Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

List Slovenskih delavcev v o4meriki
The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every day* except ■ » Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 REOTOR.	Satorad aa Bocond-Clasa Matter, September 21, IMS. at the Post Office at New York, N. Y.,	tinder the Act of Congres of Marck X 12781		TELET ON PISARNE: 127W itHOTO*.
NO. 68. — ŠTEV. 68.	fcNEW YORK, SATURDAY, MARCH 21, 1908. — V SOBOTO,	21. SUŠCA, 1908.		VOLUME XVL — LETNIK XVL
	---- i		X	
Poslovanje kongresa. La Follete in senat.
IMENOVANI SENATOR NE MORE KRITIKO VATI FINANČNE POLITIKE PRED-S E D NI K A.
La Follette bode v ponedeljek nadaljeval a svojim govorom.
V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI.
Washington, 20. marca. V senatu j® včeraj senator La Follette iz Wis-«on&ina nadaljeval svoj govor, o kterem smo v "Glasu Naroda" deloma poročali že v včerajšnjem članku. Sedaj je govoril o železnicah, kako bi jih bilo mogoče tako reformirati, da bi bile v resnici kaj vredne. Senator Gore je hotel wisconsinskega senatorja dovesti v to, da bi kritikoval predsednikovo politiko glede deželnih financ, vsled ktere je baje nastala sadnja panika, vendar se mu pa to ai posrečilo. La Follette je namreč takoj izjavil, da je predsednik, z ozi-rom na to postopal tako, da je s tem deželi koristil, kolikor je mogel. Senator La Follette bode svoj govor dokončal v ponedeljek.
V senatu so se včeraj posvetovali tudi o takozvanem "claim billu", kterega so pa v svrho nadaljnega posvetovanja poslali nazaj pristojnemu odseku.
Zastopniška zbornica je včeraj sprejela in potrdila pokojninski proračun, ki znaša $150,869,000, oziroma reč, nego v kteremkoli letu od obstoja naše republike nadalje. Pred sprejetjem tega proračuna ^e je vršila živahna debata o predlogu, naj se vseh sedemnajst pokojninskih agentur v Zjed. državah odpravi in naj se ustanovi samo jedna v Wash-ingtonu, tako da se vsi penzijonisti republike kontrolirajo direktno iz Waslfengtona. Vendar se je pa končno z večino glasov sklenilo, da ostanejo agenture nespremenjene.
Med to debato je Fitzgerold iz New Yorka obdolžil predsednika Roose-velta, da podpira vojnega tajnika Tafta pri reklami za njegovo predsedniško kandidaturo. Tudi razni 'drugi zastopniki so napadali predsednika radi panamskega prekopa.
GOULDOVA ANA V NEW YORKU.
"Ona odločno zanika vesti, da se namerava poročiti s princom Sasanom.
Gouldova Ana, oziroma ločena žena francoskega grofa Boni de Castellane je dospela v našo luko s parnikom Adriatic. Z njo so prišli tudi njeni trije sinovi Boni, George in Jay de Castellane, njih učitelj duhoven Caignac, jeden šofer, dve služkinji In vse polno kovčekov. Ana je bila pet let v Evropi. Časniški poročevalci so se peljali njej nasproti s carinskim parnikom že v zunanjo luko, toda že poti se jim naznanilo, da jim ne bode mogoče govoriti z Ano. Jedva, da je dospel carinski parnik do Adriatica, že je Ana s svojimi sinovi zginola raz promenadni krov v svojo kajito.
K njej je odšel njej prijatelj Morse in ta je potem poročevalcem naznanil, da, je Ana pripravljena za razgovor s poročevalci, toda razgovor mora biti kratek. Prvo, kar so jo vprašali, j« bilo naravno, je li resnično, da se namerava poročiti s princem Saga-nom, toda Gouldova Ana jim je takoj odgovorila, da ima že itak več kot preveč zakonskega življenja in da se . ne namerava z nikomur poročiti. Naznanila je tudi, da namerava tukaj ostati tri mesece in da je prišla le radi tega, da obišče svojo sestro Heleno, ktera jo je lani v Parizu obiskala. V New Yorku ostane ves čas svojega bivanja v Ameriki in bode stanovala pri svojej sestri. S svojimi otroci bo tudi obiskala vodopade Niagara. Svoj razgovor s časniškimi poročevalci je Oonldova Ana končala z naslednjim stavkom: "Povsem mirno lahko pi-iete, da sem srečna, da sem zopet na ameriških tleh, kajti kljnb tema, da sem se poročila z Evropejcem, je bilo
Teorija in praksa. Predsednikov "puli."
NAJNOVEJŠE IZ REFORME DRŽAVNE CIVILNE SLUŽBE V WASHINGTONU.
Brivec predsednika je dobil službo, ktera mu nosi na leto $1600.
DRŽAVNA SLUŽBA BREZ SKUŠNJE.
Washington, 20. marca. Reforma civilne državne službe in tozadevnih predpisov je lepa stvar, toda često-krat se pride do vspeha tudi brez tega, ako je treba doseči kak poseben namen in važen cilj, zlasti še, ako se gre pri tem za pridobitev zamorskih glasov, kar spada gotovo mtd najvažnejše cilje, kadar se gre za pridobivanje glasov.
Predsednik Roosevelt je imel dose daj srečo, da ga je vsaki dan bril izvrsten zamorski brivec imenom William Dulaney. Slednji je skrajno diskreten in nima navade svojih ostalih rojakov, kteri običajno radi mnogo govore. Poleg tega je tudi zvedenec v svojem poklicu. Odkar je prišel Roosevelt v Belo hišo, je bil Dulaney pri njem za dvornega brivca in za to je dobival na leto po $1200. Toda taka služba ni trajna in stalna, kajti izključeno ni, da si kak bodoči predsednik omisli kacega druzega brivca, to tem bolj, ker brivci ne spadajo med uradnike, ki opravljajo civilno službo.
Radi tega je nedavno pozval predsednik Roosevelt k sebi zamorskega avditorja Tylerja od urada vojne mornarice in temu je naznanil, da želi. da najde kako mesto za imenovanega zamorskega brivca. Tyler je naravno z veseljem obljubil predsedniku, da bode to storil in je takoj napravil prazno mesto za predsednikovega brivca. Nekemu belemu klerku, kterega bodo, kakor Tyler trdi, povsem odslovili, ako se ne poboljša, so njegovo plačo znižali od 1600 na 800 dolarjev na leto in tako je Dulaney dobil njegovo mesto kot knjigovodja z letno plačo $1600.
Pri nas pa imamo predpise, kteri določajo, da morajo knjigovodje in klerki, predno dobe državno službo, napraviti skušnjo iz civilne službe, in da se potem, ako je kako mesto za popolniti, pošlje dotičnemu referentu imenik teh ljudi, nakar se vzame onega v službo, kteri je skušnjo najboljše prestal. Vendar je pa znano, da izdeluje predsednik sam odredbe glede civilne službe in ono, kar sam izdela, naravno tudi lahko razveljavi. Ako bi kedo drugi kaj tacega storil, mu pride takoj komisija za civilno službo na glavo, toda za predsednika kaj tacega ne more biti veljavno. Imenovana komisija o slučaju omenjenega brivca sploh še ni slišala in najbrže o tem tudi v nadalje ničesar ne izve.
Dulaney ni napravil nikakeN skušnje, toda, kakor rečeno, komisiji o tem ni treba vedeti. V ostalem se je pa Dulaney že preje v nekem business college učil knjigovodstva in je postal brivec le radi tega, da se lahko hvali, da je imel čast briti predsednika.
POKVARJENO MESO NA OKLOP-NICI ILLINOIS.
Mašinist je pisal domov, da je bilo polovico možtva dva dni bolno.
Worcester, Mass., 20. marca. Mrs. I- C. Stockhaus je dobila danes od svojega sina, kteri je mašinist na oklopnici Illinois, koja potuje z ostalim brodovjem v San Francisco, pismo, v kterem jej sin naznanja, da so dobivali mornarji na poti tako slabo meso, da je bilo polovica možtva dva dni bolno in da konečno mornarji mesa sploh niso hoteli jesti, tako da so se večinoma preživljali s kavo in raznim pecivom. Škandal so častniki prikrili, dasiravno se je vse polno mornarjev pritožilo radi slabe hrane. Dva dni na ladiji sploh nihSe ni jedel mesa, toda končno je nektere lakota prisilila, da so jedli meso, nakar so pa takoj zboleli.
To se je pripetilo, predno je priila naša mornarica v Callao, Psrd.
Naše vojno brodovje obišče Japonsko.
JAPONSKA VLADA JE POVABILA NAŠO VOJNO MORNA-RIOO, NAJ NA SVOJEM POTU OBIŠČE JA-PONSKE LUKE.
Naša vlada je priposlano povabilo tokijske vlade takoj sprejela.
ČAS ŠE NI DOLOČEN.
Washington, 21. marca. Japonski cesar Mutsuhito je poslal našemu predsedniku povabilo, vsled kterega naj naše vojno brodovje na svojem potu okrog sveta obišče tudi Japonsko. Predsednik Roosevelt je v to povabilo takoj pristal in sedaj se v Washingtonu ne govori druzega, nego o obisku naše vojne mornarice na Japonskem. V senatu je o tem poročal svojim kolegom senator Hale iz Maine, kteri je zajedno govoril tak svarilni govor, da so se ostalim senatorjem ježili lasje. Senator je izjavil, da je s tem sklepom zadovoljen, zajedno je pa tudi dejal, da ni izključeno, da bi .Japonei našo mornarico na japonskem vodovju napadli in jo tako povsem lahko uničili, ker tam nima na razpolago ni jednega pristanišča. Ker je tako govoril predsednik odreka za vojno mornarico, koji ima mnogoletne skušnje glede vojne mornarice. je njegov govor velikanskega pomena.
Hale je povdarjal, da je naše brodovje spremljalo le devet premogovih parnikov, kteri so pluli pod ameriško zastavo, dočim je plulo vseh ostalih 28 parnikov, ki so vozili premog, pod tujimi zastavami. Ako bi pretila le najmanjša nevarnost za vojno, bi slednji paraiki gotovo ostavili naše ladije. Naj že bode naša vojna mornarica še tako izborna, brez premogovih parnikov je brez vsake vredno sti in ni več vredna, nesro naslikane vojne ladije. Radi tega nam ni treba preje graditi niti jedne vojne ladije. dokler nimamo na razpolago dovolj premogovih parnikov, kajti mornarica je brez teh ladij brez vsake vrednosti. Naša dosedanja politika z ozi-rom na vojno mornarico, je bila politika norcev, ker v vojni bi mornarica brez premogovih parnikov nikamor ne mogla. — Čas in luke, ktere bode naša mornarica obiskala na Japonskem, še ni določen, ker to mora določiti vlada.
NOVE LOKOMOTIVE ZA NEW YORK CENTRAL.
Imenovana železnica je naročila 143 lokomotiv za $2,600,000.
Vodstvo New York Central železnice nam naznanja, da je sklenilo z American Locomotive Co. minolo sredo pogodbo za nabavo 143 novih lokomotiv, ktere morajo biti železnici iz roČene tekom poletnih mesecev tega leta. Novo lokomotive bodo veljale $2,G0O,OOO, ktero svoto bode železnica plačala z bondi.
New York Central železnica je sedaj naročila nove lokomotive kljub temu, da njen promet sedaj ni tako velik, kakor je bil tekom zadnjih let, ko je bila prosperiteta velikanska in je bil torej tudi promet ogromen. To je storila radi tega, da nadomesti stare lokomotive, ktere so mnogo trpele tekom zadnjih let, z novimi, kajti stare so kolikortoli pokvarjene in rabijo • več premoga. Radi tega bodo sedaj vse stare lokomotive popravili. Z novimi lokomotivami bode železnica mnogo prihranila pri premogu in z njih pomočjo bode imela tudi boljšo kontrolo nad svojimi stroški.
