TScJojJfkL TEDNIK V DANAŠNJI ŠTEVILKI 5 i TUDI ZLATARSTVO TRBOVLJE DOSEGLO g LETNI PLAN — poročilo iz Trbovelj, stran 2 POSVETOVANJE O KULTURNO-PROSVETNEM DELU — z razširjenega plenuma Sveta Svobod v Hrastniku, stran 2 STATUT IN ŠOLSTVO — prispevek k razpravam o osnutku statuta občine Zagorje, stran 3 TRBOVLJE, 12. decembra 1963 ŠTEVILKA 51 LETO XVI Stolpec uredništva Verjetno se boste danes, naši naročniki in bralci, ko boste prejeli v roke 51. številko »Zasavskega tednika«, hudovali na uredništvo, češ da je krivo, da je izšel naš tednik le na osmih straneh. — Vendar pa za zmanjšan obseg današnje šte- — vilke »Zasavskega tednika« ni krivo naše — uredništvo, Časopisno podjetje »Gorenjski — tisk« iz Kranja (kjer tiskamo naš tednik — od leta 1961 naprej), nas je pismeno obve- — stilo, da lahko izhaja »Zasavski tednik« na — največ (8) straneh. V pismu nam sporoča- — jo, da so njihove obveznosti v strojni stav- — niči tako velike, da ne morejo pristati na — večji obseg. Obseg današnje številke »Zasavskega tednika« je torej zmanjšan. Upamo, da bodo naši naročniki in bralci razumeli, da je uredništvo glede obsega lista zdaj odvisno od tiskarne! — V pričujočo številko nismo mogli uvrstiti tudi nekaj prispevkov, ki so nam jih poslali dopisniki. Gradivo bomo uvrstili v prihodnjo številko. • Našim naročnikom in bralcem sporočamo, % da se bo uredništvo potrudilo, da bo v pri- • hodnje še izboljševalo vsebino in kvaliteto; Q še posebej pa opozarjamo že zdaj na novo-% letno številko »Zasavskega tednika«, ki bo Q izšla v povečanem obsegu in boste v njej % našli obilo zanimivega branja. Uredništvd »Zasavskega tednika« INFORMATIVNE KONFERENCE ZK Posvetovanje o kadrih in kadrovskih službah i Zdaj je že znan osnutek zveznega družbenega plana za leto 1964 (o njem je razpravljal Zvezni izvršni svet in ga sprejel). Družbeni plan za prihodnje leto ima namen spodbujati letošnja ugodna gibanja v proizvodnji in potrošnji ter krepiti materialno osnovo gospodarskih organizacij, ki bodo imele v prihodnjem letu za 25 do 30*/» več sredstev v skladih. V osnutku plana je predvideno, da se bo celotna proizvodnja povečala za približno 10*/», proizvodnja v družbenem sektorju pa približno za 12 */». Glede na tako . lanira-no proizvodnjo naj bi se realna osebna potrošnja v družbenem sektorju povečala za 8 */», investicije v osnovna sredstva — tako gospodarska kot negospodarska — pa za 10 */». Eden izmed osnovnih ciljev v prihodnjem letu mora biti nadaljnja krepitev in širjenje samoupravljanja, izpopolnjevanje gospodarskega sistema in izboljšanje pogojev za gospodarjenje. da bi postale letošnje ugodni tendence v gibanju gospodarstva trajne. TRBOVLJE, 10. 12. — Danes je bilo v Domu družbenih organizacij v Trbovljah posvetovanje o kadrih in kadrovskih službah, ki so se ga zraven sekretarjev ObK ZK, predsednikov skupščin občin, predsednikov ObO SZDL in predsednikov ObSS vseh štirih zasavskih občin udeležili še Načrti dela ObSS Litija (m) LITIJA — Občinski sindikalni svet Litija bo v kratkem pripravil posvetovanje predstavnikov manjših delovnih organizacij, na katerem bodo izmenjali izkušnje v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij, hkrati pa a* pogovorili o nekaterih še nejasnih vprašanjih. V teku pa so še priprave na plenum ObSS, na katerem bodo razpravljali o družbenem planu za leto 1964 in