tu ji arheologi. Tako se je Korošec dotaknil problem atike kolišč na L jubljanskem b a rju . Vsa ta p red av an ja so pa im ela značaj b o lj obvestila o novo odkritih p ostojankah ter o novih m om entih, ki nam pom agajo tolm ačiti problem atiko kolišč in n jih kultur, ali pa vsaj zastav ljajo novo problem atiko. V isto skupino je mogoče prišteti še n e k a j pred av an j in predavateljev, ki so se dotaknili splošne slike raziskavanj v posam eznih deželah, k ak o r n. pr. R. L aur-B elart, ki je podal pregled raziskavanj kolišč v Švici. D ruga skupina p redavateljev je obravnavala bolj splošne problem e v okviru k u ltu re na koliščih. P re d av a n ja so včasih im ela značaj poročil b o lj splošnega zn ačaja, kak o r je bilo n. pr. p red av an je »Kolekcija s kolišč v Museo Preistorico Romano« (Barocelli). N ekateri p red av atelji so se pa dotaknili v p rašan ja odnosa m ed k ulturo naseljencev na koliščih do drugih k u ltu rn ih skupin, k ak o r so bila p red a v an ja »Pokopi v cistah in koliščarska civilizacija v dolini Rone« (Marc R. Sauter), dalje »S tratigrafija pirenejskega neolitika in odnos do alpskih neo- litičnih kolišč« (Louis-René N ougrier), »Poljedelske neolitične kolonije na m oč­ virnem zemljišču« (W. G uyan), »Predstave kolišč v V al Camonica« (Keller T arnuzzer) itd. T re tja skupina pred av ateljev se je dotaknila sintetične slike, ki nam jo n u d ijo današnja kolišča. Med temi sta b ila tudi P ia Laviosa Zambotti, ki je skušala dati sliko kolišč in k u ltu re v zgodovinski luči, in pa Gordon Childe, k i je podal zgodovinski pom en kolišč kot podobo n ek d an jeg a življenja človeka v neolitiku. Posebno skupino je pred stav ljalo nekoliko p redavateljev, ki so se dotaknili problem a kolišč z gledišča prirodoslovnih znanosti, predvsem paleobotanike. T ako je Hans H elbaek poročal o paleobotaničnih razisk av an jih na koliščih in o rezultatih, do k aterih je ob tem prišel. Max W elten je pa podal sliko, k a j nam m ore nuditi palynologija pri raziskavanju predzgodovinskih kolišč te r o rezu ltatih in raznih m om entih, s katerim i je mogoče nek atere čisto arh eo ­ loške hipoteze sprejeti ali pa ovreči. V ittoria Pasa D u ran te je pa dala pregled pelodne analize v holocenskih plasteh otoka V irginia n a jezeru Varese, k je r so razisk av ah kolišča. Vsa ta p red av an ja so se pa le v m anjši m eri dotikala vprašanja, ki danes sk o raj n ajb o lj zanim a predzgodovinarje, k ateri se bav ijo s problem om kolišč. Predvsem je tu pomembno vprašanje, k a j danes razum em o pod nazivom kolišč. Im enovani predavatelji so se v glavnem om ejili le na posam ezne detajle v tem problem u, ali so se pa nagibali k stališču, po katerem se naselbine na koliščih ne glede na mesto, k je r so, m ed seboj ne razlikujejo. N ekaj p redavateljev se je pa dotaknilo tudi tega nadvse zanim ivega v p rašan ja, ki je izzvalo tudi n aj- živahnejše diskusije. Med ostalim je p red av atelj O scar P a re t zanikal v splošnem obstoj kolišč. Em il Vogt in n ek a te ri drugi švicarski predzgodovinarji so p a v svojih izv ajan jih razlikovali nekoliko m om entov p ri tem zanim ivem vprašanju. K akor je pa videti, problem obstoja ali neobstoja kolišč še zdaleč ni jasen, niti raztolm ačen. Mogoče bodo posam ezne naravoslovne vede prinesle več jasnosti v to vprašanje, k a r je n a koncu skušal dokazati tudi W erner Liidi v svojem p red av an ju , ki je s čisto naravoslovnega gledišča dokazoval obstoj, nek aterih kolišč v Svici. » ■ Josip Korošec Joachim Werner, Waage und Geld in der Merowinger­ zeit. (Sitzungsberichte d er B ayerischen A kadem ie d er W issenschaften, P hilo­ sophisch-historische Klasse, Jahrgang 1954, H eft 1, M ünchen 1954), 40 str., 7 slik in 2 k a rti v tekstu ter 2 tabli. B avarska akadem ija znanosti je v vrsti svojih publikacij izdala kot prvi zvezek v letu 1954 razpravo Joachim a W ernera, ki obravnava tako arheološko k o t zgodovinsko pomembno v p rašan je razvoja d e n a rja in razv o ja tehtnice za te h ta n je d en arja v m erovinški periodi. A vtor nam v k ratk ih potezah p odaja zgodovinsko sliko p ro p ad an ja rim ­ skega denarstva, ki v raznih k ra jih pada v razna obdobja. Prvenstveno je izginil iz prom eta bak ren i denar, m edtem ko so zlati in srebrni denar kovali tudi še dalje. V endar pa tudi ta ne povsod. Tako nim am o na desni strani Rena dandanes nikakršnih dokazov o obstoju kovnic. N a levi strani Rena so pa kovnice om ejene le na mesta, m edtem ko so v n o tran jo sti G alije tudi v m anjših naselbinah. D oslej je samo v G aliji