Med novimi lokomotivami je dvajset tacih, ki bodo opravljale le potniški promet; 45 jih bode izključno le za tovorni promet, 29 jih bode za prevažanje tovorov na kolodvorih, dočim bodo ostale za lokalno službo, in sicer za osebno, kakor tndi ca tovorno.
Abruški vojvoda in ameriški milijoni.
VOJVODA ABRUŠKI JE TAJNO OSTAVIL ZVEZINO GLAVNO MESTO IN SE JE PELJAL S SVOJO NEVESTO V BALTIMORE.
Tn sta iznenadila nevestinega očeta, senatorja Elkinsa.
KRALJEVO DOVOLJENJE.
Rojaki, naročajte ee ma lodfc", uM&nifl ta
Glas ITa-
Baltimore, Md., 21. marca. Miss Katliryn Elkins in italijanski vojvoda Abruški sta dospela včeraj popoludne nepričakovano z avtomobilom iz Washingtona v tukajšnje mesto, kjer sta iznenadila senatorja Elkinsa, oziroma očeta vojvodove neveste, kteri se je mudil v tukajšnjem mestu povodom pogreba senatorja Whyteja. Kasneje se je vojvoda vrnil zajedno s svojo nevesto in njenim očetom v avtomobilu nazaj v Washington.
Iz Washingtona je vojvoda s svojo izvoljenko. ktere milijoni mu najbrže bolj diše nego nevesta, nepričakovano odpotoval, baš tako, kakor je prišel. S Cunardovim parnikom Lusitania bo sedaj najbrže odpotoval donlov v Italijo, da si izposluje dovoljenje za po roko s senatorjevo hčerko, kajti brez tega dovoljenja se ne sme poročili. V italijanskem poslaništvu nečejo ni*.i potrditi uiti zanikati vest. vsled ktere sta vojvoda Abruški in Klkiusova /.c zaročena. V poslaništvu le trdijo, da je ta stvar popolnoma zasebna.
Vojvoda se je z Klkiusovo seznauil povodom razstave v Jamestownu, ko se je mudil tukaj z italijanskimi vojnimi Iadijami v miuolem letu.
Rim, 21. marca. Tukaj se zatrjuje da pride vojvoda Abruški v kratkem • lomov v Italijo, da si izposluje kraljevo dovoljenje za ženitev s hčerjo ameriškega senatorja Elkinsa iz West Virginije. Takoj nato se vrne zopet v Ameriko. Italijansko časopisje piše zelo laskavo o vojvodi in Miss Elkins.
REPUBLIKA LIBERIA PROSI ZA VARSTVO.
Mala afriška republika je v strahu pred Francijo.
Washington, 20. marea. Vlada male afriške republike, ktero so ustanovili ameriški zamorci, je naprosila Zjed. države za varstvo njene terito-rijalne posesti, ktero Francija neče spoštovati. Imenovana republika je naznanila državnemu oddelku, da se je iz Liberijo, napotila v Washington posebna delegacija, ktera bode predsednika naprosila, da se pri franco-skej vladi zavzame za pravice Liberije. Francija namerava namreč s silo osvojiti veliko deželo, ktera je tast Liberije in ktera meji na francosko zapadno Afriko.
Predsednik Roosevelt povabljen v Avstralijo.
Melbourne, Avstralija, 19. marca. V tukajšnjem senati* je nek senator predlagal, da se povabi predsednika Zjed. držav Roosevelta na obisk v Avstralijo, in sicer tako, da pride za jedno z ameriškim brodovjem, ko slednje obišče Avstralijo. Vsi senatorji so predlog z veseljem ,sprejeli in pozdravili, vendar so ga pa končno zavrgli, ker se je dognalo, da predsednik Zjed. držav ne sme ostaviti svoje repnblike v dobi, ko predseduje.
New Mexico za Tafta.
Silver City, N. Mer., 20.'marca. Vsi countyji v tukajšnjem teritoriju so pri včerajšnjej konvenciji terito-rijalne republikanske stranke izvolili delegate, kterim so naročili, naj pri naeijonalnej republikanskej konvenciji v Chicagu glasujejo za Taftm kot predsedniškega kandidata.
ROJAKOM HA ZNANJE.
Francoska parobrodna družba poroča, da odpluje dne 2. aprila sae-«to pinfti La Sevate, kakor je bflo prvotno (Močmo, ▼ Havre parnik te
Predsednik Roosevelt v francoskej luči.
INOZEMSKI UREDNIK PARIŠKEGA LISTA TEMPS OPISUJE NAŠEGAPRED-SEDNIKA.
Njegov boj proti plutokraciji je nastal vsled sovraštva do anar-h i z m a.
AMERIŠKA POLITIKA JE SVETOVNA.
Južne republike.
. Chile in Peru.
PERUVANSKO VOJAŠTVO PRI ZASLEDOVANJU SKRI-VARJEV PREKORAČILO CHILENSKO MEJO.
Iz Avstro-Ogrske. Ban v smrtni nevarnosti.
JE HRVATSKEGA BANA JE V ZAGREBU MNOŽICA NAPADLA S KAMENJEM IN JE MORAL BEŽATI.
Pariz, 20. marca. Tukajšnji Temps so včeraj objavili velik članek o predsedniku Zjed. držav Rooseveltu. Imenovani članek je spisal inozemski urednik Andre Tardieu, kteri se je ravnokar povrnil iz Amerike, kjer ga je Roosevelt trikrat sprejel in se z njim razgovarjal.
Tardieu popisuje "jared vsem mladostno energijo našega predsednika in njegov odločni boj proti krivici ter objavlja opazke, ktere je predsednik izustil napram njemu, zlasti pa one, ktere se nanašajo na izkoriščanje ljudstva po korporacijah in ameriških plutokratih. Roosevelt je izjavil, da nastopa proti plutokraciji radi tega, ker je sovražnik anarhije.
Tako je predsednik dejal imenovanemu uredniku: "Jaz sem popolnoma konservativen in radi tega se bojujem proti zločinom plutokratov. Dobro mi je znano, da me ljudje na Wall St. v New Yorku imenujejo Judas Iškarjota, ker pa govorim ameriškemu ljudstvu v jeziku resnice, potem mislim, da sem dober patrijot. Jaz nisem nikak sentimentalec in radi tega naj se me svobodno napade. Branil se bodem s tem, da se bodem skliceval na pravičnost, ktera še ni izumrla v našem ljudstvu."
Nadalje je dejal predsednik, da Zjed. državam primanjkuje zavest, da se njihove koristi razprostirajo po vsem svetu. On želi, da bi vsi Ameri čani vedeli, da je ameriška politika svetovna politika in da se moramo zanimati za vsa svetovna vprašanja.
Potem je govoril predsednik navdušeno o ameriške j vojnej mornarici, o njenem nadaljnem po to van j ti proti otočju Hawaii, v Avstralijo, in po Sueškem prekopu dalje v Evropo. To potovanje je odredil, da pokaže ameriškemu ljudstvu, da je njegova mornarica sposobna za vse napore in da mora biti ameriško ljudstvo na njo ponosno. Nadalje je hotel s tem potovanjem tudi ostalim vlastim nuditi prave pojme o ameriškej mornarici.
Končno je Roosevelt izjavil, da bo do Zjed. države svoječasno prav gotovo imele dve vojni mornarici, da se pa do tedaj sedanja mornarica ni kdar ne razdeli v dva dela.
Vojaštvo je dospelo v mesto Tarata v pokrajini Tacna; veliko razburjenje.
POLOŽAJ NA HAITI.
Sedaj ga čuva noč in dan policija, da ga narod ne ubije.
ARETACIJE IN RAN JUNCU -o-
Zagreb, 21. marca. Tukaj so i»-gredi proti vsiljenemu banu. madja-! ronu Rauchu. še vedno na dnevnem Valparaiso, Chile, '21. marca. Iz 1 redu m Tsa Jeza Hrvatov je v prvej Arice se brzojavlja, da je oddelek pe- ^ti nap€rjena proti novemu banu, ruvanskega vojaštva pri zasledovanju kot zastopniku Mad jam v, oziroma skrivarjev prekoračil chilensko mejo ; njihove "vlade" v Budimpešli, ktera in dospel v mesto Tarata v pokrajini j pošilja Hrvatom za bane same propa-Tacua, ki se nahaja blizo peruvanske : Iice in iopoVe. Položaj v Za-rebu je meje. Chilenska policija je vojaštvo j gedaj tak, da ban v resnici ni več va-
takoj razorožila, toda kasneje so prišle nove peruvanske čete v imenovano mesto, ktere so preiskale mnogo hiš, v kterih so iskali vojaki orožje.
Governer pokrajine Tacua je sedaj poslal chilensko vojaštvo v Tarato,
ren svojega življenja.
Včeraj je množica na^la bana .ia ulici, ko je šel v urad v spremstvu dveh drugih madjaronov. -»ziroota svojih podrepnikov. Množica ;*a j« takoj obkolila in ga pričela oiovati.
, . , , , - , ..	UUILUilia 111 iJ. uiucia
kjer vlada radi tega dogodka nep-.. iT ■ j-	- • .- .
. , os. f	Ljudje so se ze pripravljali, da <z:a de
pisna razburjenost.	. . . , - _
* . „ . . .	janski napadejo. B?n je moral s svo-
Port au Prince. Haiti, 21. n. •	- - . . , -..
„ , , . '	jimi spremljevalci bezati v neko pi«»-
V mestu vlada mir, vendar so pa d.i-	j • . • , t . ,
. ,. , ' H	dajalnico, ktero so potem hitro sa-
macini radi zadnjih dog-odkov zelo'	- i. -i _,• , , ,
. . . . , j' . . ' c J	prh in zabankadirali. dokler ni pn-
razburjeni in položaj je se vedno zelo	. ,. •• - •
Tesen^	sla lopovu policija na pomoč m rešila
-r, , T ... ...	madjaronsko trojico zasluženih batia.
Posredovanje tujih vlasti je povsem potrebno, ker inače zarrore priti
Križarka Newark v Guantanamo.
Washington, 20. marca. Križarka Newark je dobila povelje, vsled kterega mora odpluti v premogovo postajo v Guantanamo na CubL Kri žarka vzame seboj pohištvo za jedilno dvorano in postelje za možtvo naše tamošnje mornarične postaje. Vsi ti predmeti so namreč zgoreli, ko je zgorela stara vojna šalupa Monongahela v Guantanamu. Najbrže ostane sedaj križarka za stalno v Guantanamu.
Oenarje v staro domovino
»i
pošiljamo:
10.86 ............ 50 kzoa.
^ 20.45 ............ 100 km
k 40.90............ 800 krsa.
k 102.00 ............ 600 krom.
^ 204.00 ............ 1000 kn»&
k 1017.00 ............ 5000 kres
Poštarina je všteta pri teh vaotak Doma se naksssns vsote popolnem* izplačajo bree vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljat?« izplačaj« c. kr. poštni kranflal urad t 11. te 12. dneh.
Denarje nam poslati Je najprili* nejo da $25.00 ▼ gototlnl ▼ pripor* Senom aH registriranem pisma, vet j« pa Domestic Postal Honey Order aH pa How York Bank Draft FRANK BAW^j OO, 10» Greenvrtck Rt, Hov 0104 81 Olair An, W. m
Ko je prišlo dovolj policajev na lice mesta, so bili prisiljeni rab;ti proti množiei meče, ker inače ni bilo mo-' goče vedno bolj naraščajoče množica j razgnati. Policija je proti ljudem na-! stopala brezobzirno in v boju, kteri 0—	je temu sledil, je bilo več ljudi ranje-
Vsled tega morajo trpeti šole v drža- nih in še ve® aretovanih. Potem je
j policija povedla bana na njegov dom« ! kjer se je skril in «e sedaj več ne po-Jjavi na ulicah hrvatskega mesta.
tukaj do popolne anarhije.