o osnutku novega statuta občine. HRASTNIK — Občinski komite ZK Hrastnik je pripravil v teh dneh 3 informativne konference članov ZK, ti so se jih udeležili tudi Hani SZDL, in na katerih so obravnavali nekatera zunanje politična vprašanja, zraven tega pa tudi program za delo ObK ZK Hrastnik. Na terenu Rudnik se je konfe- rence udeležilo 300 občanov, na terenu Steklarna in na Dolu pa nad 200. Občinski komite ZK Hrastnik pa je pripravil še sestanek s sekretarji OO ZK v delovnih organizacijah, na katerih so razpravljali zlasti o nekaterih Idejnih vprašanjih okrog osnutkov statutov delovnih organizacij. RADEČANI BODO GOSTOVALI RADEČE — Mestno gledali- ki so se po daljšem času šče ir Radeč je doslej že spet predstavili domačemu nekajkrat z uspehom doma občinstvu _ Po uspelih na. uprizorilo »Mišolovko«. Rade- čani so doslej vsakič toplo slopih doma bodo zdaj Rade-pozdravili nastopajoče iz ra- čani z »Mišolovko« gostovali deškega Mestnega gledališča, tudi v Hrastniku in na Dolu. predstavniki OK ZK, Okrajne skupščine, OO SZDL in OSS Ljubljana. Udeleženci posvetovanja so popoldan skupaj * poslanci republiškega zbora Skupščine SRS razpravljali še- o nekaterih aktualnih problemih zasavskih komun. Dvig produktivnosti - tudi naloga mladih (pb) TRBOVLJE — V nedeljo je bila v Trbovljah letna konferenca organizacije ZMS, Id so se Je zraven delegatov udeležili tudi številni gostje. Referat predsednika ObK ZMS Jožeta Ostanka je obravnaval mlade proizvajalce in dvig produktivnosti dela ter rekreacije mladih. Skoda le, da v razpravi niso dopolnili dober referat, predvsem kar zadeva produktivnost. Jože Ostanek je poudaril, da naj bi bila mladina v delovnih organizacijah iniciator tekmovanja za dvig produktivnosti. Zdaj ponekod ne vedo, kako naj -pristopijo k delu, čeprav so mladinci na zadnjih konferencah razpravljali o številnih problemih, ki so v zvezi s produktivnostjo, vendar nimajo izdelanih načrtov za to akcijo, niti programov za ' tekmovanje. SESTANEK ZASAVSKEGA MEDOBČINSKEGA ODBORA ZA TELESNO VZGOJO (k) TRBOVLJE — Včeraj je bil v prostorih TVD Partizan drugi sestanek predstavnikov partizanskih društev iz Zasavja v okviru zasavskega medobčinskega odbora za telesno vzgojo, ki Je bil ustanovljen leto« na pobudo predsednika TVD Partizan Litija Staneta Pungerčarja. Na včerajšnjem sestanku zasavskega medobčinskega odbora za telesno vzgojo so se podrobneje pogovorili o nalogah tega odbora ter o vskladitvi delovnega programa ' za zimsko obdobje ter sprejeli program organizacije tečajev med semestralni-mi počitnicami. v Medobčinski odbor za telesno vzgojo za Zasavje je bil ustanovljen z nalogo, da izboljša sodelovanje vseh društev za telesno vzgojo Partizan v Zasavju, da organizira tečaje in seminarje in tudi tekmovanja; eden od namenov ustanovitve pa je bil tudi poživitev dela društev Partizan ZADNJO SOBOTO SO V HRASTNIKU LEPO PROSLAVILI 100-LETNICO PRVE SOLE Najprej je bila slavnostna akademija, ki so jo pripravili učenci šol Ivana Cankarja, heroja Rajka in z Dola. Uvodoma pa je inž. Emil Kohne, predsednik zbora delovnih skupnosti občinske skupščine orisal zgodovino šolstva. — Ob proslavljanju 100-letnice prve šole v Hrastniku je v avli šole odkril predsednik občinske skupščine Hrastnik Milan Babič doprsni kip Ivana Cankarja, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča. — Na