Katolisk cerkven list«
List -i.
V četerti k 26. prosenca 1854.
ril
I ec
a j rti.
<- I o s a.
Knakn hili »mn rojeni. Različno čudno \si živimo. Knakn hnmo vsi uničili. Različno zopet homo vstali!
Zagledali šc v grehu tmine Svilloho pervi ga smo dneva. Nezmožnosti in bolečine. Odločena le bila reva. — \ pomoči drugih se redili. V pomoči bili le skojeni — Pravice ene smo dobili: Enako hili smo rojeni.
Se um jc bistril, pamet vnela Nam več al manj po glavi mladi, Je mnoga zelja hrepenela Za zvezdo sreče v zlato nadi. — Se trudimo na poljih mnogih, Kazlično sad po njem saidinio. Potujemo po cestah mnogih: H nalivno čudno rs i iiremo.
Poidejo moči nam kmalo — In prišel bo nam ras jeseni, Mladosti leta. lice zalo Minulo bo ko žar megleni. Ko ura zadnja vsim odbila. Vsi bomi lih oči zapcrli. Posvetnost vsa bo nas pustila: Knako bomo rsi umerit.
Saboj le vzeli dobre dela
Vse bomo. ki smo jih storili.
In duša zanje ho prejela.
kar tukaj smo si zaslužili. —
(■ospoda glasi zemlji celi
Presilno bodo zabučali, —
In tukaj žalni, tam veseli —
Različno zopet homo r stal i! — \. Praprotnik.
Gotov pripomoček zoper sedem naglavnih grehov.
II. S čimur se podnevi pečamo, nas tudi ponoči spremlja, in na kar ljudje v svojim življenji seree natvezejo, jih tudi v smertni uri ne zapusti. — Kakoršno življenje, taka smert. Tega se posebno nad skopuham prepričujemo, kakor nas vsakdanja skušnja uči, ko namreč druge pregreh«' človeka na stare dni bolj zapušajo, ali saj osiabe in se utolažijo, mu skopost vedno ostane, de! — kako nespametno vender — še huji celo prihaja, kolikor bolj upanje upada daljniga posestva. Pri zakladih jc seree. Tako pripovedujejo od neciga zlatarja, kterimu so zlat križec na smertni postelji deržali, de bi ga hritkiga terpljenja in smerti Kristusove opominjali, de je vprične vprašal: -Kaj menite, ko-
liko pač ima ta križec srchernc vrednostiOdkod taka skopost in taka slepota celo v poslednji uri? Ker jih mnogo ua smert in na poslednjo sodbo resno nc misli, in šc takrat nc, ko bleda smert žc s koso pred posteljo stoji, in naš viksi sodnik že na sodiijim stolu sedi. Ako utegne ktero zdravilo skopost pregnati, jo gotovo misel na smert ozdravi. Potoki, čeravno imajo sladko vodo, se vender zasule in ogrene, ko se v morje zlijejo. Kavno taka je s posvetnim hlagam: če tutli posestnika v krepkih dneh razvcselujcjo: se jim vender dovolj ski-sajo in ogrene, kadar se imajo zliti v morje večnosti, kamor morajo naposled vender vse vode sc stakati, in kjer morajo počivati, če so sc tako deri«* in šumele, šc toliko otovorjenih ladij plavile, št* tolikrat povodinj in še toliko škode napravile. Po ravno tem potu moraš tudi ti iti, skopi človek! Pijača, ki ti jo smert ponudi, je grenka, in ledeni smertni pot na bledim čelu jc kisel, kakor morska voda. .,(*renko kakor smert" pravi pregovor, vsakdanja modrost, in s tem hoče nar veči grenkost ta-danjiga življenja zaznamnjati, in v življenji ni nič grenke jiga, memo njegoviga konca, in nobeniga človeka konec ni tako grenak, kakor konce skopuha. Zatoraj pa se bere: ..O smert. kako grenak je tvoj spomin človeku, kteri svojo srečo v.svojim premoženju najde !u ..Nag sim prišel iz mater-niga naročja, in nag sc tje povernem- pravi Job. potcrpežljivi mož nekdajnosti. --rXičesa nismo prinesli na ta svet, in gotovo ne moremo ničesa seboj vzeti" pravi sv. Pavi. Kavno tako govorita smert in grob. \e pozabi tedaj, skopi človek, ne pozabi, de si nar veči nespametnik ua zemlji, tle s trudam pridobivaš, s skerbjo hraniš, in z olm-panjem zgubljaš. Sreče išeš, pa revšino najdeš; vekomaj hočeš obderžati, pa moraš tako naglo zgubiti!