POSLEDICA PROHIBICIJE.
vi Alabami.
Mobile, Ala., 20. marca. Ker so v tukajšnjej državi uvedli prohibiei-jo, ima sedaj država velikansko škodo, kajti vsi dohodki, ktere je dose-daj dobivala potom davkov na pijače, so odpadli. V državnej blagajni je
Dunaj, 21. marca. Novi vojaški zakon bode kmalo postal pravomočea, in ko se to zgodi, se uvede delonM dvoletna vojaška služba. To bode veljalo državo, oziroma obe državni polovici 60 milijonov kron, kteri izdat-
sedaj tako malo denarja, da ne more- i ki nastanejo vsled tega, ker bode trejo niti učiteljem izplačevati njihove • ba število vojaških novincev pomao-plače, vsled česar so vsem učiteljem i žiti.
pomanjšali plačo. To<ia tudi to ni zadostovalo in denarja jim še vedno pomanjkuje, tako da bodo morali sedaj šolske koncerte in otročje vrtce odpraviti in vrhu tega še uvesti letno šolnino po $26. Vse to mora sedaj država občutiti radi prismojenosti temperenčnih fanatikov. Odbor tukajšnjih meščanov je danes svetoval šolskim oblastim, naj izjavijo, da je prohibicija protiustavna in naj to skušajo dokazati sodnim potom.
Aretovani uradniki delavske unije.
Fairbanks, Alaska, 19, marca. Tukajšnji rudarji še vedno štrajkajo in štrajkarji store vse, da bi pregnali neunijske delavce. Včeraj je prišlo med štrajkarji in skabmi do vročega boja, ker so skušali nakrcavati nek tovorni vlak. Pri tem je prišlo do streljanja, pri kterem pa ni bil nihče ranjen. Oblasti so sedaj povsem na strajai lastnikov rudnikov. Včeraj so tukajšnje oblasti zaprle tri uradnike unije rudarjev, kakor tudi urednika tukajšnjega delavskega lista. Med aretovanci je tudi Tom Steffenson, ki je organizator Western Federation of Miners. Sodišče je za vsakega določilo jam če vino v znesku $5000, ktere naravno niso mogli položiti in so morali radi tega ostati v zapora.
Trije ribiči utonili.
Gloucester, Mass., 19. marca. Trije ribiči jadranke Florence E. Stream, ktera je danes dospela v tukajšnjo luko, so pred tremi tedni na obrežju New Foundlanda utonili, ko eo e čolnom iskali nekega tovariša, kterega je valovje zaneslo na visoko morje. Zgubljenega mornarja so drogi ribiči rešili.
Srčen poštar.
David E. Smith, poštar v West Nyacku, N. je v svojem uradu presenečil 3 roparje, kteri so 2e razstrelili železno blagajno in boteli s plenom oditi. Poštar je pričel streljati, pri &m je enega tako ranil, da ne bo ostal pri življenju. Ostala dva sta alia.
Dunaj, 21. marca. Sedaj se je sa trdno dognalo, da tukajšnji papežev nuncij Granito di Belmonte Pigna-telli ni dobil od papeža naročilo, naj zahteva od avstrijske vlade, da bi odslovila vseučilišč nega profesorja dr. Wahrmunda od inomoškega vseučilišča, ker je odločno nastopil proti pa-peževej encikliki proti modernizma. Nuncij je to zahteval na svojo roko, ne da bi dobil iz Rima kako tozadevno naročilo. O tem je minister ino-stranih del Aehrenthal dobro vedel in radi tega je z nuncijevimi zahtevami tako postopat, kakor da bi ne bile uradne, temveč le zasebne.
Ker se je pa sedaj zvedelo, da je nuncij sam uradoma zahteval, da se profesor odslovi, bode sedaj moral iti iz Dunaja nazaj v Italijo. Celo klerikalne stranke in krščanski soci-jalisti izjavljajo sedaj, da je njegov nadaljni ostanek na Dunaju, oziroma v Avstriji, nemogoč.
Čehi sedaj strogo napadajo ministra inostranih del Aehrenthala ter trdijo, da bi moral papeževega nuncija, ko je prišel k njemu s svojo sa-molast.io zahtevo, odločno zavrniti
Dunaj, 21. marca. Cesar Fran Jo-sip, ki je že teden dni prehlajen, se sedaj, kakor se uradoma izjavlja, počuti boljše. Mrzlica ga je ostavila in tudi kašelj je nekoliko ponehal.
LOV NA SLONE V GEORGUL
V imenovani državi sta ušla dva dona in sedaj ju love.
Valdosta, Ga., 20. marca. Takojšnji policijski šef je dobil iz White Springs, Fla., brzojavno poročilo, da sta tukaj ušla nekemu cirkusu, kteri je zimoval v Valdosti, dva slona. Sedaj so pričeli ubegla slona iskati, ne da bi ju našli.
kasneje je prišlo ia Floride porofi-lo, da so ogledali slone v Genoa, Fbu, kjer so ju farmerji obkolili in na nju streljali, ne da bi ju pogodili. Oba ■Iona sta zopet ušla.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK SAKS Eli, President. \ 1UTOE VALJAV EC, Secretary. LOUIS BEJSEDIK, Treasurer. Pin, e of Business of the corporation and addresses of above officers: 109Greenwich Street, Borough ot Manhattan, New York City. N- Y
Za leto velja list za Ameriko in
Cauado ........
,, pol leta ........
,, feto za mesto .New York . , ,, pol leta za mesto New York ,, Evropo za vse leto . . * .
pol leta .
j, „ ,, četrt leta .... i.it ▼ Evropo pošiljamo skupno tri ijjevilke
?3.00 i. 50 4-00 2.00 4.50 2.50 1.75
♦•GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
("Voice of the People") famed every dav, except Sundays and Holidays. .. I Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri" spremembi kraja naročnikov prrosimo, da se nam tudi prejšnje blvu<id£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "QLAS INAKUOA"
lO0*Greenwifh Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Koncem tedna.
Praznik sv. Patricka — ves New York je praznoval. Ubogi sv. Ciril in Metod!...
* ♦ »
Irski praznik St. Patrick in židovski Puri m — oba jednega in istega ine: kaka sreča je to za one židovske politike našega mesta, kterim je ležeče na tem, da si pridobe tudi katoliške glasove naših Ircev!...
* * »
New vorški bogatin Henry Dexter je obhajal minolo soboto svoj 95. roj-■tni dan. Kljub temu pa pride še vsaki dan v svoj urad in oskrbuje •sobno svoje posle. On je občudovanja vreden — vendar mu pa nihče ne zavida. ..
• • •
Lord Roseberry je dejal v angleškem parlamentu, da tvorijo sedaj socialist i sicer večino, da nas pa zgodovina uči, da le manjšine prirejajo revolucije. To je pravilno: manjšina prireja revolucije, in sicer vedno proti manjšini. Večina, oziroma ljudska masa vedno in povsodi ni druze-ga, nego čeda meketajočih ovac, kar so nam dokazale državnozborske in deželnozborske volitve na Kranjskem . ..
» • *
Višji krogi naših milijardarjev v
Newportu, it. L, so sklenili, da v na-, ......
dalje ne bodo več prirejali pojedine, j
pn kterih bodo glavne osobe Orang-j utangi in Šimpanzi. Mesto teh za- i bav bodo v imenovane j družbi prirejali navadne luneheone, plese in "solidne" picnice. Milijardarji so se najl.rže spam t oval i. Mogoče je pa j tudi. da so že tako blazirani, da Šele v svojem razuzdanem življenju nekoliko promene s tem, da bodo za nekaj časa živeli tako, kakor določajo paragrafi čistosti...
» * •
Ljubljanski "Slovenec" povprašuje, naj se mu naznani, kako stoji sedaj v Ameriki urarska obrt. Odgovor: zelo slabo, kajti vse one družb«. ko je so varale naše ljudi z urami, so propale, dočim je Walthamova tovarna v Novi Angliji odslovila na tisočo delavcev in ostalim skrajšala dnevni delavni čas. kar pomenja. da
je skrajšala tudi zaslužek...
* * •
Bivšemu "kolegi" pri cajtengi v Cuyahogi čestitam in kondoliram: čestitam, ker je bil toliko pameten, da je tako "cajtengo" ostavil, in kondoliram, ker je odšel med--kruleče derviše___
* » •
Operna pevka Calve izjavlja v nekem interviewu, da je zelo težavno biti ženski "javna lady", kajti "kaj je svetu mar, ako se jaz omožim ali ne". Sure! Svetu bi taka ženitev morala biti ravno tako "wuršt", kakor je poroka "wuršt" vsem javnim ladies...
• * •
Jedva da so diamanti postali tafco poceni, da si jih zamore nabaviti v3ak človek, že se je podražila kožuhovina bermelinor: človek ne more nikdar uživati pravega veselja do življenja...
• * ♦
Mnenje predsednika vseučilišča v Woreestro, da je latinlčina in griii-na na svetu popolnoma nepotrebna, radi Česar naj se kolegijev odpra-vi, je sicer v protislovju s starimi tradicijami, vendar je pa zelo pametno. Bolje bi bilo, ako bi Be mladina raje učila druge potrebne jezike, tako da bi jo živeči ljudje razumeli, nego da se uči mrtvi jezik, ki že stoletja gnije. Mnogo rojakov je v Ameriki, Id so m ožili latinski in grški Ako
bi se tedaj učili angležki, bilo bi za
nje za 300% bolje...
* * *
Prvi avtomobil v Jeruzalemu, v starem glavnem mestu Judeje, tam, kjer je Zveliearjev grob: napredek mora tam tako delovati, kakor blas-femija...
• * •
Ako sodimo po programu, kterega so v San Franciscu izdelali za sprejem in pogostitev naših mornarjev, ko pridejo tje, vidimo, da bode gostoljubnost v imenovanem mestu dosegla svoj vrhunec. Banketi in plesi dan za dnevom za častnike, kakor tudi za navadne mornarje. Dame nekega uglednega kluba priredijo mornarjem ples pri mesečini in lampijonih na
prostem: bakanalije patrijotizma... • * •
Več ton slaščic je zgorelo na Pearl St. v New Yorku. To je zelo koristno, kajti s tem se je vse polno otročjih želodcev obvarovalo raznih bolezni. ..
» * •
Trdi se, da bode vojvoda Abruški odložil svoj priimek. Temu ne verjamemo, kajti potem bi pri svojej vrednosti zgubil toliko, kolikor bi zgubila njegova nevesta, ako bi odložila svoje milijone, s kterimi hoče
kupiti vojvodo___
* * •
Javno ruvanje zobov v Madison Square Gardenu v New Yorku. What next T Mogoče, javne operacije za — apendicitisT. ..
•	s •
Luiza Toskanska - Saksonska - Gi-ronova - Montignoso - Tosellijeva priredila je zopet ljubavni škandal, in sicer z nekim Francozom: ako pade kaka princezinja iz višine, potem njeno padanje nikdar ne preneha...
•	s »
je o tem zvedel saksonski kralj, je gotovo vzkliknil: "My, what a riddance!", ker ima sedaj toliko kraljevskih naslednikov pri svojej nek-danjej ženi...
» * •
Nek osemnajst let stari mladenič je izvršil v našem mestu samomor radi brezposelnosti. Pred jedno generacijo je bilo kaj facega pri nas
še nepoznano...
•	* •
Dneva, ne ure ne pove nobena Pra-lika. pravimo Slovenci, ali nekomu
so že minute štete.. .