ugotovljeno okoli 800 kovnic, ki prip ad ajo n ajveč VIII. stoletju. P rav tako je ugotovljeno okoli 2000 imen znanih m one- ta rjev . K er so pa to bili v glavnem le novci iz dragocene kovine, je obtok novcev okoli leta 700 bil om ejen le za potrebe d aljn e trgovine, m edtem ko je droben denar (bakren) za potrebe n o tran je trgovine m anjkal. Na tem elju tega sklepa avtor, da moram o ta prim er tolm ačiti ali kot zelo om ejeno denarno gospodarstvo, ali p a kot zelo razvito naturalno gospodarstvo. Kovan d en ar je zaradi dragocene kovine im el tako veliko vrednost, da je mogel priti v poštev le p ri zunanji trgovini, m edtem ko se je v notran jo sti trgovina razv ijala po m enjalni poti. V m erovinških p o k rajin ah z razvitim kovanjem d en arja je preizkušal kovani denar predstojnik kovnice (M ünzmeister). D okler je bilo še dovolj drago­ cene kovine, je tra ja l še princip kvantitete. Zlati trie n ti so imeli enotno težino, enotno velikost in tudi vsaj približno enoten sestav. K asneje pa p rih a ja do zm anjšanja težine in velikosti te r do slabšega sestava in celo do potvorb (pozlačen bakren denar). T edaj se vse bolj u v elja v lja princip kvalitete na račun principa kvantitete, k je r se upošteva le vrednost kovine po težini. Vsak posam eznik je bil prim oran sam preizkušati novce in jih tudi tehtati. P reizkus kovine se je vršil s preizkusnim kam nom , a težina se je teh tala na posebnih tehtnicah, podobnih apotekarskim tehtnicam . O b stajala sta dva tipa, oba po vzoru rim skih tehtnic. P rva tako im enovana h itra tehtnica (statera) je v m ero­ vinških grobovih V. do VIL stoletja znana v 12 prim erkih, druga pa tako im eno­ vana en akokraka tehtnica (libera) je znana v 53 prim erkih. A vtor se ne strin ja z dosedanjim glediščem, po katerem n a j bi tehtnice bile le last zlatarjev in m onetarjev, ker doslej ni od k rit noben grob, v k aterem bi poleg tehtnice bilo tudi zlatarsko orodje. N ekateri drugi grobovi zunaj m erovinškega k u ltu rn eg a kroga, v katerih so se našli predm eti, ki prip ad ajo zlatarjem , niso imeli tehtnic. Zelo redko je pa tehtnica v ženskem grobu. Avtor kaže tudi na socialni položaj tistih, ki so imeli tehtnice v grobovih. O n ek aterih meni, da so pripadale p le­ m enitašem . čeprav tehtnica ne p red stav lja nujen predm et v grobu tistega, ki je stal socialno više. Poleg tehtnic imamo včasih v grobovih tu d i uteži raznih oblik in razne težine, včasih celo galski bronasti denar, uporabljen v ta nam en. R azširjenost grobov s tehtnico v m erovinških deželah je razdeljena dokaj ravnom erno po frankovskih k ra jih severne G alije, po V aloniji in v renskih k rajih . O sam ljene so pa tehtnice v V estfalski in v friziških Terpih, m edtem ko so p ri A lam anih in B ajuvarih zopet bolj pogostne. Tako imamo tudi te rito ­ rialno razdeljene po k rajin e s principom kv an titete ali s kovanjem novcev in p o k rajin e s principom k v alitete ali s tehtnicam i, ki pa m ed seboj po n ajd b ah časovno ne sovpadajo. Izven m erovinških p o k rajin je tudi v A ngliji najdenih 6 tehtnic, ki so po m nenju av to rja pod m erovinškim vplivom. Podoben prim er bo tu d i z n ek aterim i drugim i tehtnicam i, ki so n ajd en e na D anskem , n a Saksonskem , na T urinškem in v Frieslandu. 6 tehtnic na N orveškem in tehtnica, ki je n ajd en a na Jütlandu, pa niso služile za teh tan je zlatega d en arja, k er so veliko večje. P red stav ljajo dom ače delo po frankovskih vzorih. A vtor sodi, da so služile tak e tehtnice za te h ta n je prstanastih novcev (Ringgeld). L angobardski sta tehtnici, najdeni v K ranju, od k aterih je ena statera, druga pa libera. T re tja langobardska tehtnica je bila pa n ajdena v B rnu v grobu nekega zlatarja. V Panonski nižavi n ajd en i tehtnici z uteži, ki jih avtor pripisuje A varom , p rip ad a jo prav tako kakor ona iz Brna, zlatarjem . So pa bizantinskega izvora. Po vsem m orem o im eti za tehtnice za te h tan je d e n a rja le m erovinške in angleške tehtnice. Te so bile vezane na neko posebno denarno situacijo v tam ­ k a jšn jih k rajih , k er so istočasno bili v obtoku razne vrste novcev raznih kovnic. T ak prim er imamo pa tudi že veliko poprej za časa Keltov, prav tako p a tudi k asn eje za časa Vikingov v IX. in X. stoletju. R azprava, ki jo je napisal W erner, je posebno pom em bna glede d aljn ih m ožnih sklepov o trgovini, delno tudi za socialno sta n je posam eznikov poleg sam ega razvoja denarstva in kovanja novcev v zgodnjem srednjem veku te r uporabe kovanega d en arja kot plačilnega sredstva. Josip Koroš