sliki s slavnostne akademije Potrebna pomoč manjšim delovnim organizacijam Na zadnji seji Skupščine občine Litija je poročala o tvojem dosedanjem delu komisija za pomoč delovnim organizacijam pri izdelavi statutov. Komisija je obiskala v žad1 ■jem času vse večje delovne organizacije v občini in ugotavljala opravljeno delo. Litijska občinska Skupščina je ugotovila, da je komisija za pomoč delavnim organizacijam pri izdelavi statutov doslej zadovoljivo delala. Hkrati; je priporočila, da Ugotovljeno je, da imajo v statutov s strani združenj;, naj komisija še nadalje industrijskih delovnih orga- nekatere komisije pa so za- spremlja potek izdelave nizacijah v glavnem že pri- prosile litijsko Delavsko uiri- osnutkov statutov delovnih plavljene osnutke statutov, ki verza za konkretno pomoč, organizacij; Delavska univer-bodo dani v kratkem v raz- Kazno je, da v manjših de- za Litija, ki ima ustanovlje-pravo organom delavskega lovnih organizacijah sami ne no posebno komisijo strokov-samoupravljanja. Tudi v KZ bodo- mogli izdelati osnutkov nih sodelavcev, pa naj bi po-Litija imajo že izdelan osnu- statutov, ker nimajo za to magala manjšim delovnim tek statuta; z izjema pegiav- primernega strokovnega ka- organizacijam pri izdelavi ja o notra.rji organizaciji in dra. Zaradi tega bo treba v osnutkov statutov, o vlogi samoupravnih orga- večji meri. angažirali za po. aoy v ekonomskih enotah; v moč strokovnjake iz ostalih KZ Gabrovka — Dole pa do- delovnih organizacij, slej še niso- pristopili h. kan- ■ kretm izdelavi osnutka sta- g , * , ivr' * r ■ tuta delovne organizacije. o.TIVIL X Zvj.X1A.IU Slabše pa je stanje glede POTREBNI KADER izdelave osnutkov statutov v v industriii. domačih | Tudi Zlatarstvo Trbovlje doseglo letni plan M. U. Kvintet bratov Petrič iz Maribora gostuje v Zasavju TRBOVLJE — Ansambel pesmi in popevk 1 E E E E manjših obrtnih delovnih or- ,_(a,)'LI,rIJA tl.' T- 7T,~ Z~T' » • sst EEZEsrJEE rsr.rj::, faniac” hmj^priior^Sla^v Rokovno izpopolnjujeja de- 15; decembra, razvedril prebi- obliki že izdelanih osnutkov lov"° ^ ^ zaposlena Valcc Trbovelj. Istega dne bo v tovarn, V okviru Centra (ova> v nekaleri|, dru-je organizirana tudi posebna. .. , poklicna šola za strokovno k1*1 krajih v Zasavju, usposabljanje krznarsko-kon-fekcljskih delavcev, ki deluje že drugi mesec. Taka bo Industrija usnja Šmartno samostojno vzgajala tovrstni strokovni’ karier. Pbkllcna ša- ZsJaJfki TEDNIK TRBOVLJE — Obrtno podjetje »Zlatarstvo« Trbovlje je doseglo letni plan 16. novembra, in sicer v višini 106 milijonov dinarjev. Do konca leta bo kolektiv, dosegel okrog 120 milijonov dinarjev realizacije. »Zlatarstvo;) Trbovlje je v začetku letošnjega leta poslovala v izredno težavnih pogojih. V januarju in februarju Je delo skoraj popolnoma zastalo, ker je bila nenadoma zmanjšana dobava osnovne surovine (zlata); težave iz prejšnjih let pa so vnesle precejšnjo nejas,-nost v proizvodnjo. Z. odločnimi posegi in s prizadevanjem je kolektiv uspel; rešiti tudi te težave. V obratu »Optike« bo letošnja realizacija za enkral večja od lanske. Tudi nov oddelek za vlečenje žice in trakov iz raznih kovin ima precejšnje razvojne možnosti za preskrbo industrije s polizdelki. Z' izredno prizadevnostjo je bil: Izdelan v začetku leta nov Izbor izdelkov iz zlata In srebra. Sodobnejše oblike in ustrezna kvaliteta so