♦ ♦ »
Sitno je denarje vračevati, kteri bi morali priti "kod kuce" pred tremi meseci, toda pri tem peti z Galgen-humorjem: "Da ist die Liebe!" je pa še bolj sitno...
* m »
Marec je znamenit v zgodovini o raznih rebeljonih: tudi letos je precej rebeljona za dojače pri nekem mi-li-ju-našu Morse et Compa-nie!
Japonska pisma.
IX.
Inserati.
Sari Francisco, Cal., March 15,1908. Dear Mr. Sir:—
Prosim Vas, da vprašate Vaše naročnike, da mi odgovore na zelo važno vprašanje, kako je mogoče dobiti delo, kajti sedaj sem zopet v brezposelnem stanju. Prosim, vprašajte jih, kako zamorem na najboljši in najcenejši način objaviti inserat za službo pri pomivanju krožnikov, na-takarstvu in pri podueevanju ameriškega jezika pri japonskih in nemških inozemcih. V nek časopis v San Franciscu sem dejal naslednji inserat :
SLUŽBO IŠČE japonski mladenič, kteri re?no namerava kaj delati in ki zna med delom govoriti japonski in ameriški jezik. On zna postiljati, zalivati cvetlice in je sposoben opravljati dela pri kravi ali konju boljše rodbine. Tudi v kuhinji znam opravljati najtežje poklice in znam svirati na pianolo. Odgovorite takoj, ker inače bi bilo prepozno. Naslov: Togo, ta časopis.
Ta inserat me je veljal $1.85, kteri denar sem si izposodil. Kaki bodo uspehi tega, ne vem. Danes zjutraj sem videl zgorajšnji inserat v listu. Toda kako težavno ga je najti. Na strani, na kterej iščejo ljudje službe, je toliko takih inseratov, da je moj inserat nemogoče najti. Med temi iskalci je mnogo Švedov in Nemce*, toda med njimi je le malo tacih, kteri bi ponudili toliko, kakor jaz. In vendar ima moj inserat še le št. 114 v imeniku delavcev. V ostalem je pa tudi težavno čitati take inserate, ker so črke tako majhne.
Inserati so lepa ameriška navada, ktere se moram tudi jaz priučiti, ako hočem, da bodem popolen. V tukajšnjih TJ. S. je navada, da si dajo ljudje tiskati karte, na kterih so popisane vse njihove vrline. Na Japonskem K pošiljajo ljudje, ko nastane! Jas, ker lnsč* U a*
spomlad, zelenje jeden drugemu in
ostanejo prijatelji. V tukajšnjih Zje-dinjenih United States pa pošiljajo ljudje jeden drugemu cirkularje. Hon. Pane Luci razpošilja sledeče cirkularje naročnikom orijentalskih listov :
Ali Vas ne boli glava?
Ali imate preveč denarja?
Glava Vas takoj boli in tudi denarje se znebite, če naročite fonograf, ko-jega ne dobite.
Get the Habit!I! Samo pet dolara! * ■»
Vsak gentleman, ki se pošteno preživlja, mora razpošiljati cirkularje. Bankarji, ki imajo velikanske deficite. objavljajo naslednje inserate:
Največja hiša
jamči za največji deficit, kriza nepoznana.
Prepričajte se sami! • • •
Gentlemani, kteri žele doseči uspehe pri pesnikovanju, duhovništvu in patentnih medicinah, morajo si omisliti plakate na deželi.
Ako potujemo po železnicah, ne moremo opazovati ptice & cvetlice, in sicer radi velikih konverzacij, ktere so naslikane po vsej naravi. Pri studencih vidimo velikanske rudeče napise: "Sizzo Table Water" ali pa "Hunyady Janos". Na vrhovih najvišjih gor vidimo sinje napise in reklame raznih časopisov, n. pr.: "Dnevni Bazos, gre vsaki dan višje s svojo cirkulacijo". Tam, kjer raste oves: blišče se napisi: "Mormonski oves je najboljši, ker se sam žveči." Travniki so polni velikanskih naslikanih žab, steklenic, korzetov itd. Narava se skriva za temi inserati, toda
neznano je, kaj tam počne.
« * *
Japonski mis^c Sidney Katsu me je nedavno vprašal:
"Hon. Togo, si li kaj zvedel, kaj se je zgodilo z ameriškim vojnim brodovjem ?'"
"Jaz ničesar ne vem, toda povej mi. ako si kaj zvedel, kajti jaz sem japonski ogleduh."
"Vem le toliko, da so ladije pobarvane z belo barvo in da jih bodo rabili za reklamo, ko pridejo v San Francisco ",* dejal je Katsu.	«
"Ni mogoče! Povej mi. kak inserat bodo pa natisnili na patrijotično vojno mornarico?"
"Na vsakej strani vsake vojne ladije bode natisnjen sledeči inserat:
"Ta mornarica je pobarvana z barvo
SNOWDRIFT ENAMEL PAINT.
Poskusite jo na Vaših banjah!!"
Naj li verjamem, da bode taka nesreča zadela ameriško vojno mornarico, Mr. Editor? Kako ^e zamogel priti Sidney Katsu do tacih mislit Najbrže ga je kedo dobro podučil v lažeh, kar je ameriški običaj. m m m
Glason ameriških zakonov je pregrešno, ako pesniki, igralke, politiki, roparji in drugi umetniki oglašajo saini sebe po časopisju. Radi tega jim je težavno živeti. Vendar pa oni .-krbe za to, da pridejo v časopise. To store s tem, da so tako aktivni, da je časopisje prisiljeno o njih pisati. Tako n. pr. zgube igralke svoje dragulje, ktere vzamejo roparji. Igralka potem naznani o tem javnosti in vzdihne: "Oh my!"
K njej pridejo reporterji in jo vprašajo, čemu je bolna, nakar pove, da je ob dragulje.
Hon. reporter jo potem vpraša, kolikokrat je bila omožena in kolikokrat ločena.
Drugo jutro izide v časopisu dve koloni dolgi popis o "divorcih" do-tične igralke in zvečer pridejo k njej impresari j i raznih gledišč, nakar postane "Star" in se zopet omoži. • • •
Pisateljica Mrs. McGlinny pride n. pr. v Ameriko iz kraljestva London, in sicer s svojo knjigo imenom "Three Months". Tu se za njo in za knjigo nihče ne zmeni. Končno se zavzame za njo organizacija " Mothers of Rebellion", v kterej je največja zbirka ameriških žensk. Te jo povabijo, naj jim govori govor.
Mrs. McGlinny se vjezi in napravi in obljubi, da bode povedala, kaj se je zgodilo v onih 3 mesecih.
"Bog obvaruj", jo prekinejo imenovane matere: "Kaj tacega se ne sme govoriti pred našimi možmi."
Mrs. McGlinny je vjezi in napravi "rapid transit" h kakemu časopisu. Tu govori z reporterji in drugo jutro je čifati v listu naslednji napis:
GROZNA KNJIGA 1 Imenuje se "Three Months". Kedor jo čita prvi, dobi v našem uredništvu nagrado.
Dan kasneje je tisoč milijonov iz-tisov te knjige razprodanih ta Mrs.
McGlinny postane bogata.
• • •
V nekem newyorškem listu sem našel naslednji inserat, ki pokriva vso stran:
"Svoja glavica,- svoja knSIea. Zem-ljaki, vil sto bedaki, to Vsa je ie Hon. Čiko povedaL To trdim tudi
ko sem Vam svetoval, da to storite. Ali Vam nisem povedal, da se bode z delnicami kmalo nekaj zgodilo? In sedaj se je že zgodilo. Ali Vam nisem povedal, da bode Vaš denar, ki ste ga dali na delnice in na "kama-te", šel nekam? Sedaj je že šeL Sledite še v nadalje mojim nasvetom, kajti moj sistem je dober, siguren in rodoljuben. Predno nadalje govorim, izustim še par besedi. Sedaj pazite na delnice in na "kamate", ako morete, — ako pa ne, pa počnite kaj druzega. Ako se ničesar ne zgodi, ne bode prepozno. Čestokrat sem Vam že dejal, da mislite, ker to je najboljša praksa. Eedor ima denar, naj ga pri meni naloži, kedor ga pa nima., naj ga obdrži.
ČIKO MTT.T JUNAŠ."
Ta inserat sem tako napisal, kakor se nanj spominjam. Mogoče je po-nekoliko napačen. Vendar se pa čestokrat čudim temu Hon. Čiko Mili Juuašu. Hoče li postati predsednik, ali pa kandidira za Sing Sing? Prosim pojasnila!
♦ m •
Ameriško kraljestvo torej hitro napreduje, in sicer radi pare, elektrike in radi inseratov. Ameriški gentle-nieni so zelo smart v svojih možganih. Oni trdijo, da je nesmisel kaj delati, ako o tem nihče ne ve. Na ta način izhajajo pri nas časopisi, na ta način se prodajajo delnice, tako se daje "kamate", tako se zdravi s Triner-jevim grenkim vinom, z raznimi Medical Instituti in tako se prodaja ure, ktere so zlate in ki postanejo črne. Vijolicam je v Zjedinjenih United States dovoljeno cveteti za kakim predmetom na tihem in na tem predmetu je zapisano z velikimi črkami: "50c per bunch." Ako Hon. Čiko Mili Junaš. Hon. Cajtenga v Cuya-liogi in drugi ne morejo dobiti job brez inseratov, kako naj potem mi Japonci dobimo delo brez inseratov? Radi tega sem tudi jaz objavil zgoraj navedeni inserat v tukajšnjem listu.
Mogoče je. da dobim kak odgovor, saj tako upam.
Delavske unije na pacifienem obrežju še vedno izjavljajo, da Japonci odvzemajo belim ljudem delo in zaslužek. Morda je temu tako, vendar pa jaz nisem imel mnogo sreče pri tem oddelku rumene nevarnosti.
Banzai!
Vaš
Hashimura Togo.
Southern Continental Express.
— Črtica iz ameriške podjetnosti. —
(Nadaljevanje.)
Tretji dan nato naznani Robin Freelond po časopisih v New Orleansu in St. Louisu, da ima vsak potnik Transverse Rapid železnice prost vstop v največje gledišče v imenovanih mestih, če se izkaže s potnim listkom.
Zvijača je bila uspešna, ker ob mesečnem proračunu so dohodki Free-londove železnice dvojno narastli.
Toda tudi George in Harry Tbirl-will nista počivala. V začetku prihodnjega meseca sta razglasila, da dovolita svojim potnikom iste udobnosti, vrh tega >pa še dobe vsi potniki Southern Continental Expressa pijačo v železniških vozovih zastonj.
Ta odredba je takoj učinkovala. Freelondovi dohodki so se zmanjšali za tretjino. Robin Freelond se je kar penil jeze. Posvetoval se je s svojim glavnim vodjem Deagburne in z Alice ter po preteku petih tednov prišel do novega zaključka. Razglasil je, da dovoli svojim potnikom iste olajšave, poleg tega pa dobi še vsak vstopnino v najboljše kopališče v St. Louisu ali New Orleansu. Vsak potnik je torej plačal znižano vožnjo za 25 odstotkov, smel imeti s seboj otroka do 14 let, imel prost vstop v gledališče, dobil pijačo na železnici in vstopnico za prvo kopališče v obeh mestih.
Southern Continental Express je rabila skoro en mesec, predno je iznašla novo sredstvo. Konečno je razglasila, da dovoli vse iste udobnosti, povrhu pa dobe vse ženske v vozu izvrstno frizerko in gospodje pa modernega brivca, ki je vsakomur na razpolago.
Ta novi udarec je zelo zadel Robin Freelonda. Vendar ni mirovaL V časopisih je naznanil, da dovoli vse prejšnje udobnosti, potniki pa dobe vrb tega še plačilne znamke, ki so bile veljavne pri treh najslavnejših zobozdravnikih v obeh mestih.