Saj ti tvojiga zlata in srebra ne bodo djali pod zglavje, ko te bodo v ozko leseno hišico položili. Nič karkoli si privarval, prigoljufal, pravično ali krivično pridobil, zavoljo česar si .se potil, si skerbcl, se trudil, kar memo vsiga ljubiš in kot malika častiš: nič tega ne vzameš seboj, vse to moraš na zemlji pustiti, ko ti posteljo pod zemljo posteljejo; če si denar in blago dosihmal še tako hranil, je bila tvoja hiša še tako terdna, so bile vrata tudi železne in na njili nar močneji ključavnice in pahi, če si ga tudi v železnih shrambah hranil, in sam pri njem, kakor zmaj po pravlicali, noč in dan stražil: prederznimu roparju, —smert-nimu koscu, ni noben zid previsok, nobena hiša pre-terdna, nobene vrata premočne, noben zmaj pre-strašan, de bi do tebe ne mogel, in te od tvojiga
mamona no upeljal. In če nočeš, ko se ta siloviti in grozni gospod, tvoj nar veči sovražnik, prikaže, obupati, če hočeš enkrat pokojno svojo glavo nagniti. ti ne vem druziga svetovati, kakor ti svetuje sv. evangeli: ^Delajte si prijatle s krivičnim ma-monam, de vas, kadar obncmagate, vzamejo v večne prehivališa!" (Luk. 16, 9.)
Enaciga kaj je hotel svetu dopovedati Sala-din, Egiptovski vladar. Ko se namreč smerti bliža, veli njegovo mertvaško oblačilo na drogu po mestu nesti in klicati: rSaladin, kteri js vso Azijo premagal. in pod svojo oblast spravil, od vsiga svojiga bogastva in od tolikih zakladov nič ne unese, kakor tole mertvaško obleko!** In s tem je hotel ljudstvo hrezmerne lakomnosti denarja ozdraviti. — Tje je tudi naš lložji učenik, kralj, čigar kraljestvo ni od lega sveta, bogatinea. ki si je veliko za denar prizadjal. zavernil: -Neumnež! še to noč bodo tvojo dušo tirjali od tebe: kar sipa spravil, čigavo ho?- (Luk. 12, SfO.) In sv. Marka piše: ..Kaj bo eloveku pomagalo, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? (*<. 36.).
K^otlovlna ker«au*kc eerkve.
•S'pisni prof. Dr. M. ttobir. I Uraden /N.j.J.
Ta knjiga je bila na svetlo dana lani ob vsih svetih. Naš mnogočastiti rojak jo je sicer v nemškim jeziku spisal, pa tako izverstno ino večini hraveov tako primerno, de je cerkveni listi ne morejo prehvaliti ino dovolj priporočati. Lanski Sol-uograski eerkveni časnik jo v 49. št. tako presoja:
..1'ogostama se primeri, de se začno cerkvene zgodbe spisovati. pa se ne morejo spisati zavoljo prcohilniga obsežka.— Pervi keršanski veki so te-tnelilo ino večkrat preobširno spisani. Nam hlizeji ino naše razmere bolj živo zadevajoči časi čakajo zastonj na enake spisavce.
Ni tudi nič redkiga. de je prevelik obsežek ueenikam cerkvene zgodovine v spodliko in obotav-Ijaje se. kar je treba učence mahoma učiti, ali njih po/.nejimu samouku prepušati. potrošajo preradi preveč časa ino truda za starodavne prigodbe. Zraven pišejo svoje knjige po navadi le za duhovne ino bogoslovce. ino vender je prepotrehno. de tudi ueduhovni zgodovino svoje cerkve vejo — saj toliko, de zamorejo tiste bedaste ali huJovoljne prav lice zavračati, ktere se rade ukanljivo za prave cerkvene prigodbe razširjajo.