Izdelkom trboveljskega »Zlatarstva« odprli pot na tržišče, ki je z ozirojn na konkurenco vedno zahtevnejše. V prihodnje bodo prispevali k povečanju proizvod-nge novi stroji in drugi delovni- pripomočki, poskrbeli pa bodo tudi. za ustrezno strokovno usposabljanje ka dra. »Zlatarstvo* Trbovlje posluje zdaj v novih prosto vih v okrogli stavbi pvi: Dimniku; za prostore so- vložili lastna finančna sredstva. Omenimo naj: še,, da ima zlatarska; obrt, ki ima umetniška obeležje, po strokovnih presojali- široka in jasno perspektivo. Ob, umnem usmerjanju proizvodnje In ob načrtnem gospodarjenju se tako obeta kolektivu »Zlatarstva« Trbovlje še velik razvoj. POSVETOVANJE O KULTURNO-PROSVETNEM DELU V HRASTNIKU Ustanovljen decembra 19*7 — Glasilo občinskih odb. SZDL 1 Hrastnik, Utija, Trbovlje, Za-gorje ob Sevi — Glavni Is odgovoriš urednik Marijan Ll-; Pl IVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo le uprave Trbovlje,, Trg revoltu!je 11/11, telefon SS-ISS — Račun, prt NB roe/na itevHke 2» din - Naročnina. mesečno 60 din, četrt Intim ISO- din. polletna 360 din, celoletna 720, din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska ČP »Gorenjski, tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov u> fotografij. ne vračamo kadrovska politika povzročil, precej škode in težav. Plenumu so prisostvovat tudi predstavniki ObO SZDL sveta za prosveto in kult,m j,ri ObS ter občinskega ko mkeja ZMS; udeležil- pa st _____________________ (on) HRASTNIK — Prejšnji teden je bil v Hrastnik« la za kraiarsko-tonfekcijsko razširjen« plenum občinskega Sveta Svobod bi prosvetnih stroko pri Centru je edin- društev, ki je obravnaval dosedanje tlelo Svobod in prost vem tovrstna šola v Jugo- svetnih društev ter samega Sveta Svobod in PD. slavij! In vzgaja potrebni kader za potrebe tovrstne tnthc- Iz poročila in razprave iz- najtesnejše sodelovanje z strije. baja. da je opaziti v napred- ganizaeijo ZMS. Na posveta* . _ V okviru Izobraževalnega ku v kulturno-prosvctncm vanju so sprejeli vrsto skic- ga je. tudi: Martin- Zakonjšek, centre pripravljajo tudi pro- delu tudi določene pomanj- pov za nadaljnje delo, tako predsednik Sveta Svobod i» gram. za širšo strokovno kljivosti. Poudarjena je bila na področju kulture in pro- PD okraja Ljubljana-, Ki J* vzgojna dejavnost v obliki te- predvsem potreba pa tesnej- svete kot splošnega izobraie* v razpravi nanizal naloge zs čajev In seminarjev raznih šem sodelovanju- samega vanje, med: mladina in odra- delu Svobod m rl* tar p» stopenj za člane delovnega Sveta Svobod z društvi in slimk Obravnavana ja bito udaril potrebo pa tesnejšem-kolektiva. Te tečaje In setnf* drugimi kulturno-prosvetni- tudil finančna in kadrovska sodelovanju med vsemi cini Darje bodo pripravili v zint* mi- činitelji v občini,, še. po- problematika ih ugotovljeno, tel ji kulturnega dela in na skih mesecih. sebej* pa je potrebno kar da je dosedanja nesmotrna predka v komuni. Zasavski revirji v letu 1941 piše Lo*ze Požff? Revirska četa sc je po povratku skupine iz akcije pri SV. Marku zaradi zbiranja nemške {grlici je po* čunšeniško: planina 2. avgusta umaknil* iz svojega taborišča; mimo Trojan- na Sipek. Zaradi uspelih, akcij so bili borci taka navdušeni, da so oh belem- dnevu, skazi vas Cem Senik med paradnim korakanjem prepevali pesem »Kosec kose brusi-. Z njimi jp bil tudi