Leto XXVII. Štev. 20.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 19. maja 1940.
Izhajajo vsak četrtek za prihodnjo nedeljo
„Kadar molite za svojo zakonsko srečo, molite tudi, da bi se vsi narodi zavedli, da so vsi otroci božji in da bi se takó zbudilo v njih zopet čustvo vesoljnega bratstva, ki je nujna podlaga edinosti človeštva in splošnoga miru.“
Papež novoporočencem
Letna naročnina: na posamezni naslov 30 Din, na skupni 24 Din, za inozemstvo 72 Din, z Marijinim L. 100 Din, za Ameriko 3 dolare *
Štev. položnice 11 - 806 *
Uredništvo v Lendavi Uprava v Črensovcih
Nizozemska, Belgija in Luksemburška v vojni
V petek 10. maja ob 3 zjutraj so nemške čete brez vojne napovedi napadle nizozemsko, belgijsko in luksemburško mejo. Istočasno so nemška letala priletela nad ozemlja Belgije, Luksemburga in Nizozemske in bombardirala letališča in železniška križišča.
Nemška vlada je v noči od četrtka na petek na isti način, kot pred enim mesecem Danski in Norveški sporočila nizozemski in belgijski vladi, da bodo njene oborožene sile vkorakale v ta ozemlja, ker da je nemška vlada prepričana, da hočeta Anglija in Francija vkorakati v Belgijo in na Nizozemsko, da napadeta nemško Porurje in da mora torej v samoobrambi vzeti pod varstvo obe deželi.
Belgijska in nizozemska vlada sta na takojšnjih sejah sklenili, da se bosta nemškemu vpadu uprli. Odredili sta splošno mobilizacijo in sta sporočili angleški in francoski vladi, da sta bili napadeni in da prosita za pomoč. Angleška in francoska vlsda sta pomoč takoj obljubili in takoj prešli k dejanjem.
Anglija zasedla
Islandijo
Angleško zunanje ministrstvo je 10. maja javilo:
Po zasedbi Danske je bilo potrebno računati z možnostjo nenadnega izkrcavanja nemških čet na Islandiji. Jasno je, da slaba Islandija ne bi mogla odbiti tega napada ter bi otok padel popolnoma v roke Nemcev. Zaradi tega je vlada Nj. Vel. sklenila preprečiti to možnost ter je izkrcala na Islandiji angleške čete. Ta operacija je bila davi izvršena. Angleška vlada je dala izrecna zagotovila islandski vladi, da so bile čete izkrcane samo zato, da varujejo državo pred nemško invazijo in da se bodo angleške čete
umaknile po končanih sovražnostih. Vlada Njegovega Veličanstva je sporočila islandski vladi, da ne bo niti najmanj vplivala na obstoječo upravo otoka in da je pripravljena pogajati se z islandsko vlado o sklenitvi trgovinskega sporazuma.
Edina obrambna moč, s katero razpolagajo islandske oblasti, je policijska četa 70 mož. Nemčija pa je že pred vojno pošiljala na Islandijo številne ekspedicije, za katere so trdili, da so znanstvene, ali pa da pripravljajo otvoritev letalskih prog. Ko se je začela vojna, je bilo na Islandiji precej več Nemcev kot je to potrebno za trgovinske posle. Potem, ko so se začele sovražnosti, se je to število še zvišalo, ker so se tu izkrcavale posadke raznih ladij, ki so se potopile.
Vodilne osebe govorijo
Hitler:
Čas odločne borbe za bodočnost nemškega naroda je napočil. Že 300 let delata britanski in francoski narod na tem, da bi onemogočila vse napore za združenje Nemčije in stremita za tem, da bi Nemčijo oslabili. Samo Francija je v 300 letih 31 krat napovedala Nemčiji vojno. Desetine let je bil cilj Velike Britanije, da za vsako ceno prepreči zedinjenje Nemčije in da bi si Nemčija pridobila tiste dobrine, kakor jih rabi za vzdrževanje 89 milijonov prebivalstva. Velika Britanija in Francija sta vodili to svojo politiko brez ozira na to, kakšen režim je v Nemčiji vladal. Hoteli sta prizadeti zmerom nemški narod in angleški in francoski državniki čisto odkrito sedaj priznavajo te namene. Nemčija naj bi bila uničena in raztrgana v majhne države. V takem primeru, pravijo, bo Nemčija zgradila svojo politično moč in tako si bo mogel nemški narod zagotoviti na tej zemlji svoje življenjske koristi. Zato so bili odklonjeni vsi moji mirovni predlogi in zaradi tega nam je bila 3. septembra lani napovedana vojna. Nemški narod ni bil sovražno razpoložen proti francoskemu in britanskemu narodu, toda danes je nemški narod postavljen pred vprašanje ali živeti ali umreti. Pred nekaj meseci so naše hrabre čete zmagale Poljake, ki so jih proti Nemčiji poslali Angleži in Francozi. Nato sta Velika Britanija in Francija sklenili Nemčijo napasti s severa. Nemška sila je začenši z 9. aprilom v kali zatrla ta poskus in sedaj se je dogodilo tisto, kar se je že več mesecev zdelo kot nevarnost, ki čedalje bolj grozi. Velika Britanija in Francija sta pod izgovorom ogromnega manevra v jugovzhodni Evropi pripravljali napad skozi miroljubni ozemlji Belgije in Holandije na nas. Vojaki z zahodnega bojišča: Napočil je trenutek, ko gre za usodo nemškega naroda za nadaljnih tisoč let. Storite svojo dolžnost! Nemški narod je z vami!
Viljemina, nizozemska kraljica:
Jaz in holandska vlada bova storila svojo dolžnost. Preteklo noč je nemška vojska brez opomina nenadoma napadla Holandijo kljub obljubam, da bo spoštovala našo nevtralnost, dokler se bomo mi držali nevtralnosti. Nemška vojska je vdrla v Holandijo. Ogorčeno protestiramo, proti temu nesramnemu napadu in kršitvi mednarodnih obveznosti civiliziranih narodov. Jaz in holandska vlada pozivava ves holandski narod, naj tudi on stori dolžnost do domovine.
Leopold, belgijski kralj:
„Belgijci! To je že drugič v zadnjih 25 letih, da lojalno Belgijo napada nemško cesarstvo ne glede na najsvečanejše obljube. Mi smo izpolnili vse svoje dolžnosti glede nevtralnosti. Hrabrim belgijskim vojakom in vsem junaškim Belgijcem pošiljam svoj bratski pozdrav. Mi se borimo, da ustavimo napad sovražnika na našo državo. Velikim naporom vsega belgijskega naroda se imamo zahvaliti, da je naša oborožena sila mnogo večja in močnejša kot leta 1914. Anglija in Francija sta nam obljubile pomoč in francoski in angleški oddelki so že na potu, da se pridružijo našim četam. Borba bo težka, toda naj nihče ne dvomi v skrajni rezultat. Kakor moj oče leta 1914 sem se postavil tudi jaz na čelo naših čet s popolno vero in zaupanjem v zmago Belgije. Stvar Belgije je častna in z božjo pomočjo bo zmagala.“
Reynaud, predsednik francoske vlade:
„Tri svobodne države: Belgija, Nizozemska in Luksemburška so bile danes zjutraj napadene. Mi smo takoj poslali svoje čete napadenim zaveznikom na pomoč. Naši borci za svobodo so odšli čez mejo. Zopet se bodo borili na legendarnih bojiščih v Flandriji in pred seboj bodo imeli našega stoletnega sovražnika.
Po vsem svetu bodo vsi svobodni možje in žene enako obsojali ta zločin, ki se je izvršil s takim napadom.
Nemčija nas hoče streti. Najprej je računala na komunistično izdajstvo v notranjosti Francije, nato je zopet pričakovala, da nas bo ločila od Anglije.
Sedaj pa je Nemčija odložila svojo masko in naša francoska armada gre na nova bojišča proti njej. Sovražnik je zmerom isti. Najboljši naši vojaki gredo tvegat svoje življenje, vsa Francija pa je danes edina in misli samo nanje.“
Zaradi izrednih dogodkov se je Reynaudova vlada spremenila v koncentracijsko vlado. V vlado sta vstopili še dve desničarski stranki, ki dosedaj nista bili v vladi.