Položaj je bil sedaj na tehtnici. Sedaj je bilo več potnikov na Transverse Rapid, zdaj na Southern Continental Express. Jasno je pa bilo, da nobena železnica ne more dolgo prenašati tolikih izdatkov.
Preteklo je skoro pol leta hudega boja. Alice in njena mati sedite v sobi. Deklica bere neki francoski roki je opisoval medsebojni bog
dveh pariških veletrgovin. Stara gospa pa je pletla srebrnino.
"Ali mi hočeš, ljuba Alice", reče, "brati nekoliko iz tvojega romana?"
"Saj ni ničesar zanimivega", reče Alice in bere naprej. Počasi lista s stranmi. Zdajci pa postane po-1 zorna na eno mesto v knjigi.
"Mama", reče vzburjena in zapre knjigo, "mama, krasna misel mi je prišla v glavo. To bi bilo kaj —"
"Tako?" reče Mrs. Freelond. "Pa vendar ne o prostih vstopnicah v gledišče? Mislila si sicer dobro. Toda Thirlwillove je le vzpodbodlo in vsestransko tekmovanje se je pričelo. Papa mi je včeraj zaupno povedal, da —"
"No", vpraša živahno, "kaj ti je povedal?"
*4 Rekel je, da je že precej pri koncu svojega odpora napram Southern Continental Express. Naša Transverse Rapid požira sedaj grozne svo-te. Vsak dan mora oče dodati iz svojega žepa. Southern Continental -že-leznica ima pač večji kapital in laglje prenaša breme."
"Torej se hoče papa podati T"
"No, tako daleč še nismo. Toda povej mi, česa si se preje domislila?"
" Domislila f" vpraša Alice. "O, mama. to te ne bode zanimalo. Zmotila sem se. Ni vredno, da ti povem. ''
Kmalo nato se poda v svojo sobo. Dolgo časa hodi premišljevaje sem-tertja. Konečno dospe do gotovega zaključka. "Da, to je edino prava pot. Obrnila bodem tok na to stran."
Vsede se k mizi in napiše pismo. Ko odloži pero, prebere še enkrat, kar je napisala: "Ljubi Harrv:—
Obljubil si mi v svojem pismu pred pol leta, da bodeš meni na usluge vsako sekundo. Sedaj se obračam na tebe. Imam ti nekaj zelo važnega sporočiti. Pričakujem te pojutraj-šnjem v bralni sobi hotela Lincoln v St. Louisu. Pismo dobiš jutri, torej imaš dovolj časa, da si pojutraj-šnjem pri meni, dasi bi moral najeti posebni vlak tvoje železnice ali pa mojega očeta.
Tvoja te ljubeča
Alice Freelond.''
Slovensko katoliško
(Dalje prihodnjič.)
POZDRAV.
Ob obrežju Atlantika pozdravljam prijatelje in znance širorn Amerike, posebno one v Aurori, 111. Vsem skupaj kličem prisrčni: Na zdar! New York, 20. sušca, 190S.
Ivan Vene.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance v Claridge, Pa., ter jim kličem: Živijo!
New York, 20. sušea, 1908.
Fran Tičar.
NA PRODAJ.
Radi odhoda v staro domovino prodam prav po nizki ceni pohištvo dveh sob. Vprašajte na štev. 83 Leonard Street zadaj.
Martin Kerhin, (21-24—3)	Brooklyn, N. Y.
Iščem mojega brata JANEZA PLE-STENJAK, doma iz Laza pri Borovnici. Pred petimi leti se je nahajal nekje v Chicagi, 111. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Mary Mihevc, Greens-burg, Pa., Haydenville. (21-25—3)
Iščem prijatelja GAŠPERA PETER-NEL, po domaČe Grudnov Gašper, doma iz Koprivnika pri Žireh. Pred ne dolgo je bil v Blackburn, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Aloysius Saver, Box 193, Dunlo, Pa (20-21—3)
OPOMIN.
Tem potom opominjam vse one, kteri mi kaj dolgujejo, da v kratkem poravnajo svoj dolg, če ne, sem pri-moran vse obelodaniti s polnim imenom.
John Dejak,
P. O. Box 20, East Helena, Mont. (20-21—3)
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
▼ obilen pose t. Točim vedno sveto pivo« dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine amodke.
Rojakom pošiljam denar* Je v'Staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda1'. V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z TCkipoiltiYjuijcm
podp. društvo
svete Barbare
■"O
l88edlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
rtoenodMdl. januarja IQOa v drtavi Pennayh
--O—o-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral'Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City pi :i. tajnik: ANTON OŠTIR, T143 E. GOth St., Cleveland,'Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Forest City p*.
KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. '
FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock. Pa.
FRAN ŠUNK, in. nadzornik, 50 Mili St., Luztme, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik. P. O. Box 95, Willoek'pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O Box 607 Forest City, Pa.	'	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PIRUHE
i
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri ja-eljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje naj= vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnico : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
s poštnino vred.

Knjigarna
Fr. Sakser Co.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
ima v zalogi poleg ramih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
•c-
3* Si »
1:1 ii i M * »
ran
1
Mir božji, brošir......S 1.00
Zlatoro«:, planin, prav ljira, eleg. vezana z
zlato obrezo.........£1.25
Zmaj iz ^Bosne.....—.00
Vohun (Špion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mueeuiki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori broš....... —70
Hodbiua Polaiie&kili
cela izdaja bros......-Š2.50
Ruska Japonska vojska 5 zvezkov sknpaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bucek v strahu šalo-igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven.
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v go to vini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO.

Tnkaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno go-tihu>, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Hroa-I St., euen največjih hotelov v mestu. _ Na čepn imam ve«lno sveže pivo, najbolj-J vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dolire smooke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tu>li rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovič, JohnstoTn, Pa.
i Ako hočeš dobro postrežbo

Ivan Govže,
eiy» Mlnru
z mesom m grocenjo
tako se obrni na	,
Martin Oeršiča, |
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo,
Tudi naznanjam, da Imam T zalogi vsakovrstno rabo meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh alovanakih
1 f UMI niti* t
se sz
1 obilni obtok.

JOI-IIN VENZUL, 1017 E. 62od Street. N. E„ Cleveland, Otai* izdelovalec -kranjskih in nemških
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primemo nizKe, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošCe iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Kje se nahaja stric JERNEJ FER-JANT Doma je iz Bleda na Kranjskem. Ameriko je prišel pred 22 leti, a kje se je nastanil, mi ni znano; zatorej prosim cenjene rojake, ie kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, prejel bode za to lepo nagrado. Naslov naj Be pošlje: Jera Oder, 621 10th Ave., South Lorain, Ohio. (17-21—3)
Kje je ANTON HABJAN, po domače Reštov, doma iz Trebnje gorice, občina Zgornja Krka. Omenjeni je bil pri meni na stanu in hrani ter odšel ne vem kam in ostavil pri meni njegov kovček. Ker pa jaz potujem v stari kraj, prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi naznani. Slišal sem, da se nahaja v Collinwoodn, Ohio. — Frank M5-klavčič, 4020 Willow St., Pittsburg, Pa. _(21-24—3)
NA FEODAJ je krasna izdaja VALVAZORJA ▼ Štirih debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo usnje. Valvazor je pisan ▼ nemškem jeziku in je objednem najboljši vir za kranjsko zgodovino. Stan« samo $18.00 s poštnino vred. Pišite □s upravništvo
"Glas Naroda", 109 Greenwich 8U Hew Yorl^ F. T.

Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
-o—o-
URADNIKI:
*
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock, Pa.
ALOJZU VTRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. .Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, DI. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, UL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K društvu Marija Danica st. 28 < 'muberlandu, Wyo.. 16. febr.: Alojzij Rom rojen 1888 cert. 9970, Anton Teran t 1880 eert. 9971. Oba v L razredu. Društvo šteje 48 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 21. febr.: Fran Prusnik 1884 cert. 9972 L razred.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Henverju, Colo., 14. febr.: Karol Skul
1877	cert. 9973 L razred.
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu. Pa., 14. febr.: Ivan Jereb 1883 cert. 9975. Alojzij Mertl 1883 rert. 9976. Oba v I. razredu. Društvo šteje 75 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 14 v Croekeiiu. Cal., 16. febr.: Vincenc Si-pič 1871 cert. 9977, Anton Simčič 18S1 <-ert. 9979, Josip Šlosar 1888 ceit. 9980, Dominik Miličič 1867 cert. 9931, Anton Somkovič 1884 cert. 9982. Vsi v I. razreda.
K društvu sv. Štefana Št. 58 v Bear Creeku, Mont., 18. febr.: Jernej Vesel 1886 cert. 9983, Ivan Pluth 1890 cert. 9984, Louis Šušič 1879 eert. 908Tj. Vsi v I. razredu. Društvo ste je 58 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 53 v l ittle Falls. N. Y., 9. febr.: Ivan La-žič 1883 cert. 9987 II. razred. Društvo šteje 50 udov.
K društvu sv. Petra št. 50 v Brooklynn, N. Y., 14. febr.: Ant. Hien
1878	cert. 9990 I. razred.
K društvu Sokol št. 38 v Pueblu. Colo., 12. febr.: Martin Gersik 1867 cert. 9991 I. razred. Društvo šteje 50 udov.
GEO. L. BROZICH, glavni tajnik.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Morilec svoje matere pred sodniki. Janez Mihelič, 32 let star, oženjen posestnik v Sneber-jih, se je moral zagovarjati zaradi težke obtožbe, naperjene proti njemu savoljo umora svoje rodne matere. Janez Mihelič je bil vojak, ko je pa prišel domu, se je napotil po zaslužku v Ameriko, kjer je ostal štiri leta, in se povrnil meseca oktobra 1905 domu. Iz Amerike je poslal očetu od svojega zaslužka 1860 K, materi pa 340 K, v gotovini je pa prinesel domov kakih 400 K. Od tega denarja je porabil oče 1000 K sa nakup nekega travnika, nekaj je izdal tudi za popravo gospodarskih poslopij, ostanek si je pa zase pri držal. Prihodnjo spomlad mu je oče izročil gospodarstvo, a to pod zelo neugodnimi pogoji. Po izročilni pogodbi se je zavezal obdolženec plačati očetu in materi vsakemu po 1100 K, vrh tega pa še očetu vsako leto 10 K v gotovini za priboljŠek, materi pa po 2 K na mesec. Nadalje so si izgovorili starši dosmrtno stanovanje v posebni aobi, užitek poljskih pridelkov od ene njive, skupno hrano in tričetrt litra mleka na dan. Za slučaj, če ne bi mogli skupaj živeti, je bilo določeno za vsakega po 40 vin. na dan. Pod takimi trdimi pogoji je prevzel obdolženec posestvo in ni čuda, da so ao mu kmalu odprle oči. Čez 14 dni po sklenjeni pogodbi se je Janez Mihelič oženil. Od 1100 K, ktere je imel oče Frsa od njega terjati, mu je do 90 K vee izplačal; materi je pa dal na račun 400 K- Obdolžence trdi, da je bilo očeta krnelo žal, da je izročil posestvo, med sinom in starii se je vnel prepir, Id ee je vsak dan bolj poostril. Okoli vr. Jakoba m. L je iel o*e od hile ter m poiskal službo v Ljubljani, mati ee
pa isto jesen preselila s svojo hčer-v hišo Frančiške Orne
v Sneberjah. Koncem leta 1907 so zahtevali starši na podlagi izročilne pogodbe, da jim sin mesto skupnega stanovanja in hrane izplača vsakemu po 40 h na dan. Ker pa obdolženec tega ni hotel storiti, je prišlo do pravde. Zastopnik, odvetnik dr. PoČek, je vložil najprej tožbo v imenu očeta Franceta, in bi bila tej, za slučaj, da ugodno izide, sledila tožba matere. Dne 27. decembra m. 1. se je pri ljubljanskem okrajnem sodišču vršila obravnava; obdolženca je zastopal odvetnik dr. Hribar. Sodnik je sklenil po končani razpravi, da se bo pismeno izdala sodba, vsled tega ni uobena stranka za sigurno vedela, kdo je zmagal. Tisti dan po novem letu je imel obtoženec opravka pri vaškem kovaču. Po končanem opravku se je oglasil v Povše-tovi gostilni, odtod je pa še šel v Čr-netovo gostilno, kjer je tudi nekaj pil. Ne more se trditi, da je bil pijan, pač pa se mu je poznalo, da je nekaj pil. Popoldne okoli tretje ure se je vračal s svojim otrokom v naročju domu. Srečal je svojega soseda Janeza Grabca, in ta ga je spremil domu. Ko stopita v sobo, je zagledal Janez Mihelič pismo, kterega je že po zunanjosti poznal, da je od njegovega zastopnika. Napol šaljivo pripomni, češ, <1a sta stara neumna, če mislita, da bosta tožbo dobila, pa jo bosta izgubila. Odprl je pismo, kteremu je bila priložena pisana sodba. Takoj ga je minila veselost, ko je čital vsebino, nato pa dal pisanje Grabcu s pripombo: "Nemara znaš ti bolj hitro brati.' f >«del se je na posteljo in mirno poslušal, ko mu je sosed čital, da je zgubil pravdo, in da ima vrh tega še plačati 70 K 17 v stroškov. Obdolženec je vstal s klicem: "Zdaj je pa konec,' a se zopet usedel in naprej poslušal čitanje sodbe. Ne da bi kaj rekel, je Mihelič vstal ia šel iz sobe. Grabeč je slišal trde korake na poda; šel je za njim in ga vprašal, kaj da tn dela. "Malo za krave som šel naštimat," mu je odgovoril. Kmalo nato je skočil iz poda, podal soeedn roke ter pri-
pomnil: "No, zdaj pa grem." Krenil jo je naravnost proti stanovanju svoje matere.	(Konen-prih.)