Ako se nam tedaj knjiga ponudi, ktera cerkveno zgodovino do naše dobe obsega, ktera iz prcohilniga zaklada povsod previdno izbira, kar je potrebno vsaki poslednji vek ino zlasti naš čas razumeti, ktera se ne spuša v razširile preiskave, ki so neduhovnam manj potrebne ko nadležne, če je ta knjiga v pravim cerkvenim duhu pisana ino toraj tudi resnicoljubna, moramo njen prikaz veseli pozdravljati ino njenimu spisavcu očitno hvalo izreči. kakorsna gre njegovimu pridu ino njegovi obšimosti.
Mislimo, de ne moremo te knjige častniga ko-rarja ino učenika cerkvene zgodovine ino cerkveniga prava v Gradcu, gospod lir. M. liobiča bolj priporočiti kakor zagotovi jaje, de prej izrečeno pol hvalo po pravici zaslužuje. ino de želimo ino se terdno zanašamo, de bo njeno daljno razširjanje naš razsod opravičilo.
Akoravno s pripravnim kazalam imen in važ-niših reči le zvezek v osmerki na 464 straneh
všečniga tisa (brez pomot) obsega, se vender v nji ne pogreša nobena imenitna prigodba, nobeno važno ime ino ne obotavljamo se reči, de se utegne vsakimu škofu dovolj zdeti, če bogoslovci iz cerkvene zgodovine t o dobro vejo, kolikor je v teiu zvezku, ino mnogi mašniki bodo gospod spisavcu hvaležni, de jim olajša, si v kratkih uricah dostaviti, česa se za svojiga učenja niso učili, za tega voljo, ker so mogli krivoverce pervih časov cele tedne ino mesce po vsih krivinah slediti, potem pa nič več časa niso imeli za uk tistiga časa, kteri jim je bliže.
Ako še pristavimo prijetno obliko te knjige, njen prosti jasni jezik, na marsikterim težkim mestu po mojstrovsko izbrane izraze, povsod naznanjeno cerkveno vdanost spisavcovo, moramo ponavljati razsod Sekovskiga škofijstva: „de ta knjiga zaslužuje, de jo učeniki keršanskiga nauka posebno učcncam priporočajo'*.
Po teh besedah mislimo ne bo več treba našim bravcam razkazovati obsega ali izgledov pisave. ker smo prepričani, de si bodo knjigo omislili ino nas hvalili, ker smo v cerkvenim listu njih pozornost na njo obernili" itd.
Enako hvalo poje tej knjigi (>raški ..Prijatel kotoliške resnice" v lanskem 50. listu. Med drugim piše: ..Zares prava dobrota je jederna razlaga raznih krivih ukov. — Ta prosta zgodovina predstavlja glavne zmote vsih krivih učiteljev kratko ino natančno ino zlasti novejšim ravno tako prekosilo katoliško resnico nasproti stavi. Povsod presekava zgodovinske laži, kterim se še le pre-rado verjame! Heči smemo, de je to delo izversten. dobro osnovan načert zgodovine vojskujoče se cerkve, s kterim naj se svobodno tudi učeni bogoslovci spoznajo, ker jim podajo popolen pregled cerkvene zgodovine ino s tem naj zdatnejši olajšanje k vsestranskimi! v razširjanju svojih cerkve-no-zgodovinskih vednost. Posebno primerna se nam ta knjiga zdi za učenec višjih latinskih šol, de se seznanijo s cerkvijo, kar brez njene zgodovine ni lahko mogoče.
Želeli bi to knjigo v rokah vsili dobrih katoličanov. Zakaj če čujejo včasih kako reč černiti ali grajati, lahko pogledajo v to knjigo ino najdejo ino zvejo mahoma kar je prav ino resnica; ravno tako bodo vedili prazne pravlice ino ugovore sled-njimu koj presekati, kakor mu gre-4 itd. Velja 2 goldinarja.
Ne dvomim tedaj, de bomo tudi mi kaj radi po tej izverstni zgodovini segali, s ktero je sveti veri tako lepo ustregel, sebi pa neumerli spominek postavil naš verli rojak, rojen v predmestni fari sv. Magdalene nekaj niže Maribora.