Vstopila sta v vlado Louis Marin, predsednik republikanske zveze in Ybaniegaray, zastopnik la Rocquove stranke. Oba sta imenovana za ministra brez listnice in sta obenem člana vojnega kabineta.
Vsi državni podtajniki pa so odstopili, da se poenostavi vse vladno delo. Samo štirje državni podtajniki so še ostali v vladi, in sicer Dautry, Many, Fevrier in Schumann.
Gamelin, vrhovni poveljnik zavezniških čet: Nemčija je sedaj izvršila napad, ki smo ga predvidevali že v oktobru 1939. Ta nemški napad se je začel danes zjutraj. Nemčija se je odločila za borbo na življenje in smrt. Zato se naše povelje glasi samo: Pogum, odločnost in zaupanje!
Lloyd George, še vedno ožarjen od slave, da je v zadnji svetovni vojni znal angleškemu okornemu temperamenta dati potrebno injekcijo, da je zmagal. Lloyd George je takoj v začetku svojega govora prosil Chamberlaina, naj vendar gre, naj odstopi in naj vzame s seboj vso svojo vladno ekipo. Ni mogoče misliti hujše obsodbe vladnega brezbrižja ali vladne brezved-
nosti, kakor to, da je bilo znano, da je Nemčija že mesece pripravljala transporte za napad neke dežele. Katero naj napade z Baltiškega morja? Ali luno? Vsak slepec bi moral s prstom otipati, kam so nemške priprave merile. Le Chamberlainova vlada, v posesti teh dragocenih informacij, ki jih je mogla brati tudi po časopisju ni vedela, na katero stran pripravlja Nemčija udar z ladjami, pripravljenimi na Baltiškem morju.
Vsi smo ponosni, je dejal govornik, ko slišimo o junaštvu naših mož, toda še bolj nas mora biti sram, da se s takšnimi junaki igračkamo in iz njih tako rekoč norce brijemo. Ni treba zmanjševati nesreče. Pogledati ji je treba v oči. Tudi ni vzroka, da bi bili vzemirjeni, toda zadnji čas je, da se stisnemo, da storimo, kar je potrebno. Povejte deželi, kako stojimo. Dva velikanska imperija sta med seboj povezana, angleški in francoski, v tej borbi za svobodo. Angleškega imperija ne boste dvignili iz zaspanosti, dokler mu ne boste povedali, kaj je v nevarnosti. Zato je potrebno, da ta imperij enkrat nastopi. Resno nastopi. Ne pa da se sramoti z nastopi, ki niso nič drugega, kakor utajevanje. Ni zadosti, če nas tolažite s tem, da je bilanca v dobičkih in izgubah nekoliko v naše dobro. To ni nič. Stvarna resnica je, da smo danes strategično mnogo na slabšem, kot smo bili v začetku vojne. Največji Hitlerjev triumf je ta, da nam je pripravil mnogo večjo zagato, kakor so jo mogli pripraviti njegovi predniki našim prednikom v zadnji svetovni vojni. Najprej smo mu izročili krasno strategično točko, imenovano Češkoslovaško, z en miljonom krasnih vojakov, najboljših v Evropi. Imeli ste francosko-sovjetsko vojaško zvezo. Kaj ste z njo storili? Namesto, da bi bili Nemcem dali za hrbet novo fronto, danes ruske ladje po Črnem morju prevažajo petrolej za Nemčijo. Poglejte Romunijo! Danes je Romunija, ki ste ji z besedami jamčili nedotekljivost, stvarno v rokah Nemčije. Hltlerju ste izročili Poljsko z mi(Nadaljevanje na zadnji strani)
Vinogradniki — zborovalci XII. vinarskega kongresa v Lendavi — pozdravljeni!
Lendava se posebno čuti po-čaščeno, da ste si vinogradniki dravske banovine, združeni v vinarskih podružnicah preko širne Slovenije, zbrali ravno naš obmejni kraj za mesto svojega XII. vinarskega kongresa!
Lendava Vas bo toplo sprejela in zadržala dva dva dni v svoji sredini! Pokazala Vam bo naše prekmursko vinogradništvo in življenje našega vinogradnika, katero se povsem razlikuje od prilik v ostali Sloveniji. V marsičem še mogoče naši vinogradniki ne morejo postati sodelavci Slovenskih goric, Ljutomera, Haloz ali Dolenjskih goric. Se pa naši vinogradniki borijo z istimi težavami kot ostali ter imajo tudi v bodočnosti dobre izglede, ako bodo svoje vino-
gradništvo racijonalizirali po danih smernicah in navodilih. V prekmurskem vinogradniku je stremljenje za napredek in zboljšanje njegovih prilik. Dajte jim tudi Vi vinogradniki iz ostale Slovenije priznanje za dosedanje delo in jih navdušite za podvojeno delo v bodočnosti!
Na Vašem zborovanju in kongresu bodete pretresali vprašanja življenske važnosti za naše vinogradnike. Želimo, da bi Vaše v Lendavi sprožene zahteve, želje in prošnje imele mnogo uspehov v Vašem bodočem delu!
V tem smislu Vam slovenski vinogradniki želimo toplo dobrodošlico in prijetno bivanje v Lendavi, dne 18. in 19. maja 1940.
2
N O V I N E
19. maja 1940.
Nedela
po Risalaj prva
Pravo je Jezuš svojim vučenikom: Dana mi je vsa oblast, na nebi i na zemli. Idoči zato včite vse narode, krščavajoči nje vu imeni Oče i Sina i Düha svetoga i včite je zdržavati vsa, šterakoli sam vam zapovedao. I glejte, jaz sam z vami vse dni do konca sveta. (Mataj 28, 18—20.)
Ob treh poglavitnih svétkih cerkvenoga leta, namreč na Božič, Vüzem, i na Risale, smo premišlavali, občüdovali i slavili lübezen pa dobrote treh božih oseb: lübezen Boga Oče, Boga Sina i Sv. Düha. A sv. Cerkvi se to še ne vidi zadosta. On še v posebnom svétki šče počastiti skrivnost presv. Trojice.
Vera v sv. Trojico je za nas skrivnost, ki nam bo na zemli vsikdar neumliva. Sv. Ambrozij pravi: „Če je govor o sv. Trojici, mora obmolkniti vsaki glas, ne samo moj, nego tüdi angelski“. To pa ne nikaj čüdnoga. Vej so skrivnosti v celoj naravi, skrivnosti v znanosti, kak ne bi bile v božoj znanosti, to je v našoj veri?
Zato vzklikne sv. Hilarij: „O prevzetni človik! Ti ščeš razmeti skrivnost i bistvo svojega Stvarnika, gda niti ne razmiš postanka stvari! Pa povej mi, kak si prejeo svoj postanek, svoj poslüh i pogled? Ti ne veš, ka se v tvojoj notranjosti godi, ščeš pa znati, ka se godi v Bogi? Vej niti ne veš, kak postane iz zagnjilenoga zrna mogočno drevo, iz gosenice prekrasen meték. — Sv. Trojice ne razmim, pa tüdi angeli ne. Lüdem ne bilo razodeto, proroki i apoštoli so je ne skušali razmeti. Samo vera naša jo mora sprejeti“. Vendar pa, ar je človek slika i prilika boža, mora meti v svojoj düši nekši odsvit sv. Trojice. Pa zaistino! Ta podoba je naša düša, ki je po božoj podobi stvorjena. Kak pa je eden Bog trojen v osebah, tak je tüdi naša düša edina v bistvi, pa trojna v svojih zmožnostih. Te zmožnosti pa so tri: razum, spomin i vola.
Po svojem razumi moramo postati podobni Bogi Oči. Kak je Bog vse stvoro i vse je bilo dobro pa koristno, tak moramo naš razum samo za dobro i koristno rabiti, za spoznanje Boga, njegovih lastnosti i njegovih stvari. Nikdar pa ne smemo razuma više ceniti kak pa vere. Tak delajo svobodomisleci, ki verjejo samo to, ka spoznajo z razumom. Tak je ne dobro.