Sirov mož. Ko je prišel nedavno pleskar Andrej Bricelj iz Bizovika domov, sunil je ženo, ki je imela sedemdnevnega otroka v naročju, tako v prsi, da je padla na tla. Otrok je umrl <irugi dan najbrž vsled poškodb, ki jih je dobil, ko je mati padla z njim.
Poskusen samomor. Nedavno si je v Češnovarjevem prenočišču v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani z nožem prerezal vrat delavec Vincenc Celar, rojen 15. avgusta 1868 v Vodjenici pri Petrovcu in se smrtnonevarno poškodoval. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so poškodovanca prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ponesrečencu se je, kakor kažejo vsi znaki, omračii um. Dospel je z vlakom na Jesenice ter tam ovadil, da so ga na vlaku v nekem predoru hoteli napasti trije Hrvatje, kterim se je pa odkupil z deset kronami, da so ga pustili v miru. Menda se jim je pa zdel že tam sumljiv, ker so ga dali zdravniško preiskati in je bil mož zelo razburjen in se je tako bal za denar, da je odposlal 450 K na Čeleno Vučevo v Petrovac. Ker so se napadalci po njegovi izjavi odpeljali proti Ljubljani, so takoj br-zojavili v Ljubljano, da jih primejo, a je ljubljanska policija dognala, da niti eden ni izstopil v Ljubljani iz vlaka. Ob 8. uri 45 min. se je v Ljubljano pripeljal v svrho kontrolacije z dozdevnim napadencem jeseniški stražnik in ker ni bilo ničesar dognati, ga je odvedel v navedeno gostilno prenočit, sam pa potem odšel. Kmalu ko je šel Čelar v spalnico, je velel hišnemu hlapcu Ivanu Metelku, da naj ga udari ali vreže, da bode imel preje mir. Ko je pa nekoliko pozneje pripeljal Metelko v omenjeno sobo spat mizarskega pomočnika Antona Fajdigo, je iežal Čelar s prerezanim vratom že v krvi na tleh. poleg njega pa je bil velik nož. V isti sob; speci Žagar Ivan Wolf je na hrup prestrašeno skočil s postelje in zbeža? ven. ter se šele pomiril, ko je dognal, .ia se je izvršil samomor. Nesrečnež najbrže še okreva, a zelo blede in zahteva samokres, da bi se ustrelil.
PRIMORSKE NOVICE.
Zasačeni na delu. Nedavno sta šla • Iva redarja po ulici Riborgo v Trstu, kar zapazita dva lakor rokodelca oblečena tnoška, ki sta prihajala iz hiše št. 1."». V eni teh oseb sta redarja spoznala znanega lopova Lenardona. Redarja nista slutila nič dobrega; stopila sta v vežo in zapazila, da so vrata v delavnici nekega strugarja vlomljena. Stopita v delavnico, prižgeta vžigalico in zagledata na tleh ležati moškega, ki je na vso moč hrkal. Bil je zopet znanec, neki Maganja. Ko sta pa začela obračati, zapazita, da Maganja zakriva nekaj opeke in — luknjo v zidu. Pri nadaljnem iskanju sta redarja našla motike in drugo orodje. Nazadnje se je Maganja zbudil iz navideznega spanja ter pomagal rešiti uganjko. Lopovi so hoteli predreti zid v prodajalnico tkanin tvrdke Sleico in Bornettini. Še isto noč so zaprli tudi Lenardona. 0 tretjem tičku molči poročilo.
Uboj iz maščevanja. V Kantridi na cesti v Volosko je 331etni Fran Kosec. delavec v reški kemiški tovarni, doma iz Kranjske, iz zasede ustrelil 251etnega Štefana Dobriniča. usluž-benega v ladijišču "Danubius", rojenega v Pazinu. Vzrok zločinu je staro sovraštvo. Truplo Dobriničevo so prenesli v mrtvašnico v Kastvu. Ubijalca so ljudje, ki so čuli strele, prijeli in izročili orožnikom, ki so ga odvedli v Volosko.
Pokvarjena mladina Menda ni zlepa kje mladina tako pokvarjena kot^ v Trstu. Daanadan beremo o hudodelstvih, ki jih dela ta mladina, seveda večinoma laška. Na pustno nedeljo je devetletni Lovrenc Petrič ukradel svojemu očetu 800 K ter jih s štirimi par let starejšimi tovariši pognal po grlu. Le 45 K so še rešili. Iz takih otrok pač ne more nič dobrega postati.
Tržaško prebivalstvo šteje zdaj 210,000 oseb. Pred petdesetimi leti je imel Trst samo 104,707 ljudi, 1. 1810 pa 30,000.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ljubosumnost na stara leta. V Trbovljah je iz ljubosumnosti razparal trebuh. 701etni Matija Jerman svoji 54Ietni ženi. Pred orožniki se je izrazil, da če ni sedaj mrtva, bo pa potem, ko pride on iz ječe. Žeaa je kma-lu umrla, ljubeznivi mol je pa pod ključem.
Premeteni cigani. Nedavno so prišli trije cigani k Simonu in Mariji Cimerman pri Sv. Marku pri Ptuju seno kupovat. Predno so napravili kupčijo, so hoteli prorokovati Cimer-manovima njuno prihodnjost, zahtevali pa, da sta preje položila 4 K na mizo. To sta storila. Nato jima je eden izmed ciganov pomolil močno dišeči robe« pod nos, čigar posledica je bila, da sta lahkoverneža kmalo trdno zaspala. Cigani so zdaj pokradli vse, kar so mogli v kitriei dobiti
in kar je bilo pripravno zanje. Ko sta se Cimermanova zbudila, ni bilo ciganov nikjer. Orožnikom se je posrečilo enega izmed njih izslediti. Ta je Jurij Koman iz Cukovca na Hrvatskem. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na tri mesece ječe.	-
HRVATSKE NOVICE.
Brezzični brzojav na otoku Visu.
Trgovinsko ministerstvo namerava na otoku Visu napraviti brezžični brzo-\jav. Postaja bi bila v neposredni bližini mesta Visa, delovala bi 800 km v daljavo in služila bi tudi v privatne namene.
Demonstracije v cerkvi. V Višnjici na Hrvatskem je ljudstvo v cerkvi med pridigo demonstriralo proti župniku zaradi njegovega madjaronske-ga obnašanja pri zadnjih volitvah. Da si je župnik rešil življenje, je moral pobegniti v bližnji Trakoščan.
Položaj na Hrvatskem. Zagreb, 5. marca. Pri ožji volitvi za okraj Novi-grad je bil izvoljen vodja kmečke stranke Radič s 150 glasovi, dočim je dobil njegov protikandidat dr. Iviea Frank le 90 glasov. Radič ima potemtakem dva mandata. — Budimpešta, 5. marea. Ogrska vlada se noče več direktno pogajati s srbsko-hrvatsko koalicijo, temuč jo bo napotila na bana. ako bi hoteli dati jamstva, da sabor začne delovati. — Z druge strani se poroča, da hrvatski sabor ne ostane dolan skupaj. Merodajni krogi so pripravljeni, da sabor odgode, kakor brž se pokaže najmanjši znak. da se redno delo ovira.
RAZNOTEROSTI.
Najmanjši vojak francoske vojske
je Marcel Lollier, ki je visok 125 cm. Na Francoskem pri asentiranju zdaj ne gledajo na visokost človeka, ampak le da ima 50 kir leže.
Nenavaden vzrok samomora. V Be-rolinu je skočila v vodo 1-Sletna hčerka uči te lvj a Mansteina vsled žalosti, ker se je njena učiteljica omožila. Ko je mati spoznala svojo hčerko v mrtvašnici, se je zastrupila.
Boj feted Šekci in orožniki. V Petardi pri Pečuhu je orožniška patrulja prepovedala v gostilni Šokeem |K'ti hrvatske pesmi. Hrvatje so orožnika nagnali iz gostilne, nakar so ostali orožniki na cesti začeli streljati na Šokce ter dva ustrelili, več pa jih ranili.
V Pariiu je 11.530 hotelov, druž-binskih hiš in penzionov. v kterih je l(i8,000 prostorov za tujee. Meseca oprila 1907 je prišlo v Pariz 159,000 tujcev, maja 163,000. septembra 167 tisoč, oktobra celo 201,000. Leta 1906 je prišlo v Pariz 1,802,000 potnikov. Izračunali so, da so leta 1906 potrosili tujci v Parizu 900,000,000 frankov. lansko leto je ta številka gotovo narasla na eno milijardo.
NAZNANILO.
Slov. mlad. podp. društvo "Nada" v Sheboygan, Wis., je imelo dne 8 marca glavno letno sejo ter izvolilo sledeče uradnike v odbor:
Predsednik Ivan Perhne; podpred sednik Fran Zoran; L tajnik Josip Malar; H. tajnik Josip Blažič; blagajnik Ivan Zupančič; zastavonoša Anton Štefančič; vratar Martin Perhne; odborniki so: Josip Kovač; Fran Povh in Fran Berbuč; nadzornik Ivan Papež; načelnik Fran Zupančič; podnačelnik Anton Jilc.
Društvo jako dobro napreduje in upati je, da bode kmalo štelo 100 članov. Vsak čvrst in pošten mladenič v starosti od 16 do 35 let nam je dobrodošel. Mladeniči, kteri niste še pri nobenem društvu, ne odlašajte, temveč takoj pristopite, ker nihče ne ve, kje ga nesreča Čaka in društvo mu je takrat gotovo v najboljšo pomo.
Objednem pa naznanjam rojakom, da tukaj zelo malo delamo, in Bicer osem ur na dan, ter nikomur ne svetujem semkaj priti.