inštruktor CK KPS za Revirje Sergej Kraigher. S Sipka se je četa 6. avgusta zvečer vrnila mimo Trojo* m Podli povite na Miše nad Zagorjem. Po načrti*, izdelanem do najmanjših podrob-*osti, so hoteli namreč z napadi,m na zagorsko orožniško postajo in na postojanko rudniške obratne straže pridobiti orožje, ki ga jv zaradi pritoka novih borcev pač primanjkovalo. Naslednjega dne, 7. avgusta je lito kot iz škafa. Naj. so borci iskali zavetje pod drevjem, kolikor go hoteli in mogli, bili so mokri do kože, povrhu lega pa še premraženi. Zato so proti večeru zasedli skromno gorsko naselje Kobiljrk. razpostavili straže in, se zarili v senike. Zarana 8. avgusta so se odpravili; nazaj na Pleše, kjer se je teta dopoldne reorganizirala v štiri vode po petnajst borcev z vodniki Vladkom Majcnom, Loizom Vreskom, Janezom Groznikom in Polde-|om Grahkom. Za intendantske posle v četi je bil določen Franc Tomažič, star zagorski komunist ki je bil takega dela vajen Še iz avstro-ogrska vojske. Popoldne je četni partijski sekretar sklical sestanek, na katerem, se se v- navzočnosti glavnega organizatorja za napad na Žagarja Sergeje: Kraigherja med drugim tudi dokončno dogovorili zastran napada. Kraigher je poklical e Semnik tudi zagorskega okrajnega partijskega sekretarja Feliksa Pečarja in sekretarja OF za Zagorje. Draga Zerka, ki sta bila, takrat šc v, lagati.. 18» sestanku ju je zadolžil' za prekinitev telefonskih zvez tik pred napadom, in sicer med rudnikom in orožniško postajo; obvestiti pa sta imela o dokončnih sklepih tudi tiste aktiviste in sodelavce; ki so že po prejšnjem dogovoru, prišli v poštev za sodelovanje pri napadu. Po uspešno opravljenem napadu naj bi se partizanom priključila tudi večje število Zagorjanov, da bi se. tako izmaknili predvidenim aretacijam. Za sam napad jc četni štab določil štiri skupine po šest borcev, ki noj bi udarile vsaka s svoje strani točno pol ure po polnoči, že 9. avgusta. Kar je bilo neoboroženih, naj bi odnesli zaplenjeno orožje in strelivo«. Proti večeru je prišlo iz Zagorja proti Plešam še nekaj aktivistov, ki so prinesli živež in zadnja poročila o položaju v dolini. Ka so jili obvestili zastran njihovega sodelovanja pri- napadu, so se vrnili v doline. Kmalu nato. se se tudi partizani pripravili za odhod. Del novincev in del Trboveljčanov, ki se po načrtu niso udeležili napada, je poskrbel za prenos opreme svojih soborcev k St. Lenartu, na kraj, ki je bil določen za zbirališče po napadu. S Pleš so odšle tri partizanske patrulje. Prva pod vodstvom Viktorja Umcka v smer proti Trojanam, ki jc imela nalogo z miniranjem mostu v Zelencu preprečiti prihod Nemcev Iz Trojan na pomoč v Zagorje. Druga patrulja j« pod- vodstvom. Jožeta Umcka krenila na vztiodno stran Zagorja v smer proti Trbovljam, da bi v Beškem grabnu razstrelila cesto in preprečila prihod trboveljske posadke. Tretja patrulja pa naj bi spojila vod visoke električne napetosti s telefonskim omrežjem in jo je vodil Janko Anž-lovar. Borci, določeni za sam napad so se proti Zagorju- odpravili v dveh skupinah. Prvo jc čez Strahovlje, Loke in Vinc pripeljal Franc KtUkej prav do rudniškega šahta, kjer so se pripravili za napad na orožniško postajo, ki je bila- nastanjena v pritličju stare šole. (Sc nadaljuje) Statuti in šolstvo K osnutku novegra statuta obč. Zagorje Izhajam iz stališča, da sc mora v