Prilično se nam zdi tukaj še drugiga cerkveniga zgodovinarja opomniti. Ce namreč pogledamo odtod prek Drave na levi breg, vidimo rojstni kraj Kašparja Kojka. rojeniga 1744, čigar slava v cerkveno -zgodovinskih vednostih hode vedno živela. Hojka se je učil v Ljubnu. (iradcu ino na Dunaju, se počastil doktor bogoslovja ino mašnik posvetil I. 1766. 6 let kaplan v Selnici ino Svečini ga 1773 postavijo v Gradec učitelja modroslovja — ino čez leto cerkvene zgodovine, za ktero je bil ves unet ino neutrujen. Zraven se mu I. 1777 izroči vodstvo semrniša. L. 1782 ga v zlato Prago premestijo, kjer našiga visoko učeniga ino čislaniga rojaka neprenehama od časti do časti povišujejo. L. 1793 je bil izvoljen svetovavee c. k. vlade in I. 1807 korar pri vsih svetcih. Umeri jc 19. maja 1818.
Njegovimu skerbnimu trudu zahvaluje dosti čeških fara svoj začetek, in zboljšanje dohodkov, ubogi učenci zlasti za duhovski stan, dosti štipendij.^ Učenih knjig je več spisal, tode po duhu ino okusu one dobe. Vse zadevajo cerkveno zgodovino: Oratio inauguralis de stud. hist. eccles. Gradec 1777. Geschichte der grossen allgemeinen Kirchen - Versammlung zu Kostnitz. 4 zvezki v Gradcu i Pragi 1. 1781 — 1785. Svnopsis hist. rel. et eccles. christ. methodo svstematiea adumbrata. V Pragi 1785. Drugo tedanje I. 1790. Einleitung zur christlichen Keligion und Kirchengeschichte, 4 zvezki v Pragi 1789—92. Zraven mnogo učenih sostavkov. V njegovi zapuščini se je še najdel celo doveršen rokopis: Kirchengeschichte von Hohmen.	l>r. M.
Iha znamenita lista sv. Hieronima.
Serce sleherniga zmed nas se močno povzdigne pri spominu, de je keršanska rera ie r per-vi h .stoletjih r naših slovenskih krajih gospodovala, de so jo že aposteljni in učenci Jezusovi tukej za-sejali in uterdili, de jo je tudi pri nas mnogo //ik-čencov s svojo kervjo pričalo, Kavno lako važno je to, de so sloveči cerkveni učeniki tudi te strani s svojo lučjo razsvetlovali, kakor sv. J iktorin s svojimi spisi in nauki, s. Aml/roi v Oglejskim zboru, sv. Hientnim s svojimi listi.
Tukej v zgled in nauk dva lista sv. Hieroni-ma ponudimo, ktera kažeta, de v stari Emoni, sedanji Ljubljani, se jc pobožnost obilno čislala; en list je namreč pisan do Etnonskih devic, eden pa do minilia Antona v Emoni (v Valarsovi izdaji spisov sv. Hieronima se najdeta pod št. XI. in XII. med listi v I. zvezku.) Nektere besede za ložji razum-Jjcnje med učenikove besede vmes ukleiicmo. Tako pa se ta dva lista glasita:
l)o devic Emonskih.
Malo papirja je znamnje moje samote (ker namreč ko minili ali pušavnik živim); in zatega-voljo sim dolgo govorjenje na majhnim prostoru stisnil. Zakaj rad bi se bil z vami bolj dolgo pogovoril, pa stiska za list me je silila molčati. Zdaj pa sini z umetnostjo čez svoje ubožtvo zmogel (ker namreč bolj stisnjeno pišem). Majhno je sicer pismo, pa beseda je dolga. Vender zastran te moje potrebe spoznajte mojo ljubezen, ker še pomanjkanje pisarskih reči me ni moglo zaderžati od pisanja. Ve pa mi ne zamerite, prosim, de me nekaj boli. Povem namreč z žalostjo, povem s solzami, nc ene pičice celo mi niste dopisale, ko sim vam bil toliko službe skazal (sim vam nauke in svete dajal). Vem sicer, de ni nobeniga deleža med lučjo in temo, nobeniga družtva s služabnicami Božjimi za grešnika (jaz pa kakor grešnik nisim vredin vaše prijaznosti). Vender tudi grcšnica je gospodu noge umivala, in od drobtinic svojih gospodarjev tudi psički jedo. In Zveličar sam ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike; zakaj zdravi ne potrebujejo zdravnika. Tudi hoče on raji pokoro grešni-kovo kakor smeri; še zgubljeno ovčico na svojih ramah nazaj prinese: in zgubljeniga sina, ko se verne, oče vesel sprejme. Nasprot apostelj temveč pravi: Ne sodite pred časam. Kdo namreč si ti, ker ptujiga hlapca sodiš? Svojimu gospodu on stoji ali pade. In kdor stoji, naj gleda, dc ne pade. In eden druziga butare nosite. (Tedaj tudi od mene hud o ne mislite). Drugač. preljube sestre, sodi človeška zavidnost, drugač Kristus. Ni enaka sodba
pred njegovim stolam, in pa v kotu šeptavcov. Veliko potov se ljudem zdi pravih, ktere se bodo potem krivične znašle. Tudi v perstenih posodah se večkrat zaklad shrani. Petra, ko je trikrat Gospoda zatajil, so grenke solze spet na njegovo inesto postavile. Več ljubi, komur se več odpusti. Zavoljo cele cede se molči, in zavoljo rešenja ene bolne ovce se veselijo angeli v nebesih. Ce se to komu malo vredno zdi, naj posluša Gospoda: Prijatel, ako sini jaz dober, zakaj je tvoje oko hudobno?