Josip Malar, I. tajnik, 720 George Ave., Sheboygan, Wis.
(20-21—3)
Kje je IVAN RAHIJA t Doma je iz vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kotar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Zjed. državah. Došla sem pred dvemi leti tu sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci. Če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $10 nagrade. Kata Rahija, 10,812 Torrence Avt . South Chicago, IU. (6-24—3)
Kje je JANEZ ZORAN t Doma je pr: Novem mestu na Dolenjskem. Po ročati mu imam nekaj važnega e ranjkem bratu Matija Zoran. Pio si m cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, ali pa on. da ga mi blagovoli naznaniti. Slišal sem, dh se nahaja nekje v CleveJandu. O Joseph Strubel, Box 257, Wesi Jordan. Utah.	(17-23—3)
Iščem moja dva brafa JANEZA in FRANCETA ŽAGAR, doma sta iz šr. 15 pri Kočevju. Nahajata se nekje v Mississippiju ali kteri drugi južni državi. Že je preteklo 3 leta, odkar nisem slišal o njih, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani. Joseph Schagar (Žagar), 357 Walnut St., St. Mary's, Pa.
(17—3 4x 2x n t)
Kje je MARTIN ZAMAN T Doma je iz Št. Ruperta na Dolenjskem, če-gar sliko*tu vidite. Omenjeni je zelo deloboječ, objednem inn pa zelo dolge prste in je nevaren tujem blagu; vse mu je dobro, bodisi denar ali blago.. Dne 18. febr. je od tu izginil in z njim $150 v vrednosti. kakor tudi hrane in stanu ni plačal. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov in ga mi naznani, dobi $10 nagrade, — Jacob Urbas, 759 Coloman Ave., Johnstown, Pa.
(10x 5-3 v 2 d)
^ ^ ^ - -----------n-j-uij-u~Ln_r«_i\_n_
Kje je moj brat FRAN SLABE f Doma je iz Žirov ter star 34 let. V Ameriki biva kacih 8 let in dose-daj še nisem nič slišal o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani njegovemu bratu: Martin Slabe, care of Matthew Pišlar, 5. South William St., Little Falls, N. Y. (20-25—3)
KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
12 komsdov sa 80c •o dobiti pri
Frank Sakser Company, 10$ Greenwich St., New York, V. T.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastouj razdeli med Slovence,
r
j Pozor rojaki!
t" Naravno in fino Concord vino ^ prodajam galon po 50 centov, i | Za obilo naročil »e priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box 363 Nothingham, O.
"ntfbi.i'jSk' adit'
ozor Rojaki!
Noroiznaj deno garantirano mazilo za
pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge,, kurje oCesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da ie to resnica se jamCi $500. Pri na-; ročDi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.	j
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69™?
"ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega'zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 16o strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko precitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojald, ako i,te bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natankto opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
❖♦LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travnilur-jn 6102 Si. Clair Ave. N.Vi. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPACT
CLEVELAND, O«
t' h veUAND, OHIO- Za vsehino tujih oglasov nI odgovorno ne npravniitvo ne uredništvo.
AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Hrta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKCM, TRSTOM IN REKCL
Cene vožnih listkov iz NEW Y0RKA za lil. razred so dft
Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva Vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, M AKT HA WASHINGTON, * ARGENTINA.
V mesecih majn in juni ju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila Se dva droga nova potniška
parnika.
TRSTA..............................................$2&—
LJUBLJANE........................................f 28.60
REKE.........;.....................................$28*—
ZA&REBA..........................................$29.20
KARLOVO A................................,......92025
IL RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$55,—
Parobrod "LAURA" odpluje 31. Marca 1908.
Phelps Bros. & Co.,
^ Hfaafilimln- ***---
z WOTiiiiigwB street,
1
1 ■
f
Ivan Sla vel j.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Nadaljevanje.)
Tako se konča ta prekrepka molitvica, polna cvetoče pobožnosti in najlepšega duha, kakor jih je več med narodom slovenskim.
Oče Anton pa se je čutil novopo-krepčanega, zavoljo čudodelnih vzdih-ljajev radostnega.
Meta pa odloži naočnike z zgrban-Čenega nosa, položi jih med vele liste pobožnih bukev ter se pripravlja na odhod.
"Je!" reče oče Slavelj, "ka-li meniš že iti f * *
"Bom pa šla," odgovori ter v resnici odide.
"Prav dobro si mi storila," vpije eČe Antdn za njo iz hvaležnega srca, "pa še kaj pridi!"
Tako se je pričelo življenje našemu junaku, in potem je živel brezskrbno do istega Časa, kteri se zamori brez škode v šoli.
Tisto jutro se oče Slavelj obleče praznično, mati pa umije prihodnjega nčenjaka z mlačno vodo, razčese mu 1-ase ter daje mu dobrih naukov na novo pot.
Popoldne pa je Sla vi je v Janezek i okorno svojo roko poskušal začrtati prve črke.
m.
Izve se, s čim se peča bobovški gospod učitelj.
V polnem cvetju se je šopirila pomlad, vse je bilo radostno, tiee v logu in ribe v vodi. Samo bobovški gospod učitelj Štefan Deska je bil nekako zamišljen, ko je o sončnem vzhodu oprtil košek dobrega gnoja, da ga ponese še pred šolskim pričetkom na mesto, kjer naj bi njegove dobrodejne moči pokrepeale onemoglo rušo.
"Slabo se mi godi!" pravi bobovški učitelj žalostno ter počasi odide na hribovje za Bobovcem, kjer mu je bila oddeljena za užitek njivica, peščena in suhotna.
Ko dospe do višine, od koder se vidi v dolu Bobovec, odpočije ter tužno zre na spečo vas pod sabo.
"Tam je Tinkar, vse še v pokoju — ni mi še oddal zadnje bire — izterjam! In tu doli Cudej, tudi še vse spi — za libero še ni plačal — in tam Basel, v miru še vse — deček njegov mi ni še prinesel za drva; moram danes povprašati, kako da ne. Slabo se tth godi!"
In godrnjaje stopa dalje in dospe
do svoje lasti, kjer se oprosti težkega bremena.
Z olajšano dušo se vrača potem ter vrže z nekako zadovoljno gracijoz-nostjo slabopleteni košek čez učena ramena. Šum novega življenja je prebudil menda tudi Deski učiteljsko stran trpeče duše, zakaj s slastjo govori sam s sabo:
"Pri Porekarju že dim — včeraj zopet kamenje po farovškem Tetirju — tri gorke po prstih; pri Kosmu se oglaša živina — slabo vedenje v cerkvi — danes malo pokore; pri Kočarju že žagajo drva — zopet ni znala pri župniku šest resnic — naj .kleči!"
In tako prehodi gospod magister ves Bobovec ter pripravlja bliskove mlademu zarodu njegovemu, mnogo-obetajoei mladini.
Ko je osemkrat udarilo kladivo na bron bobovškega zvona, vzame učitelj Deska izza kota znamenje svoje oblasti — dolgo leskovko. obleče dolgo-peto haljo ter stopa počasi proti mestu dobrodejnega svojega delovanja. Srenjski očetje so bili najeli v ta namen sobo v vaški usnjariji ter z redko daroljubnostjo poklicali muze in gra-cije v kraj, kjer so vladale poprej eri-nije smrdljivega čresla in sirovih kož.
Pred strojarijo je že zbrana kopica vedoželjne mladine. Vpije, kriči, prepira se in pretepa.
Povedali smo že poprej, da je tekel skozi Bobovec potok in ob njegovem obrežju je stala bobovška usnjarija in šola. Gospod Deska je moral torej vselej, kadar je hotel v svoje svetišče, čez mal mostieek, kjer je stala navadno druga četica njegovih učencev ter zrla mirno v dalje hitečo vodo.
Ali komaj zapazijo otroci Desko z domačo kapico na osiveli glavi in s čudodelno leskovko pod pazduho, ude-ro se v šolsko poslopje.
Učitelj Deska pa koraka počasi mimo cerkve,mimo župnišea in vrta njegovega. Pri cerkvenih vratih opravi poklon in pred župniščem pogladi dvorskega psa Tetirja; potem pa stopa dalje, čez mostiček, dokler ga ne sprejme strojarija v svoje smrdljivo krilo.
Prične se pouk. Najpoj^rej se moli, potem pa zapoje leskovka svojo pesem in šele,Nko je pretepel navdušeni Deska polovico svojih učencev, prične poučevati. Kadar pa udari težko pričakovana ura enajsta, zaklene gospod učitelj dvorano bobovške akademije ter izpusti na dom mladoletno druhal.
Ko potihne hrum, stopa tudi Deska zmerno in učeno po stopnicah navzdol. V veži je stala strojarica ter globoko vzdihovala in prenašala in prekladala posodo na ognjišču.
"Ali bode fužina f" vpraša učitelj in skoraj milo mu je, ko se spomni tu pri plapoleeem plamenu in pri polnih loncih mrtvega svojega ognjišča.
Žena pritrdi zamolklo.
- "KajT____ Žalost?" začudi se
Deska.
"Bolezen čez noč____ Ančika bo
umrla, o Bog!'' ihti se ostrašena mati.
"Mirnost, le mirnost, ta je tolažba!" reče Deska. "Ali ste že kaj poskušali 1"
"Ne vemo ničesar, take bolezni še ni bilo v hiši!"
"Torej poglejmo, kaj je." In z veliko zavestjo stopa za ubogo materjo. Tu moramo povedati, da je Štefan Deska po Bobovcu slovel tudi za spretnega zdravnika.
"Vroče ji je, pravite?"
"Vsa je v potu, nič več me ne pozna."
"Mati," in gospod Deska obstane ter s čudno učenostjo obrne pogled na objokano ženo, "mati, poslušajte moje besede, te sem bral v starih visoko-učenih bukvah, v taistih so vsi zdravilni plodovi popisani, povedane vse dobrodejne koreninice, vsi močni sadeži in vse rastline in vsa mogočna zdravila in vsa krepka doktorstva."
Strojarica ostrmi in sklepa roke. Deska pa se je obradostil, videč vti-sek svoje besede.
"Ni je bolezni, ktera bi ne imela nasprotnika v oni imenitni knjigi," pravi, "ki je, se ve, v visoki nemščini pisana. Tudi je tam pisano o učeni astronomiji in pre čudnem zvezdogled-stvu in o moči, ktero imajo zvezde in luna do nas. Samo proti vročini ni posebnega zapisano."
"Tedaj ni nič gotovega?" ustraši se ženiea.
"Tega bi ne trdil," pravi učiteljski zdravnik, "tega ne trdim. Temveč prišel sem do prepričanja po dolgih premišljevanjih, mati, po težavnih primerah, mati, da je vrocinam najhujša nasprotnica voda. — Voda, voda, Vam pravim," govori z navdušenjem. "Ta dobrodejna moča, ktera nam goni mlinska kolesa in z zelenjem obdava travnike in polje naše, ta je pomočnica tudi našemu zdrav-
ju

In Štefan Deska stopi v borno sobo, kjer se je borilo mlado življenje s smrtjo. Na slabi posteljici leži deklica, obrazek ji gori od vročine in potni toki jo zalivajo. Časih se stresejo blede ustnice in bolest prešine tedaj čelo in lica.
"Vod".," pravi Deska, "že vidim, voda bo delala tu strašno dobro, voda, ta čudodelna pomočnica."
"Vode, prinesite vode," vpije, "da jo vlijemo čez njo in da jo pretresejo
Severova družinska zdravila so povrnila zdravje in prihranila nepotrebne stroške tisočerim trpinom.
Ali ste potrti?
Ako ste slabi in čutite, rta se vam zdravje slabša, ako se čutite trudne in ne morete spati po noči, ako bledi vaš obraz in ako se vaše telo suši — s tem lahko izprevidite, da je vaša kri v neredu in vaš sestav rabi eistenja.