Če spremla sluga svojega gospoda h krali v palačo, te ideta po cesti vküp. Oda pa prideta do kralevske dvorane, ostane sluga vöni, gospod sam pa ide pred krala.
Tak ideta tüdi razum i vera vküp v zemskih znanostih, ideta celo nad zvezde vküp, gda pa prideta do božih vrat, mora utihniti razum, samo vera stopi pred prestol Najvišjega, ar božega bistva razum nemre razmeti, za to je preslab.
Papež o družini in Cerkvi
V pospeševanju tega laičnega sodelovanja pri apostolatu, ki je v današnjem času tako važno, pa posebne naloge čakajo družino, ker uprav duh družine odločilno vpliva na mlajši rod. Ako bo na domačem ognjišču gorel sveti plamen krščanske vere in bodo starši oblikovali življenje svojih otrok po veri, bo brez dvoma tudi mladina rada in z veseljem priznavala Kristusu njegove vladarske pravice in se bo pogumno in junaško uprla vsem, ki bi Ga hoteli izgnati iz družbe in mu bogokletno vzeti njegove pravice. Kadar se cerkve zapirajo, kadar križ mečejo iz šol in učilnic, ostane kot po previdnosti božji družina zadnje in v nekem oziru nedotakljivo zatočišče krščanskega življenja. In neprestano se zahvaljujemo Bogu, ko vidimo toliko družin, ki verno izpolnjujejo to svoje poslanstvo in kljubujejo napadom in žrtvam. Tudi v tistih pokrajinah, kjer je vera v Kristusa združena s trpljenjem in preganjanjem, velike množice mladeničev in mladenk vztrajajo ob prestolu Odrešenikovem in to tako mirno in odločno, da vzbujajo spomin na svetle zglede mučencev. Če bi bila Cerkvi, učiteljici pravice in ljubezni, povsod dana tista možnost delovanja, do katere ima v moči božjega naročila sveto in nesporno pravico — kakšni veletoki milosti bi se razlili čez svet, kakšna luč bi obsevala duhove, kakšen red bi vzniknil v družbi, kakšne dragocene in nenadomestljive sile bi pospeševale blaginjo človeštva! Koliko bridkih razočaranj bi bilo prihranje-
nih, kakšen spokojen mir bi nastal, če bi se družabne in mednarodne sile, ki si prizadevajo ustanoviti mir, v boju proti zasebnemu in skupnemu samoljubju dale voditi po neizčrpnih smernicah evangelija.
Med zakoni, ki urejajo življenje vernikov, in zahtevami prave človečnosti, ni nobenega nasprotja, temveč se skladajo in drug drugega podpirajo. V blagor trpečega, duhovno in materialno tako do tal zrušenega človeštva si ničesar bolj vroče ne želimo kot: da bi sedanja stiska mnogim in mnogim odprla oči in da bi gledali Kristusa in poslanstvo njegove Cerkve v pravi luči in da bi se vsi, ki imajo oblast v rokah, odločili dati Cerkvi prosto pot, da bi mogla delovati med človeštvom in oblikovati rodove po načelih pravice in miru.
To pomirjajoče delo namreč predpostavlja, da se poslanstvo, ki ga je Bog zaupal svoji Cerkvi, ne ustavlja z ovirami, da se njen delokrog ne zožuje in da se množice, zlasti mladina, ne trgajo od njenega blažilnega vpliva. Zato Mi, ki smo na zemlji zastopnik Njega, ki ga je Prerok imenoval „Knez miru“ (Iz 9, 6) rotimo državnike in vse, ki kakor koli vodijo javno življenje, naj Cerkev vendar uživa vedno in povsod polno svobodo, da bo mogla izpolniti svoje vzgojno delo z oznanjevanjem resnice in opominjevanjem k pravici in da bo mogla z božjo Kristusovo ljubeznijo odtajati srca.
Okrožnica Pija XII. „Summi Pontificatus“
(Dalje)
Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slovenske Krajine naznanja:
Naši v Franciji se jako tožijo, da nemajo svojega dühovnika. Višjo cerkveno oblast prav ponizno prosimo, da pošle ednoga dühovnika k slovenskim izseljencom v Francijo, potreba je velika i kričeča.
Izselj. komisariati so odpravleni izvzemši onoga v Düsseldorfi v Nemčiji. Stem je znova oteškočeno delo za dobrobit naših izseljencov. Pomoč bi bila v tom, če bi se poslao dühovnik v vsaki kraj i on bi tam organizirao med samimi izseljenci en odbor, ki bi skrbo za potrebe izseljencov i bi javo Rafaelovoj drüžbi za naše v Črensovce, za Kranjce v Ljubljano, za Štajerce v Maribor razne pritožbe, da bi je ta oddala našoj oblasti.
Iz Nemčije ne mogoče pošilati penez domo. Ki so peneze v Nemčiji püstili misleč, da je lejko sledkar spravijo domo, so se vkanili. Kraljevska banska uprava javla pod štev. VI. 12811/I od 7. maja tekočega leta, da se v Nemčiji ostali penez ne sme pošilati iz Nemčije i da letos Nemčija ne sprejme takših delavcov, ki bi šteli peneze domo pošilati. Zaednok ne drüge rešitve.
Slovenski konzul v Clevelandi. V Clevelandi žive 35 jezer Slovencov, v celoj Ohio državi jih je stojezero. Naša vlada je to upoštevala i imenüvala za častnoga konzula Slovenca zdravnika dr. Mali Jakoba, ki je preminoči mesec odpro svoj urad v Slovenskom narodnom domi. To našim Slovencom v Clevelandi i državi Ohio na znanje.
Izselj. fond se bo delio. Naša Rafaelova drüžba je javila v Ljubljano, da penez, šteroga je plačao delavec Slovenske Krajine, mora priti našoj drüžbi v roke, ne da bi se te penez izročo ljubljanskoj Rafaelovoj drüžbi. Smo samostojna drüžba i ne nikša podrüžnice, ka je naše, se nam mora izročiti tembole, ar mi vse brezplačno delamo. S tistimi penezi bi lejko skrbeli za dühovnike, dobre knige i drüge potreboče našim izseljencom.
Ste nam našli novega čitatelja
?
Naši stiki z drugimi državami in narodi
z Ameriko
Naš poslanik v Washingtonu g. Fotič je bil sprejet pri znanem Sumner Wellesu. — Sedaj imamo Slovenci takorekoč monopol pri izvozu hmelja za Ameriko.
z Anglijo
V Angleško-srbskem domu v Nišu so 11. maja slovesno odkrili poprsje velike dobrotnice srbskega naroda ge. Haringston Wilde. Prí svečanosti so bili navzoči odposlanec Nj. Vel. kralja, ban moravske banovine, poveljnik armadne oblasti, zastopnik vojnega ministra in drugi. Kip je blagoslovil niški škof dr. Jovan. Prí slovesnosti so bili navzoči tudi anglikanski gibraltarski škof Baxton, glaucestrski škof Sadelsund, sauthamptonski škof Parson in prof. Bag Dughlas.
z Francijo
V Beograjski francoski cerkvi so 13. maja obhajali god sv. Ivane Orleanske. Slovesni sv. maši so prisostvovale odlične osebnosti. — V maju in juniju bomo izvozili v Francijo 50 vagonov masti in ravnotoliko slanine. Za mast je cena 22 Din, za slanino 20 Din za kg franko Modena (na italijanskofrancoski meji).
z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško
V teh deželah je več tisoč slovenskih rudarjev, večinoma včlanjenih v društvih sv. Barbare. Trenutno se menda še vedno med njimi mudi duhovnik Oberžan iz Maribora.