Do Antona miniha.
Ko so sc učenci zavoljo prednosti prepirali, je naš Gospod, učenik ponižnosti, eniga zmed o-trok prijel rekoč: Kdor koli zmed vas se ue bo spreobernil, kakor otrok, ne more iti v nebeško kraljestvo. De bi ne bilo viditi, de on to samo uči, ne stori pa ne, tedaj vse dopolni z zgledam, ki-r učencam noge umiva: ker izdajavca s kušljejcm sprejme, ker s Samarjanko govori, ker Marii pri nogah sedeči pripoveduje od nebeškiga kraljestva, ker se po vstajenju od mertvih nar pred ženam prikaže. Satan pa z arhangelskiga verna ni padel iz druziga vzroka, kakor zavoljo napuha, ki je ponižnosti nasprot. In judovsko ljudstvo, ki je le per-vih sedežev in pozdravljanja na tergu iskalo, je bilo končano: ljudstvo iz narodov pa je za njim prišlo, ki je bilo popred ko rornik pri vedru ( l«» je, malo) šteto. Tudi zoper modrijane sveta iu modre te zemlje sta bila ribča Peter iu Janez poslana. Zatcga voljo je pisano: liog prevzetnim zo-perstoji, ponižnim pa da milost.
Glej, bratec, kako hudo je, de ima (pre\zelnik) lloga zopernika. Zato je v Evangeliu napuli-iijeni farizej zaveržen, in ponižni ccstninar uslišan. (Nikar tedaj mene ne zaničuj, kakor de bi se bil čez me prevzel). Deset pisem, če sc ne motim, polnili postrežnosti in prošinj sini ti že poslal, in ti se niukniti nočeš, in ko gospod s hlapci govori. br;;t z bratam ne govoriš. Preveč me grajaš, boš re-kcl. Verjemi mi, ko bi me spodobnost v pisanju ne zaderževala. toliko bi ves razžaljen vkupej na-nosil, de bi mi mogel začeti odpisovati, če ravno od jeze. Pa jeziti se je le po človeško, krivice ne delati pa po keršansko: zatorej se v staro navado povernem, in zopet prosim, de ga ljubiš, kdor te ljubi, in spreobernjen svojimu soiilapcu odgovor daš. Zdrav bodi v Gospodu.	P. II.
Pij IX. in fttevcnjaui.
Vsled pogodbe, ktero je bil Napoleon z papežem Pijem VII. zastran vredovanja cerkvenih reči sklenil, se je v Belgii in zlasti v obeli Flan-drijah več ostrih katoličanov od cerkve ločilo, ker jim opušenje nekterih praznikov in novo razdeljenje škofij ni bilo po volji. V svoji napeni gorečnosti so novim škofam pokoršino odrekli in se po imenu pobožniga duhovna — de si po krivim — Stcvcnjani klicali. Skoraj 50 let so bili zunaj cerk eniga občestva, in njih število sc je vedno bolj manjšalo. Brez cerkvene vlade so bili tudi brez vse duhovske pomoči, in brez spovedi in obhajila so na koncu svojiga življenja le milosti Božji se prederzno iz-ročevali: njih otroke so le posvetni ali ncdiibovni mogli kerševati.