Taki slučaji so lahko povzročeni radi prenapetega dela, šfcudi-ranjaali paradi hude bolezni. Na vsaknačin rabi vaše telo pod por« in kri čistenja, nobena ree pa tega hitreje in pravilneje ne uredi kakor

SEVEROV

ki, ako se jemlje po predpisih, krepča kri. Ne odlašajte, ker tak nered vašega telesa se lahko spremeni v Bright-ovo bolezen ali pa v jetiko. Severov kričistilec okrepča z lravje, daje barvo licu in okrepča moč telesa. Cena $1.00.
:W. F. Severa Co. — Gospodje! Moja kri je bila v tako slabem slano, da sem se bal, da ni več za me zdravja, vendar p» rabljeuju samo treli steklenic sem se veliko bolje počutil in hvaležen moram biti vašemu kričis-tilcn z,a povrnjeno zdravje."
W. CA TKA, Johnstown, Pa.
■Jh
£ .-Jt
JI
! V E. P. ^ I
- C- v-*	5 f. 'j
gsfc&gj s diiinoijij
.-: : i; vzs vriz. >
, ^ h-:
'""viV U E>X:ui«T wo
s:UA3L£ tHfEOV
r	- .
i'**ti. --riir-Cxim.
&
Šfc *
*
3J
tB *
& & ft
ft ft ft ft ft ft ft ft ft
festal^ IbkJI
2-ii.L..T!.-st a* est mctu. •FEJCE »l.oo.
J W, F. SEVERA CO.
C2DAa EAWDS, - IOWA.
posebna zdravila, ki so ozdravila tisoče trpinov:
ft Zoper oslovski kašelj in davico.
Te nevarne in sitne bolezni otrok ne delajo preglavice materi, ki ima zalogo zdravil, ter ima pri roki tudi Severov balzam za pljuča. Ta bal-, ram odstrani kaSelj in
S roti davici zadostuje 10 o 30 kapljic, da se ozdravi. Cena 25 in 50c.
Za slabe in
trpeče ženske.
Severov življenaki balzam je j ako dobro zdravilo posebno za ženske, ki trpe na oslabelosti in onemoglosti. PoSljite po knjigo 'Ženske bolezni', katero dobite brezplačno.
Cena zdravila 75c.
Bolečine profina
in nevralgije.
Revmatizf-m v mišicah in vnetje se da hitro ozdraviti, ako se bolni ud riblje z Saverovnn oljem it. Gotharda. To zdravilo se nje v boleči ud in tako odstrani bolečine.
• Cena 50c.
Odstranite izpuščaje in črnilca.
Severo«o zdravilno milo za kožo odstrani vse nerede koie, črnilce in izpuščaje, celi rane in razne druge podobne napake.	Cena 50c.
•f«
Prodajajo sev vseh lekarnah. Vprašajte samo za Severova.
ZDRAVILNI NASVET BREZPLAČNO.
w. f. Severa co. cedjlt,0s
t?
DR
ICHTERS
PAINEXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem, revma-tizmu, ohromeli hrbtenua in enakim težavam je DR. RICH i ERJEV
PAINEXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje In meharje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek 'v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromflost, zaprtje, bolečine v be-Jrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St., NEW YORK.
conpgnie Generale TiansaliaBiipi
(Francoska parobrodna družba.)
VAS KREDIT JE DOBER!
Vsak pošteni delavec zamore pri nas eno krasno zlato uro na kredit kupiti. Ura je iz so idnegazla-ta umetno izdelana z tremi pokrovčki, /elo dot^i in vztrajni stroj z IS kamni, ter je za 20 let pismeno garantirana. Vsak urar jo b^de od vas rad za $24. — kupil. Ura stane samo $30.—
Mi vam to dragoceno uro damo na kredit, o«
mesečne obroke. Vsaki, kateri si želi kupiti to dobro in izvrstno zlato uro, naj nam priloži v pismu «mo a ostalih $26.— še izplača v mesečnih obrokih po $2.— Uro vam takoj pošljemo kakor hitro prejmemo aro.
Za to naj si -sakl delavec takoj to uro naroči, k. r* se ne *»>>de več ta K ugudn • prilika nu Id, da si zamore na teko lahk način zlato uro kupiti, ktera vam bode za celo življenje služila.
Pisma in denar pošljite samo na ta- le naslov:
c/4merican Credit Watch Co.
Flatiron Build'g^R. 1307	NEW YORK.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
vsi vodeni sokovi in čistine in da ji ugasne ogenj v drobu. Vodo., vode!"
In ženiea hiti po čudodelno zdravilo, Deska pa sede v vznožje bolniške posteljice in z mirno krvjo pričakuje dobrodejne pomočnice.
Ali smrtna boginja je imela več sočutja kakor naš Eskulap in nagne hladne svoje peroti na revno ležišče, vzame v naročje bolno dete ter ga odnese v svoje mirno kraljestvo.
Ko pa je prinesla mati vode, najde mrliča. Joka in preliva solze.
Deska pa, čuteč, da ni .potreba več njegovih vednosti, govori:
"Mirnost, mirnost, mati, ta je tolažba!"
In odide in nočemo reči. da čisto brez sočutja.
"Vse mora umreti," govori mehko, pred strojarijo in svojo šolo stoječ, "in nič ne pomaga, ne zdravilstvo, ne višja astronomija. In tudi jaz, tudi jaz Štefan Deska, bom legel, in potem ne bo treba ne gnoja nositi, ne južine kuhati!"
Tako je govoril Deska in nihče ga ni motil v tožnem premišljevanju____
IV.
Bobovška umetnost.
"Tu dohaja moj prijatelj, Lavren-eij Žolna, in prašam, odkod?" izpre-govori Štefan Deska čez nekoliko časa. Zapazil je bil od daleč suho osebo, zavito v obleko na pol gosposko, na pol kmečko. Ta oseba je bila obložena z mnogovrstnimi zavoji, s slikarskim orodjem, kakor z mazilci, bo jami v mehurjih in drugimi reemi.
"Lavrencij Žolna, Bog s tabo!"
"Vroče je, Štefan, vroče," odgovori Lavrencij Žolna ter odloživši breme sede v travo poleg1 učenega prijatelja. "Odkod?"
"Iz mesta!"
"Iz mesta torej!"
11 Opravila," razlaga Lavrencij, "opravila kličejo Človeka zdaj sem, zdaj tja. Danes sem se preskrbel. Tu dve libri najboljšega ultramarina, tu štiri libre angleške fine rumene boje, in tu šestindvajset unč francoskega
karmina. Časi so dragi, moj Štefan, j NAZNANILO IN PRIPOROČILO, karmin je poskočil, in prašam, kaj
Prijmota rojakom svoja izvrstn* VINA, ktenc v kakovosti nadkrilju jejo vsa droga aAeriška vina.
Hodeče vino (Comcord) prodajan po 50e galono; belo vino (Catawbs po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINt JS 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmamje posode sa žganj t so galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRATTFiR,
Euclid, Ohio.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN UUBUAffir
Poštni pamiki so:*]
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,00»} konjskih močL
"LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,0« >0
"LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „
*«La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,(XX)
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parnlki odpluje j o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrf dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
*LA TOURAINE 26. marca 190S. *LA SAVOIE	30. apr. 1908,
La Gascogne 2. aprila 1908. *LA PROVENCE	7. maja 1908,
*LA PROVENCE 9. aprila 1903. *LA LORRAINE	14. maja 1908.
*LA LORRAINE 16. aprila 1908. *LA TOURAINE	21. maja 1908.
*LA TOURAINE 23. apr. 190»- *LA SAVOIE	28. maja 1908w
Paiiiika z zvezdo zaznamovani imajo po dva	vijaka.
Al. W» Kozminski, g«-neralni agent za zapad.
71 Deaoorn	C^k a^o. Stl
'•Li!!!!).!
i Telefon 246.
| Frank Petkovšek
I 720 Market Street,	Waukegan, III.
I	priporoča rojakom svoj	.
I ^ SALOON, ^
g v kterem vedDO toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter g ima na razpolago fine smodke.
| Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v
ji zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yoiku.
^Čast mi je naznaniti slavnemu ^bčinstvj *	I"..
tudi ro jakom po Z jed. ai ^rah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu"
617 S. On»er Ave., Chicago
hliru 13. ulice,
kjet točim prist"o uležaro Atlas* pivo, izvrstni whiskey. vina in dišeče smodke so pri mea5 na razpolage. -Xudnlje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrclna miza (pool tablek Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ob»%k se priporoča	;{■
Mohor Mladič,	j
617 So. Center Ave., Chicago, 111. %
zaloga vina in žganja.
Marija OrlU
Prodaja belo vino po........70c. gallon
,, črnovinopo........50c. „
Drožnik i galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........£12 00
ali 4 gal. (sodček) za..........$ 16.00
Za obilno naročilo se priporoča
Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, Ohio.
v Pittsburgu, Pa, Is i okoli«;
Rojakom
naznanjam, da jo za tamošnjl okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Fa.''
Uradne ure: vsak dan od £7. do £3. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Jj^^&Wjl gA. topit pKjporoeam.
Frank
moremo mi brez karmina 1' *
"Res je, slabo se nam godi," pritrdi Deska.
"Jej, da, jej da!"
"Ali imaš dela, Lavrencij f"
"Bo že, bo že!"
"Bog ti daj ^reeo, Lavrencij! Ako ti je po volji, pojdiva proti domu!"
Lavrencij Žolna zopet oprti znamenja svojega vzornega stanu in lahno e topa je gresta junaka naša proti Bobovcu.
Štejemo si v dolžnost, da seznanimo bralce natančneje z estetično osebo bobovške vasi, ktera je imela mnogo veljave po okolici. Ako je bilo treba ozeleniti vrata ali obnoviti svetega Florjana na zidu ali kam drugam na-metati pisanih moči, povsod so klicali našega umetnika Lavrencija Žolno.
(Dalje prih.)
Rojakom Slovencem v Claridge, Pa., naznanjamo, da je sa tamošnjl okraj naš zastopnik
Mr. JOHN BATICH, P. O. Box 487, Claridge, Pa., ter ga rojakom toplo priporočamo.
Frank Sakser Company.
rr
biti F
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini 1MPORTIRANI TOBAK ta cigarete io pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vas naslov In dobite takoj fcastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da
najcenejši. Pišite takoj na
ADRIA TOBACCO CO. 90S K. 75th gU Mew York, N. Y.
WW	W
ii

Nižje oodoisana oriDoro-■ čara petcjoUiii ž _ _ in Hrvatom svoj.......
SALOON
107-109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK o o o o v katerem tociia vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine. likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
1

Za obilen poset so priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.



life
mtdiiy^flfe n^^AlullM^Ul BiiAiiKiiiLihlli Si
INe pregreti!
j Slika predstavla uro z zlatom pre-vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost J 16",in e
J jamčena za 20 let.
f Kolesovje je nabolišcga amenkan-4 skega izdelka ElGIN, WALTfiAM j ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-| NOV ter stane samo
| $13.°°
j Za obilne božične naročbe se zahva-1 ljujem in naznanjam, da ostane le §e J neka časa ta izjemna cena kakor je 1 bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
M. Pogorele,
1114 Heyworth Building Chicafo, 1».
OPOMB*, '"dnata mbint ara jc dobiti po Komji eeai matiji« •» tnpc **6th ■Ue*' -	lin vcCJe velikosti iSthaicc ' it gospod.
1	Naslov za knige
Kospod«
M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich. V
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in'okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali poLnomoČi (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočib Stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda iem parobrodne listke za v stari kraj ta vse b( Ijše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denare v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga n>-|akom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER OO.