z Švico
Mariborska drama je uprizorila švicarsko kmečko dramo Arx: „Izdaja pri Navari.“ To je izdaja „iz ljubezni do domačije in grude.“ Da reši kmetijo za naslednika, žrtvuje kmet Turman tudi svoje narodno poštenje in nazadnje življenje. „Na svoji zemlji biti svoj gospod, to hočemo, drugega nič. — Jaz sem kmet in kmet brez zemlje je kakor riba brez vode, ki klaverno pogine.“
z Nemčijo
Nemci v Sloveniji so 26. aprila banu dr. Natlačenu predložili spomenico, v kateri razlagajo svoje težave in zahteve. — Na Hrvaškem so Nemci nakupili 132 poltežkih konj po 6—8.000 Din, naravnost od kmetov. V Mariboru so se 8. maja ustavili predstavniki svotovno znane tvrdke Maschinenfabrik Augsburgu-Nürnberg (MAN), pri kateri naroča mariborska mestna občina po zelo ugodnih pogojih svoje priznane avtobuse ter je z njo v najboljših poslovnih stikih.
s Slovaško
Slovaški pesnik Koloman Geraldini je prevedel v slovaščino slovensko moderno liriko, pod naslovom „Pesmi izpod Triglava“ in slovensko povest Pavle Sedmak: „Kaplan Martin Čedermac“ o trpljenju Slovencev v Beneški Sloveniji.
z Bolgarijo
Priv. izvozna družba je zaključila z Bolgarijo dogovor o dobavi 2000 vagonov koruze, v okvirju brezcarinskega uvoza 5000 vagonov koruze — Novi bolgarski poslanik v Beogradu g. Stojlov je predstavnikom tiska naglasil bolgarsko prijateljstvo z bratsko Jugoslavijo.
z Madžarsko
Hrvatski Bunjevci, ki žive na Madžarskem, bodo pod vodstvom Antona Karaganiča začeli izdajati poseben tednik v hrvaščini.
M. Balažic :
Zastrto življenje
Hudo je izgubiti zdravje in biti obsojen na počasno umiranje, trikrat hudo pa je tipati z zastrtimi očmi skozi življenje. iIn kadarkoli srečam na življenjski poti takega človeka, se vselej razgrnejo pred mano oni obupni trenutki rane mladosti, ki so se me lotevali ob naglem pojemanju vida. Zavest, da bi bilo moje mlado življenje obsojeno in omejeno le na neredno in boječe tipanje, ne da bi mogel razločevati barvitega razkošja spomladi, ne zrelosti in polnosti v jeseni, ne gledati človeku v oči, ki so resnično pravi obraz duše — ta strahotna zavest mi je takrat tako razglobala dušo, da je razprostrla svoja temna krila ne samo preko moje mladosti, ampak v svojih odtenkih tudi čez celo življenje — — —
Že res, da bi se takrat, ko bi mi bil prikrit pravi svet, zaprl v svoj sanjski svet, kjer bi sijalo morda lepše sonce, rasle čudežne rože in govorili sami dobri ljudje. Že res, da bi marsikateri od rojstva slep bil morda do dna razočaran, ko bi se nenadoma odstrl pred njim obraz vidnega sveta in se srečal s pravim življenjem! Pa
vendar! Mar bi bilo to pravo in polno življenje?
Prav živo pa mi ob takem razmišljanju stopi pred oči podoba naše mamice. Čudno mehko me spreleti, kadar zagledam njene, navidez zdrave oči, le belina ji zastira obe gledni. Objel bi jo siroto, če me ne bi navdajal moški sram. Saj je že videla leta in leta pisano podobo sveta, pred njenimi zdravimi očmi so ležale vaške hiše, domači dom in njive, ko se je vse kopalo v sončnem blišču. Videla je jutranje sonce, vse lesketajoče se v biserni rosi, videla je večerno sonce, ki je vse krvaveče ožarjalo robove raztegnjenih kodelj oblakov, videla je od zvezd posejano nebo, kamor je počasi priveslal mesec in razlival mlečnato mesečino na zemljo. Gledala je po poletnih nevihtah „božjo dogo“, kako se je vsa v barvah vzpenjala čez nebo in pila vodo iz Mure. Videla je zelene setve, razkošje cvetja, zrela žita in v sneg odeto polje. Videla je ljudi v obraz, jih poznala po obleki in hoji — vse, prav vse je že videla in poznala.
Pa ji je nekega dne potegnila neizprosna, nevidna roka težak zastor čez to resnično podobo sveta. In sedaj hodi tipajoč skozi življenje in v svoji trpki tegobi se dobro zaveda, da sonce
nikoli ne bo več zanjo vzšlo in zvezde nikoli se prižgale na večernem nebu — sama neprodirna noč jo obdaja.
Sedaj se je že nekoliko nekoliko navadila na svojo Usodo. Pa vendar, — hoditi in prehoditi to pot — strašno mora biti!
Le njen obraz z vrezanimi gubami in belimi očmi govori o življenju, polnem skrbi in trpljenja. Lasje so ji siroti že osiveli kakor bi vanje nasul belega pepela. Zadaj nad zátenikom jih je imela povezane v klobčece. Na njen, prej tako nasmejan in veseli obraz, je sedaj legla trda resnost, ki se le včasih razmehča v nasmeh. Saj pa je tudi hudo, govoriti s človekom, slišati njegov glas, pa ne poznati njegovega obraza, morda le iz trdih ali mehkih besed ji je mogoče razbrati naklonjenost ali zadirčnost človeka.
Mene se je že tako navodila, da me je poznala že po hoji in korakih. Kadarkoli sem se kot študent zakasnil zvečer na vasi pri pevskih vajah ali pri igri, sem tiho odprl hišne duri, da ne bi zacvilile, jih počasi zapahnil in stopil v sobo, kjer je spala ona in dedek. Luči nisem prižgal, da ju ne bi vzbudil. Pa saj je bilo svetlo v sobi, mesečina je lila skozi okno in risala dolge, svetle proge po mizi, tleh, pre-
dnji končnici, kjer je gledalo božje oko, in se vzpenjala po zadnji steni do kropilnika ob vratih. Kar ob mesečini sem se razpravljal, da bi legel v svojo postelj.
Pa sem jo vselej našel sedečo na postelji, skočeno v dve gubi in je čebljala svoje zdravamarije spremljajoč jih z drobnimi jagodami, ki so ji drsele druga za drugo med prsti in njene uvele ustnice so se gibale v molitvi. Menda res ni bolj dobrega bitja na svetu, kakor take matere, ki na svojih posteljah skoraj vso noč ne zatisnejo očesa ter se neprestano s šepetom pogovarjajo z Bogom. Če pa že zaspijo od utrujenosti in dela, je njihov spanec tako rahel, in poln skrbi, da jih utegneš le z rahlim klicem ali morda celo le z mislijo predramiti — — —
„Ti si?“ se je zganila na postelji, prisluhnila, bele oči so ji zrle proti durim. Potem pa je veselo dognala: „Saj sem vedela, da si ti, saj sem vedela, da greš ti.“ Pravila je, da nekoliko podrsevam in bijem s petami in me zato kjerkoli in kadarkoli spozna. Potem sem ji ponavadi vse odkraja moral pripovedovali, kako kaže zunaj bo-li dež ali lepo vreme in kaj se učimo, še-le potem je umirjeno legla.	(Dalje).
19. maja 1940.
NOVINE
3
„Klub naravoslovcev“
ljubljanske Univerze pri nas
Klub nas je obiskal pretekli teden. Njihov predsednik je edini Prekmurec, ki študira to stroko, Bogojančar g. Prša Andrej.
Prišlo jih je 18 v petek 10. maja dopoldne z vlakom. Po kratkem odmoru so si v spremstvu urednika „Novin“ ogledali trojiško kapelo z znamenito mumijo Hadik. Seveda so med potoma pridno lovili, s svojimi belimi mrežami, pincetami in golimi rokami ter skrbno spravljati v epruvete in druge posode vse, kar se jim je zdelo važno.
Po kosilu so se razveselili v družbi mestnega g. župnika, ki jih je pozdravil s finim domačim vinom ter z malinovcem. — Nato so nadaljevali pot proti Hotizi, kjer jih je sijajno pogostil vedno nasmejani „gospodin“.