V tem žalostnim stanu sklenejo 1852. leta tri može v Kim do papeža poslati in ga vprašati, ali je pogodba res delo apostolskiga sedeža, ali so res papež več praznikov odpravili, ali so njih
škofje ž njimi sklenjeni in ali jim gre res pokor-81 no skazovati. Ko poslanci v liim pridejo, jih papež radi sprejamejo, 1» po poduče in jim vse razjasnijo. karkoli jih po naročilu svojih rojakov vprašajo. Nazadnje poprosijo, jim svoje pojasnjenje pismeno izročili, dc hi zamogli doma se skazati. Pij IN. vele toraj narediti, „breveu ali pismo, in ga z lastno roko podpišejo, ter ga poslanim dati reko. kteri so sc hili v tem s cerkvijo spravili in v poterjenje svojiga ccrkvcniga združenja iu k veči sreči presveto Rešuje Telo prejeli.
Po tem narede urno prepis papeževiga pisma, ter ga netegama pošljejo v Flandrio donui. Ali doma ne \crjamejo, de hi hili papež sami podpisali. Naglo toraj poročč svojim poslancam. de naj sc enkrat gredo k svetimu Očetu, ter dobro in na tanko pozvedo, ali je res ali ne. Poslanci store, kar sc jim je naročilo in papež jih k sebi spuste.
Stopivši pred Jezusoviga namestnika reko: ..dovolite, s. Oče. de Vas poprašamo. ali to pismo res Vaše mnenje zastran naše zadeve obsega, in pa. ali jc res Vaš podpis". Sv. Oče jim resnično poterdijo. Na to pravijo v svoji priprostosti: rO sv. Oče. ko hi pač liotli vpričo nas podpisati— Čudno, odgovore ljubeznjivi Oče, prečudno v cerkvenih zgodovinah, de hi mogel papež svoj lastni podpis poterdovati! Vender — uboge reve oteti — — vzamejo pero ter zapišejo na breve: r(/onfirma-mus nt supra. Romac Pius P. P. IN.U
Kteri so brali pismo unih poslancov, ki so ga pisali domu v Flandrio, ne vedo. ali hi sc bolj čudili terdovratni priprostosti ali pa posebni dobrot-Ij i v ost i našiga sv. Očeta. — In res je pismo že prineslo svoj sad. Mnogo se jih je že s cerkvijo spravilo, in upati je, de se bodo kniali tudi drugi vanjo poveruili.
O^led po Slovenskim.
Iz Ljubljane. „Solski Prijatel" je v 3. štev. naznanil: Djanje svetnikov urno dobili; že ne mehko veze in boile kmalo razposlano. Naj toraj plača, kdor svoje dolžnosti še ni odrajtal.
1' e r k v t n e novice z B e r d a per P o d p e č i. (Dalje.i Ko ho sedanji fajmošter. častiti gospod Janez Burcer. to faro nastopili, ho od prednikov svojih zapisano najdli iu potem sami se prepričali, de bo per ti cerkvi mnoge poprave treba. Zmed druzih prenaredeb je bilo cerkev /.daljšati potrebno — ne le zato, ker je o marsikterih priložnostih. zlasti o večih shodih pretesna Lila, ampak še po-tbno zato, de bi se prontorin, svitel kor zidati in obokati zamogel, namesto dveh lesenih, eden nad drugim nt oje tih kotičkov, ki sta oba že prav nlaba. lesna, temna,za eerkev nedostojna, zraven lega pa še lenim kristjanam v zatekališe in skrivališe bila kakor nalaš. Gospod fajmošter. potrebo tega opravila kmalo živo npoznavši. so ne zato z veljavnišimi možmi te fare zastran tega pogovorili, in precej pervo leto po Hvojim nastopu v namen za podaljšbo in popravo cerkve radovoljue darove nabirati in prejemati začeli: prejete denarje pa so v svoji nkerbnosti in previdnosti sproti varno ua obrest razposodili. Tako so nabirali in ravnali »kozi celih sedem let. V tem času so pa tudi skerbeli, de se je apna, kamnja, opeke iu lesa za zidanje in vtavitev potrebniga pripravilo in navozilo. Po preteklih sedmih letih ho v imenovani namen nabrane in razpo-Hojene denarje iztirjali, in tako vsiga skupej 1181» goldinarjev v roke dobili, in pa več druziga za zidanje in rtavitev že pripravljenega imeli, de s*» že začeti mogli.
