomeni. Carter ni odlašal, trenerju Brooksu in vsem igralcem je ta- koj čestital k zmagi nad SZ.39 Zmaga hokejistov je povsem zasenčila najsijajnejšo bilanco zim- skih olimpijskih iger, pet zlatih medalj Erica Hei- dena40 v hitrostnem drsanju. V Lake Placidu je na tisoče navijačev v praznovanju prebedelo noč. V Moskvi so sprejem hokejistov odpoveda- li. Politično v športnem vseeno spuhti In vendar, četudi je bil sprejem sovjetske dele- gacije ob otvoritvi bolj zadržan, je nastop drsal- nega para Rodnina in Zajcev vseeno izzval gla- sne ovacije publike.41 Iz avditorija se je oglasil le osamljen klic: "Pojdite domov!", drugi gledalci pa so glasno negodovali zaradi takega ravna- nja.42 Tudi o odločilni tekmi hokejskega turnirja so novinarji poročali kot o korektni. Tekma je bila ocenjena kot "fair", kljub konfliktom, ki so sicer v hokeju običajni. Sovjetsko ekipo so gledalci sprejeli korektno, navijali so za svoje, od tretjine do tretjine bolj zavzeto. Razpoloženje na tribu- nah je bilo razposajeno, gledalci so si med od- mori s tribune na tribuno metali frizbije. V vse prej kot napetem vzdušju je med ogrevanjem predmet spretno ujel tudi eden izmed sodnikov 16 Delo, 20. 2. 1980, str. 11. 17 Delo, 25. 2. 1980, str. 11. .i8 prav ¡am •VJ Prav tam. 40 21-letni študent medicine iz Milivaukeeja je presegel do- tedanji rekord Skobilkove, štiri zlate medalje. (Olimpij- ske steze). 41 Kronika 100 let olimpijskih iger, str. 149- 42 Dnevnik, 21. 1. 1980, str. 15. in ga v istem zamahu vrnil na tribuno ter požel bučen aplavz.43 Politične igre so lahko kvečjemu preprečile športno merjenje moči, vendar ko je do njega prišlo, so tu ostali športniki sami. Podvržene pri- tiskom v veliki želji po dokazovanju je najboljše še bolj podžgala volja za dosežkom in tako le še pripomogla k borbenejši in kvalitetnejši igri. Se- veda jim je prestižna zmaga nad "ideološkim so- vragom" pomenila več kot druge (pravzaprav je pomenila ljudem vsakršnega poslanstva iz ozad- ja veliko več), vendar so jo razumeli le v šport- nem duhu. V direktnem spopadu sta se nasprot- nika dodobra spoznala in naposled ugotovila, da tekmec le ni tako drugačen, grd in zloben, kot mu ga je vselej vcepljal skrbno usmerjen propagandni ustroj. Enako mu je smrdelo iz ust in enako se je prepoten v znoju prerival in še bolj vneto tolkel po paku le v eni viziji, za zmago svoje ekipe. Podobo hokejista bi lahko v skrajnosti pribli- žali bolj tragični vlogi zmanipulirano vodenega vojaka, ki se je znašel na krvavi fronti prve voj- ne. Ko mu je končno uspelo poslanstvo - ubiti nasprotnika -, mu je iz kateregakoli razloga za- čel brskati po žepih. Pri njem je našel edino ci- gareto, osebni dokument, sliko domačih, pismo dekleta... Končno je s pomočjo tega in še česa drugega, skritega za prekleto uniformo, ugoto- vil, da je nasprotnik enako zaslepljen našel svoje mesto v obrambi neke skupnosti, le v njemu nasprotnem jarku. Vsi boji v simbolih, pod katerimi se znajde ka- darkoli človek, uniforma ali pa dres z grbom, so tudi dokaz človeku prirojene tekmovalnosti. Ta je v minulem stoletju prevečkrat izzvenela tra- gično. Vendar pa človek lahko tekmovalnost preusmerja tudi v "taprave" kurze, ki mu poma- gajo preseči vsakršne, po človeku umetno us- tvarjene meje. Politični sistem je uvidel v športu še en teren za izkazovanje moči. Upanje za bolj čisti šport ostaja, le športniki ne bi smeli nikoli več nasesti na čeri politikanstva, ki je v njih uvidelo še eno orožje. Njihov način življenja je že tak, da se ji ne marajo in ne morejo posvečati. To, da se požviž- gajo na politiko je že prav, le svoje usode se mo- rajo bolj zavedati.