V	poznih večernih urah smo imeli srečo slišati njih krasno petje (par solistov bi delalo vso čast katerikoli operi!) Prenočišča je preskrbel g. šol. upravitelj. Drugo jutro smo z veseljem opazili, da jih je nekaj pristopilo h Gospodovi mizi in več prišlo k šmarnicam.
Do 11h so lovili na vse strani, največ okoli Mure. Na poti proti Črensovcem so lovili ob „hotiškem jezeru“. Po obedu v Črensovcih so pot nadaljevali skoz Turnišče, Renkovce, Raščice, Ivance, Büzonski mlin, Rakičan v Sóboto. Tu so večerjali pri Fafliku, spali pa v Delavskem domu.
V	soboto zjutraj so se s prvim vla-
kom odpeljali do Hodoša. Po zajtrku so šli v V. Dolence k maši. Prišli so ravno prav, da so peli na koru. Igral je njihov komponist. Nato so bili gostje g. župnika. Okoli poldneva so prišli v Šalovce, kjer jim je g. šol. upr. v gostilni pripravil kosilo. Odtu so nadaljevali pot v Križevce, kjer jim je tudi g. upravitelj pripravil večerjo in prenočišče.
V nedeljo zjutraj so se vrnili v Soboto, kjer so si ogledali fazanerijo, Benkovo tovarno in mlakuže pri Hidvegu. — Ob 3h popoldne jih je vlak odpeljal nazaj v Ljubljano.
Znanstveni pregled njihovega izleta: Do Črensovec nič posebnega razen nekaj malo alg in polžev okrog Hotize. Presenečenje je bilo pri Renkovcih, kjer so v mlakuži „tarinka“ našli veliko redkost (tega že par let niso imeli v institutu) : 1— 2mm velike živali, o katerih botaniki trdijo, da so rastline, takozvani „Volvox“. Seveda so se s tem dobro založili in jih na milijone vzeli s sabo. — Na büzonskem travniku so občudovali narcise, ki sicer v dolinah ne uspevajo. — Drugod niso našli nič posebnega.
Vsi so bili zelo zadovoljni nad ljubeznivostjo našega ljudstva, zlasti duhovščine in učiteljstva. Tudi mi smo jim hvaležni, da so vsaj v grobem preiskali našo krajino in upamo, da bo mnogokrat še prilika za natančnejše raziskovanje, v vsakem oziru.
Vinska razstava v Lendavi
Vinarska podružnica v Lendavi bo imela v nedeljo dne 19. t. m. III. vinsko razstavo in vinski sejem v Lendavi. Na razstavi bodo razstavljena vina iz lendavskih goric, Medjimurja in Ljutomerskih goric.
Kaj je namen razstave? Namen je pokazati vinogradnikom dravske banovine, ki bodo zborovali v Lendavi dne 18. in 19, t. m., kakšna vina rodijo naše prekmurske gorice in koliko so naši vinogradniki v svojem smotrenem vinogradništvu napredovali v zadnjih sedmih letih, to je od zadnje vinske razstave. Drugi namen razstave pa je na vinskem sejmu skušati prodati čimveč naših še neprodanih zalog vin. Tudi to se bo menda posrečilo, ker se že javljajo kupci in interesenti za naša vina.
Razstavljena bodo predvsem vina letnika 1939., kateri je po svoji kva-
liteti eden od najboljših v zadnjih letih. Poleg mešanih vin, bodo razstavljena tudi čista sortna vina in to predvsem laški rizling, zeleni silvanec, muškatni silvanec, šipon (furmint), beli burgundec in rdeči burgundec. Vina bodo res izbrana, najboljša, kar jih premorejo naše lendavske gorice.
V soboto dne 18. t. m. popoldne bo ocenila in nagradila dobra vina posebna strokovna komisija.
Svečana otvoritev razstave pa bo v nedeljo dne 19. t. m. ob 9. uri. Razstava bo odprta do 20. ure.
Razstava bo v ponos vsem vinogradnikom lendavskega sreza. Kupcem in pokuševalcem vin pa je dana ugodna prilika, da se spoznajo z najboljšo vinsko kapljico lendavskih goric.
Priporočamo vsem, da posetijo to razstavo.
Lendava, kraj XII. vinarskega kongresa slovenskih vinogradnikov
Glasi iz Slovenske Krajine
Na znanje naročnikom Novin prek mej države!
Poštna oblast je podignola poštnino za Novine v Francijo i Nemčijo od 25 par na 75 par, v prekmorske države od 50 par na 75 par. To pomeni, ka samo poštnina i zavijanje Novin košta letno 52 Din. Od 1. junija zato moramo v inozemstvo podignoti naročnino i to od 6 dinarov mesečno na 7 dinarov. Prosimo, da to vzemejo dragi naročniki na znanje. Prosimo je tudi da taki plačajo naročnino, ar nemamo penez, ka bi mogli mesto njih poštnino plačüvati. Uprava NOVlN ,	v Črensovcih.
SOBOTA
Šoštarski ceh si je nabavo novo zastavo, štero so g. Vojkovič Jožef, župnik blagoslovili 5. maja. Botra zastave je gospa Cőr Ana iz Sobote. Na zastavi sta sliki sv. Mikloša i sv. Ane. Zastava je jako lepa, delana je v Ljubljani.
Iz Tišine so se Prezvišeni pripelali k nam na risaoski pondelek, ki smo jih z vsov lübeznivostjov sprejeli i njim na čast priredili cerkveni koncert večer.
Dve prireditvi. Šolarji naše osnovne šole so z velikim uspehom izvajali pod vodstvom učitelja g. Bračka koncert slovenskih umetnih in narod-
nih pesmi. — Na binkoštno nedeljo so pa nastopili pri nas nekdanji gojenci ljubljanske gluhonemnice s programom, ki so ga izvajali že drugod. Občinstvo je s svojim obiskom obe prireditvi jako lepo podprlo.
Med. Univ.
dr. Zora Guštin
od 12. do 27. maja ne ordinira
Spomenik prekmurskim književnikom. V začetki junija bo odkritje spomenika prekmurskim književnikom, ki je postavljen v grájskem drevoredu. Ob tej priliki bo lepa počastitev prvih glasnikov slovenske besede v Slovenski Krajini.
Sestanek našega gradbenega delavstva se bo vršil to nedeljo ob pol 10 uri dopoldne v gostilni Banfi glede težav radi naraščajoče draginje. Sestanek pripravlja naša podružnica Zveze Združenih delavcev (ZZD), ki bo poslala svojega zastopnika. - Naša podružnica uraduje vsako sredo od 5—7 uri popoldne v gostilni Banfi. -Vsi gradbeni delavci so vabljeni na sestanek.
Črensovci. Pred ednim mesecom je pri Müri premino Kustec Matjaš, dober krščanski posestnik, gda je šo semen mlet. Najšli so samo njegov kranščak. Zdaj so mrtvoga potegnoli vö z Müre pri sv. Martini i ga zakopali. V molitev naših naročnikov zročimo njegovo düšo, njegovim domačim pa naj bo tolažnica Kralica mirü. — Na risaosko nedelo je zdao g. Rous Matjaš, sobočki kaplan, Frana Jožefa, občinskoga pisača i Žerdin Maričo, oba gorečiva delavca v krščanskoj prosveti. Naj dobro Srce Jezušovo vlije obilen blagoslov na njedva zakon.
Krajevni šolski odbor na Kobilju oddaja zidarska dela
za napravo šolskega stranišča. Pojasnila daja UPRAVITELJSTVO ŠOLE na KOBILJU.
Hotiza. Na Risale smo meli proslavo materinskega dneva. Oder je bio na prostom na šolskom dvorišči, ki so ga skoron ščista napunili domači i zvünski gledalci. — Vsi so z zanimanjom poslüšali pesmi, deklamacije i igro naše šolske mladine pa govor urednika Novin o veličini materinstva.
Tišina. K nam je djala višja cerkvena oblast za kaplana novomešnika g. Gutman Jožefa. Bog blagoslovi njihovo delo med nami. — Na risaoski pondelek smo slovesno sprejeli prezvišenoga g. knezoškofa, ki so nam drügi den, 14. maja potrdili mladino vu veri Kristušovoj. Obširnej popišemo fermo pri drügoj priliki.