Tedaj pa so se po sprejetim vikšim dovoljenju de!a čversto lotili, 5. maliga travna pretekliga leta 1853 je bila hv. maša z izpostavljenim sv. Rešnjim Telesam in blagoslovam za srečo k začetku in zdeljavi omenjeniga dela. Potem so bile najpervo orgle VHaksebi vzete in prenesene, in oba lesena korčika poderta. Per tem razdi-ranju se je potrebnost poprave še očitniši pokazala, ker ho vzidani bruni, na kterih sta kora slonela, že prav zlo Irohleni bili, in bi bilo z orglami vred kmalo vse na kup zagrometi, in lahko veliko nesrečo v cerkvi narediti utegnilo. Ob tednu, II. mal. travna je prišel znajdeni in obilno skušeni mojster. Matevž Medved iz Cerklja, h svojimi izurjenimi zidarji, kteri so najpred končno stran cerkve (per velikih vratih) razbili in po-derli, z dozidanjem za poltretji sežinj eerkev podaljšali, sprednjo stran per vhodu pa potem precej visoko na verhunec izpeljali. Na vsaki kraj verhunca so gospod fajmošter angela s trobento, iz terdniga železniga pleha narejeniga, zmalaniga in pozlačeniga, postaviti dali — ljudstvu v vedno vabilo k službi Božji in v živi spomin na poslednjo sodbo. Ko je to dodelano bilo, so nad pri-zidanim delam tesarji precej ostrešje postavili in pokrili, de so zidarji z načetim cerkvenim obokani brez odlašanja noviga skleniti in prizidati zamogli. Nato so se kora lotili, ter prav prostorniga in svitliga sezidali in na dveh kamnatih stebrih slonečiga obokali in prav lepo in primerno izpeljali. Tudi žagrad, ki je poprej prav nepripravno za velikim altarjeni stal, je bil podert, per strani velikga altarja novi primerniši zidan in obokan, nad njim hram za cerkvene reči narejen, in s pobarvanim plehain pokrit. Stopnice na prižnico, poprej bolj lestvici kot stopnicam enake, so bile predjane in prenarcjenc Nekaj oken je bilo na novo popravljenih, nekaj pa prestavljenih. de cerkev zdaj več svitlobe ima. Tako se je tudi v kapelici sv. Peregrina zlasti eno okno predelalo in veči naredilo, altarska miza pa prav k zidu predjala in vzidala, de se je tudi ondi več svitlobe in prostora nekoliko pridobilo, ker je posebno za Božji grob. ki se veliki teden ondi postavlja, poprej premalo prostora bilo. Namesto stare, prav slabe in popravila potrebne strehe je kapelica zdaj s pobarvanim železnim plehani pokrita. Kapelici sv. Peregrina nasproti (kjer so poprej stranske vrata bile) pa se je prostor izdelal, in pripravil, in ultarska miza postavila za nov altar v čast sv. Jožefu, ženinu prečiste device Marije: a tem je pa cerkev tudi lepši in primerniši podobo znotrej dobila. Nadalje so skerbni gosp. fajmošter tudi v turnu pod zvonovi zavolj varnosti pred ognjem zidan obok narediti dali; zamazana turnska streha pa je prebarvana bila. Tudi mertvasnica, ki se je dosihmal pogrešala, je zdaj napravljena, ter s pokopališuim ozidjem sklenjena. Ko je vse to srečno dodelano in zveršeno bilo, je bil po pridobljenim prostoru v cerkvi tlak položen, in ker-stni kaoien z obnovljeno omaro na svoje odločeno mesto nazaj postavljen. Tudi podoba matere Božje, ki je poprej nad velikimi vratmi bila, se je po željah farmanov prebarvana in obnovljena v pripravljeni prostor nazaj djala, in nad njo lepa strešica naredila. (D. si.)
Ravno smo zvedili, de bodo dans popoldne ob petih naš rojak, prečast. gosp. škof FriderikBaraga, po železnici iz Dunaja v Ljubljano prišli,
Preineiube diihov*lne v Ljubljanski
škofii.
Lokalia v Kokri je podeljena gospod Janezu Kastelieu, kaplanu v krajnu. namesto njega pride gospod Kr. Vončina. bennliriat v Moravčah: njegovo mesto pa ostane izpraznjeno.
Odgovorni vrednik: Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blaznik.