Sv. Sebeščan. Naš g. župnik so pozvani na 28 dni na orožne vaje. Ar pa majo 17. maja fermo, so gospod prosili v Varaždini vojaško oblast, da se njim orožne vaje začasno odložijo i se po končanoj fermi pozovejo na nje.
Na podporo Novin je darüvao Gabor Štefan, Francija 1·50, Gjörköš Ignac, Francija 3·25. Bog plačaj.
Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte in o poletnih delih v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek, dne 30. maja 1940. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8—12 in od 14—18 ure.
Kobilje. Na Risale je bila zdana gimnazijka Kerčmar Kristina, Marijina družbenka, s Hiršl Jožefom, trgovcem iz Štrigove.
Sodarske
(pintarske)
pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu
FRAN REPIČ
sodar, Ljubljana, Trnovo Nastop takoj!
Sovjetija
Maršal Vorošilov je bil razrešen svoje dosedanje službe in je bil imenovan za podpredsednika vlade. Na njegovo mesto za vojnega komisarja je bil postavljen general Timošenko, Ukrajinec, ki je v drugem delu vojne na Finskem izvojeval zmago.
Portugalska
je proslavljala 800 letnico ustanovitve države in 7. maja je z Vatikanom podpisala nov konkordat.
Pogled po državi
Politična javnost se je močno zanimala za zadnji sestanek slovenskih poslancev in senatorjev, ki je bil 4. t. m. v Ljubljani ter je posvetila tudi veliko pozornost govoru, ki ga je po tem sestanku imel vMariboru gradbeni minister dr. Krek, ki je znova poudaril zahtevo vsega slovenskega naroda, da dobi tudi Slovenija čimprej isto samoupravo, kakor so jo dobili Hrvati, ker za ustanovitev slovenske samouprave prav za prav ni nobenih opravičljivih ovir. Saj tudi ni nobenih spornih vprašanj bodisi v teritorialnem ali kakem drugem oziru.
Naši katoliški akademiki v Ljubljani so priredili romanje k Mariji na Brezje.
Za drugega podpredsednika društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je bil izvoljen Slovenec dr. Viljem Krejči.
Na Hrvatskem je dobilo visoka odlikovanja več senatorjev in bivših poslancev ter drugih višjih uradnikov. — Nadškof dr. Stepinac je na papeževo vabilo odpotoval v Rim. — 30 zagrebških medicincev je 3 dni proučevalo zdravstvene razmere v Sloveniji. Bili so ves čas gostje našega bana.
Po sklenjenem sporazumu je zadnji teden prvič dopotovala v Belgrad močna skupina kmetov in kmetic iz Čučerja pri Zagrebu ter je s svojo prireditvijo pred razprodano dvorano v Kolarčevi ljudski univerzi prikazala stare ženitovanjske običaje iz tamošnjega kraja. Čisto navadni kmetje so povsod nastopali v svojih prelepih narodnih nošah. Po prihodu v Beograd je prva pot vodila naravnost v dvor, kjer so se vsi vpisali v dvorske knjige. Njihovo prireditev je obiskal zastopnik Nj. Vel. kralja, predsednik g. Cvetkovič, voditelj Hrvatov gosp. dr. Maček, vsi ostali v Beogradu se nahajajoči ministri, med njimi tudi minister dr. Krek, zastopniki vseh srbskih kulturnih in ostalih ustanov, belgrajski Hrvati in tudi mnogo Slovencev.
Izprememba poštne tarife
Ministerstvo je z odlokom št. 24130|40 od 7. maja t.1. izpremenilo poštno tarifo takle:
Tiskovine: a) notranji promet: do 50 gr. 0·50 din. prek 50 gr. do 100 gr. 1 din. Prek 100 gr. do 250 gr. 1·50 din. Prek 250 do 500 gr. 2·50 din. Prek 500 gr. do 1000 gr. 4 din. Prek 1000 gr. do 2000 gr. 7 din. Prek 2000 gr. do 8000 gr. 10 din. — b) Mednarodni promet; za vsakih 50 gr. ali del te teže 0·75 din.
Poštne nakaznice do 100 din 3 din. Prek 100 din do 500 din 5 din. Prek 500 din do 1000 din 7 din. Prek 1000 din do 2000 din 9 din. Prek 2000 din do 3000 din 11 din. Prek 3000 din do 4000 din 13 din. Prek 4000 din do 5000 din 15 din.
Paketi v notranjem prometu: a) pristojbina po teži: do 1 kg 5 din. Preko 1 kg do 3 kg 9 din. Preko 3 do 5 kg 13 din. Preko 5 do 10 kg 20 din. Preko 10 do 15 kg 28 din. Preko 15 do 20 kg 36 din. Preko 20 do 25 kg 55 din.
V ožjem dostavnem področju: za pakete do 5 kg teže za vse pošte 10 din. Preko 5 kg samo za kraje Banjo Luko, Beograd, Zagreb, Ljubljano, Niš, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje, Split in Cetinje 15 din.
Zadnje vesti
Nizozemska se je 14. maja popoldne vdala in je položila orožje. Vladarska rodbina se je še pravočasno umaknila v Anglijo. Boji so bili strahoviti. Sestreljenih je bilo prek 1000 letal, več mest je gorelo.
Dolina. Na risaoski pondelek smo meli proščenje v našoj novoj kapeli na čast sv. Dühi. Cerkvene obrede sta opravila lendavski plebanoš i šol. upraviteo osnovne šole iz Lendave g. Lutar.
4


19. maja 1940.
Vodilne osebe govorijo
(Nadaljevanje s prve strani)
lijonsko armado. Prepustili ste mu Skandinavijo. Sedaj mu boste izročili še Španijo. Ni prav, da se zaletavate v Švedsko in jo zmerjate. Nimamo pravice, da jo kritiziramo, ko pa nismo pokazali, da bi jo mogli braniti pred nemškimi letali, ki so mnogo bližje njim, kakor nam.
Sicer pa je tudi za nas položaj slabši. Nemške podmornice in nemška letala so odslej, odkar ima Nemčija Norveško, za 400 km bliže našim angleškim obalam. Po čigavi krivdi, vprašam? Chamberlain, ne izgovarjajte se. Odgovorite in pojdite! Razmetavali ste obljube na vse strani. Obljubljali ste pomoč Poljski, obljubili ste jo Finski, obljubili ste jo Norveški. Vse vaše obljube niso nič drugega kakor papirnate cunje. Vse te države so bile med tem podjarmljene, in vi sedaj gledate tja z začudenimi očmi in se tolažite z lažnjivimi tolažili. Povejte mi sedaj ime ene same majhne države, ki si bo upala upreti se nemškemu pritisku na obljubo angleške vlade, da ji bo pomagala? Jaz je ne poznam.
Predsednik vlade je v svojem govoru zaprosil, naj vsi doprinašamo žrtve, da bomo zmagali. V tem je imel
prav. Toda naj on začne in naj doprinese prvo in najbolj nujno žrtev, namreč, da prepusti vlado angleškega imperija drugim ljudem, ki ga bodo peljali do zmage in do svobode.
Nova angleška vlada
Churchill, predsednik vlade in minister za obrambo, Chamberlain predsednik tajnega sveta, major Attlee predsednik zasebnega pečata (pravosodje), lord Halifax zunanji minister, Alexander prvi lord admiralitete, Eden vojni minister, sir Archibald Sinclair letalski minister. Ožjo „vojno vlado“ tvori prvih pet ministrov.
Papeževe brzojavke:
Papež Pij XII. je poslal belgijskemu kralju Leopoldu brzojav:
„Že v drugič je proti svoji volji belgijska zemlja postala pozorišče vojnih grozot. Vašemu veličanstvu in vašemu ljubljenemu narodu pošiljamo od dna našega očetovskega srca pozdrave in svoj blagoslov in prosimo Boga, da bi Belgija dosegla popolno obnovo svoje svobode in neodvisnosti“.
Podobno se glasita brzojavki nizozemski kraljici Viljemini in luksemburški veliki kneginji Charlotti.
Nekaj o deželah, ki so novo vojno pozorišče
Nizozemska (Holandija)
meri 34 223 km2 (Slovenija meri 16.200 km2) in je večinoma nižina, le na jugu je nekaj gričevja. Prebivalcev ima 8,800.000. Na km2 pride torej 250 ljudi (v naši krajini nekaj nad 100). Ima velemesta: pristanišči Amsterdam (757 000 preb.) in Rotterdam (587.000 preb.); Prestolnica Haag ima 438 000 preb. Utrecht 155 000, Haarlem 120.000, Groningen 105.000 preb. Z Nemčijo ima 539 km dolgo mejo.
Nizozemska ima že od nekdaj kolonije: otočje v Aziji 1 904.000 km2 in 68.4 milij. ljudi; v južni Ameriki 156 960 km2 in 265 000 preb.
V kolonijah so zelo razviti katoliški misijoni. Središče je v Bataviji, glavnem mestu otoka Jave, kjer je tudi kat. radiofonska postaja.
Kraljica Viljemina vlada že 50 let tako, da katoličani in protestanti na Nizozemskem živijo v najlepšem sporazumu in medsebojni strpnosti.
Nevarnost pohaja iz velike tekme, ki je zaradi nizozemskih kolonij že davno med Japonsko, Ameriko in Anglijo. Vse te velesile uvažajo v nizozemske kolonije in izvažajo iz njih velike gospodarske vrednote: kavčuk, sladkor, nafto, kopro, kavo, tobak, les in kositer (izvoz), manufakturo, stroje in kovine (uvoz). Največ gospodarskih interesov ima Japonska, ki ima na nizozemskih otokih tudi veliko emigracijo zlasti v trgovstvu in industrijskih ter veledenarskih podjetjih.
V mirnem času ima Holandija okoli 60.000 redne vojske (v vojni se to lahko 10-krat poveča!), 500 letal (znani tip Fokker), znatno vojno mornarico, katere velik del je v holandski Indiji za obrambo kolonij.
Industrija: črni premog in železo, industrija čokolade in predelovanje hranil. Tekstilna industrija, a surovine uvažajo. — V kmetijstvu je zaposlenih 20.5% preb. Donos pšenice l. 1938 na ha 34.4 met. stota, to je še enkrat več kot pri nas. Donos ječmena 32.5 stota, ovsa 29.9. Vendar mnogo žita morajo uvažati, izvažajo pa dosti krompirja. Mlekarstvo je zelo razvito. Maslo tudi izvažajo, ravno tako sir. Holandija je za Dansko največji izvoznik jajc. Uvažajo govedino. — Trgovinska mornarica je le malo manjša kot francoska. Sredi 1. 1939 so imeli 1523 parnikov in motornih ladij z 2 970.000 tonami. Njihove prekooceanske ladje so tvorile 5.48% vsega tozadevnega svetovnega ladjevja: bilo jih je 215 z 1,669 000 tonami. Gradili so mnogo ladij za druge države. - Uvoz l. 1938 je znašal 460 milij. zlatih dolarjev, izvoz pa 337. Pasivnost v zunanji trgovini so krili iz dohodkov znatnega tranzita, zlasti pa pomorskega prometa.
Uvažali so največ žito in koruzo, kože, les, mineralna olja, premog, tekstilne surovine, železo, stroje in aparate. Izvažali so: mleko, maslo, sir,
močnate izdelke, rastlinska olja, cvetlice, gomolje, premog, razne tekstilije, žarnice, radijske aparate, ladje, stroje in druge aparate. V Holandiji je znamenita tvornica Phillips. — Holandija je uvažala največ iz Nemčije, potem iz Belgije, Anglije, holandske Indije in Argentine, izvažala pa je največ v Anglijo, Nemčijo, Belgijo, holand. Indijo, Francijo in Severno Ameriko.
Naša država je l. 1939 izvozila v Holandijo za 103 milijon Din. ali 1,87%, uvozili pa samo iz Holandije za 68 milij. Din ali 1,42% vsega našega uvoza.
Nizozemci so najplodovitejše dele svoje zemlje v nepretrganem delu svojih rok iztrgali morju s celo zemljo preprezajočim sistemom prekopov in jezov ter z zasipanjem celih jezer.
Imajo 3 obrambne črte: povodnji napravijo s pomočjo morja oziroma rek Maase in Rena. Na ta način so premagali sovražnike že 1. 1574 in 1672. Tudi zdaj so vodo pravočasno spustili.
Nizozemska je že 13. aprila izdala „Oranžno knjigo“ o težavah nevtralne politike: kako so Nemci na Nizozemskem prijeli 2 angleški uradni osebi ter ju nasilno odpeljali v Nemčijo, protest radi potapljanja ladij in poleta čez njihovo ozemlje.
Belgija
meri 30.444 km2 in ima 8,400.000 prebivalcev. Na km2 pride 273 ljudi, to je ena najbolj gosto naseljenih dežel na svetu. Ima velemesta: glavno mesto Bruselj s predmestji 869.000 preb., Anvers (Antwerpen) 484.000, Liège (Lüttich) 252.000 in Gent 219.000. Meje: morska 65.5 km, s Francijo 620 km, z Luksemburgom 148 km, z Nizozemsko 449.5 km in z Nemčijo 161.5 km. — Kolonije ima v osrčju Afrike Kongo 2,356.000 km2 in 10.2 milij. preb. ter mandat Zveze narodov v nemški vzhodni Afriki 55.000 km2 in 3.7 milij. preb. — Že dalje časa ima pod orožjem 600 000 ljudi in 500 letal. — Industrija: premog, železo in jeklo. Približno toliko premoga so izvažali v Francijo, kolikor so ga od drugod uvažali. Železno rudo so izvažali v Nemčijo. Glede svinca in cinka je razen Nemčije v Evropi vodila. Znatna je steklarska in kovinska predelovalna industrija. — V kmetijstvu je zaposlenih 21·71% prebivalcev. Donos rži (žita) na ha je 25.0, to je največji donos na svetu. — L. 1938 je izvozila 125 milij. komadov jajc (naša država pa 2100 milij. kom.) — Sredi 1. 1939 je imela 440.000 bruto registrskih ton ladij (naša trgovinska mornarica je štela letos 1. januarja 596 655 ton) — Uvoz v Belgijo z Luksemburgom (s katero ima carinsko unijo) je 1. 1938. znašal 455 milij. zlatih dolarjev (v našo državo istočasno 67 milij.), izvoz
pa 430 milij. zlatih dolarjev (iz naše države 69 milij.).
Glavni predmeti uvoza v Belgijo so bili: pšenica, koruza, kože, les, razne rude, baker, dijamanti (za predelavo), premog, mineralna olja, volna, bombaž, stroji, papir itd. Nasprotno pa je Belgija izvažala surov. baker, katerega je izdelovala iz bakrene rude drugih držav, umetna gnojila, umetne kamne (obrušene), volno, tekstilije vseh vrst, železo, razne kovinske izdelke in stroje.
Belgija je največ uvažala iz Francije, Nemčije, Anglije, Holandije, Amerike, belgijskega Kongo; izvažala pa v Francijo, Anglijo, Holandijo, Nemčijo in dugam.
Naša država je l. 1939 izvozila v Belgijo z Luksemburgom za 348 milij. Din naših proizvodov ali 6.31% vsega našega izvoza, uvozili pa smo istega leta za 55 milij. Din ali 1.17% vsega našega uvoza.
Luksemburška
meri 2585 km2 in ima nekaj nad 300.000 prebivalcev. Glavno mesto je Luksemburg, ki ima 60.000 prebivalcev, Esch 30.000 prebivalcev, Differdingen 20.000 Düdelingen 15.000. Dežela je bogata na železu in premogu. Uspeva živinoreja in poljedeljstvo.
Prebivalstvo je skoraj izključno katoliško — 98.5%. Vojaštva velika vojvodina Luksemburška ni imela, ampak le eno kompanijo orožnikov, ki so skrbeli za policijski red, in eno stotnijo prostovoljcev.
Luksemburg je pripadal do miru v Campu Formio leta 1797 Avstriji, nato je bil francoski, na dunajskem kongresu so pa Luksemburg dvignili za veliko vojvodino in ga pridružili nemški zvezni državi. Po vojni leta 1866 se je ločil Luksemburg iz nemške zveze in leto nato postal samostojen. Vladajo mu veliki vojvodi oziroma vojvodinje iz nasavske dinastije.
Kolesarji!
Kolesa vseh boljših znamk prodajam ponovno po STARI NIZKI CENI in na male MESEČNE OBROKE! Velika izbira vseh najboljših znamk. Stare nizke cene. - Velika zaloga!
Veletrgovina s kolesi, motorji, š i v a l n i m i in pisalnimi stroji

tivan Ernest - M. Sobota
KOTIČEK ZA NAŠE GOSPODINJE
Z A L A R MARIJA
Okraski za torto. Ko je torta oblita z ledom, jo je treba tudi lepo okrasiti. Torto, dokler je še glazura ali led nekoliko mehek, toliko, da se prime sladkor, lahko potrosiš z belim sladkorjem, z zrnatim ali z barvastim. Lahko jo potrosiš vso z zdrobljenimi, nekoliko prepraženimi mandeljni, ali lešniki. Mandeljni morajo biti brez lupine, da so svetli. Lupino od mandeljnov odstraniš, če jih z vrelo vodo popariš in takoj olupiš. Razpolovičeni lešniki, mandeljni, pistacije, orehi, vse to služi za okrasek torte. Prav lepi na temnih tortah so vsi jederci, tudi v trščice narezani ali zmleti, da kar po torti potrosiš. Pod belo glazuro pride prevleka z malinino ali ribizljevo mezgo, da lepo rdeče sije skozi belo glazuro. Razne kreme, vkuhano sadje, sneg od beljakov, smetana, kostanjev okrasek, rezine od južnega sadja, dateljni, citronat narezan, sadne žolice, vse to lepo okrasi torto. Moderne so trde, sveže cvetice in zeleno listje ali cvet od marelic na dolgem vršičku.
V vsaki vasi in pri vsakem trgovcu dobiš navaden barvast cuker za deco. Kupi ga za par dinarjev. Z onim drobnim narediš venec, pa je odpravljeno. Kar cukrčke pritisni v torto v obliki venca. Barve menjaš. Ali zdrobi vsako barvo posebej in potrosi po torti. — Okrasek iz suhih sliv: ornamenti, rože, prevlečene s prežganim sladkorjem, da je dno in rob svetlorjavo trdo. Na to podstavo se dela okrasek. Slive se deloma olupajo, one z olupkom se morajo zelo svetiti, da so za večje rosete. Potem se naredi več vrst mešanic s slivami. Nekaj z črno kuhano kavo, nekaj s sladkorjem, čokolado, kakao, surovim maslom itd. Vse se z nožem naredi in naj bo toliko trda mešanica, da iz nje narediš, kar hočeš. Vmes pridejo tudi beli okraski iz surovega masla.
Škofova torta. Ta torta se odlikuje po zunanji obliki. Ni okrogla, ampak ima obliko velike knjige. Glazura je bela. Za okrasek dobi v sredo škofovo mitro, ob strani pa škofovo palico, seveda iz cukra in ob robu lep vzorčni venec. Treba, da se naredi poseben plehat model za to torto. Mera in testo se od drugih tort poveča. Najbolje se naredi iz biskvita.
Jagode za fini obed. Naredi zelo velike škrniceljne iz testa za janeževe zapognence. V testo daj limonin sok, da bode trdo. Janeža ne jemlji, le lepo v škrnicelj zasukaj, ko bo testo ali piškot pečen. Nadevaj s surovimi nepocukranimi rdečimi jagodami, po vrhu sladke, stepene, osladkane smetane in vse še rahlo potrosi z naribanimi, prepraženimi mandeljni.
Navodila za kuhinjo
Z goveje juhe ne pobiraj pen. Pene vsebujejo vitamine in se itak sesedejo na dno, juho pa precediš.
K ribam, zlasti k onim v plehnatih škatljah, daj zraven citrono, da si vsak sam po okusu pokapa. Ribe v škatljicah so v olju, je vsa riba bolj pusta, citrona zelo izboljša okus.
V špinačo daj bolnikom en surov rumenjak. Seveda, ko je špinača že kuhana, ga omešaj preden daš na mizo. Pa tudi na splošno se to priporoča, da je špinača bolj okusna in bolj krepka jed.
Za govejo pečenko jemlji mlado meso. Od stare živine se preveč izsuši. Ako pa je le staro goveje meso, ga pač redno, počasi in dolgo praži v mleku, masti in čebuli. Zalivaj samo z mlekom. Vedno počasi prilivaj in praži pokrito. Nazadnje daš še malo, prav
malo česna, ki zelo izboljša jed. Ali pa si česen z nožem že ugnetla v meso, ko si osoljeno potolkla na deski. Končno rahlo opopraj ali pa daj v sok malo paradižnikove mezge. Sok lahko z moko oprašiš, da bo gostljat. Sicer pa je dobro imeti trdo govedino 24 ur v mlečni ali kisili kvaši, iz katere pri uporabi mesa narediš omako. Za kvašo vzemi vodo, sol, jesi, zeleni peteršilj, korenje in en velik paradižnik. Vse prekuhaj in hladno polij na meso. Meso preje z vilicami dobro prebodi, da bo luknjičavo in kvaša prodira srednji del mesa. Tako bo najtrše meso vedno mehko, ne pa roženo.
Pošta
Gjörek Franc, Martjanci. Ali naj Červek Trezi v Martjance pošilamo tüdi Marijin list? Od letošnje naročnine ma 5 din više plačano. Gaber Franc, Serdica. Za Rogan Marijo, Nuskova, ste plačali 15 din, Novine je pa mela samo dva meseca. 10 din njej vrnite, vam smo je v račun vzeli. Vaš račun za lani je vredi. Na letos mate naprej 542 din. Šerüga Jožef, Pečarovci. Duga za lansko leto je ešče 70 din. Forjan Anton, Zemun. Sprejeli 50 din naročnine. Zelenko Bara, Filovci 115. Sprejeli 72 din naročnine za Benkovič Rudolfa v Franciji.
CENE
živine in kmet. pridelkov v okraju Sobote
Biki I. vrste 7.—7.50, II. 6, III. 5, telice I. vrste 7, II. 6, III. 5.50, krave I. vrste 4, II. 3.50, III. 2.75-3, teleta I. vrste 6, II. 5.50, prašiči špeharji 14, pol debeli 12—13 din za kg žive teže. — Goveje meso II, vrste prednji del 12, zadnji 14, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 19, čisti med 18—20, goveje surove kože 15, telečje 16 din za kg. Pšenica 2.40, žito 2, oves 1.90, koruza 1.90, grah 4-5, krompir 1.30, seno 1.30, slama 0.65, moka: pšenična 4, koruzna 4.10, ajdova 3.80 din za 1 kg. — Drva 70—125 din za kub. meter, belice 0.70 din komad, mleko 2 2 din liter, surovo maslo 30 din za kg.
VABILO
na redni občni zbor HRANILNICE IN POSOJILNICE V ČRENSOVCIH, ki se bo vršo dne 26. maja 1940 predpoldnevom ob 11. vöri v uradnom prostori s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo upravnoga in nadz. odbora.
3. Odobritev račun. zaključka za leto 1939.
4. Prememba pravil v smisli novoga zadružnoga zakona.
5. Dopolnilne volitve upravnoga in nadzornoga odbora.
6.	Slučajnosti,
Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se bo vršo pol vöre kesnej drügi občni zbor na istom mesti i z istini dnevnim redom, ki bo sklepčen ne glede na število navzočih članov.
NAČELSTVO
Cena oglasov:
Cela stran 800 Din, pol strani 400 Din Mali oglasi 15 Din
Poslano med tekstom vsaka beseda 2 Din
Za tiskarno v Lendavi: Balkanji Ernest
Izdajatelj: Klekl Jožef
Urednik: Ivan Camplin