Občinskem statutu odražati konkretna realizacija osnovnih načel, ki temeljijo na splošnih in enotnih načelih politike izobraževanja v naši skupnosti. Pri tem je potrebno seveda upoštevati tudi tisti obseg potreb ki ustreza ekonomskim možnostim komune in socialnim ter drugim spremembam. £e na podlagi vsega tega analiziramo sedanje stanje ter načrtovanje razvoja, je potrebno v statutu Izraziti tudi pravice in dolžnosti (ali obratno), ki jih imajo posamezniki ali skupnost pri izobraževanju otrok in odraslih. Uvodoma sem se dotaknil nekaterih splošnih načel zato, ker so to osnovni argumenti v razpravi. Ker je potrebno najprej analizirati vsebino členov, 'ki so citirani v osnutku statuta, posebej pa dodatne predloge, vsebuje razprava dva dela. I. decentralizirana po podjetjih in zavodih. družbe, dokler je ie čas, ne po potrebi ustanavljajo raz-pa da jih mora uvrstiti nekaj ni ODDELKI. Pač pa je tre-let pozneje med doživljenj- ba določiti, -katere zavode v ske socialne podpirance. komuni se zadolžuje, nziro-V naslednjem členu se na- ma pooblašča, da skrbijo za laga organom družbenega sa- izobraževanje in izpopotnje-moupravijanja zlasti tri ty- vanje odraslih. loge, ki so vse splošnega značaja že po samem zakonu o šolstvu; ne omenja pa sc nikjer celotnega mehanizma samoupravljanja v prosveti in II. -Poleg sedanjih določil, ki jih vsebuje osnutek statuta, bi bilo potrebno morda družbenih odnosov med se- pred sprejemom proučiti še boj. Kot nam je znano, bo nekatera dodatna vprašanja: 0 Ce gledamo na vzgojno ■Druga izrazita obveznost družbe se pojavlja v 2. odstavku 20. člena, ki ne more biti okvirjen, glede poklicnega usposabljanja otrok z motnjami v telesnem ali 'duševnem razvoju, katerih starši ne morejo sami vzdrževati poklicnega usposabljanja zaradi njihovega gmotnega stanja. Iz moralnega in go-spodarstvenega gledanja je dolžnost skupnosti, da jih usposobi za pridobitne člane kratkem popolnoma uldnje- Izobraževalni sistem kot na na mednarodna pomoč šol- celoto, je zelo pomembna tudi skim kuhinjam. Po drugi predšolska vzgoja, posebno strani pa ugotavljamo, da pri zaposlenih materah. Zato prihajajo mnogi otroci v šo- naj bi se razvijalo otroško lo brez zajtrka ali malic, za- varstvo z združenimi sred-radi različnih vzrokov, zato sivi komune/ delovnih erga-bi bilo prav, da se določi ob- itizacij in krajevnih skupno-vezna organizacija šoske ku- stl, da bi se lahko pričelo hinje za učence, delež obči- pozneje s postopnim uvaja-ne in delovnih organizacij, njem obvezne predšolske dohodek od šolskih vrtov, vzgoje v starosti od 6 — 7 ali prispevek staršev ie drugi vi- 5 — 7 let, vsaj v najbolj etr-ri -za pripravljanje hrane. njeno naseljenih krajih; V zadnjem členu je dolu- # v interesu družbenega ceno, da ustanavlja občina razvoja naj se da priporočilo ZAVODE za izobraževanje od- delovnim organizacijam (odraslih. Pravilno bi bito, da se visno od vrste dejavnosti) da Dolžnost skupnosti in vzgojno izobraževalnih organov je, da sc kvaliteta obveznega osemletnega šolanja izboijša in da se zagotovi višja organizacija osemletk. To pa lahko dosežemo najučinkoviteje samo s prešolanjem učencev (vsaj višjih razredov.) na razvite šole (Zagorje, Toplice, Izlake), kar pomeni, da smo tem šolam razširili šolski okoliš. Zato je potrebno spremeniti ati odpraviti določile, Id navaja, da imajo •nižje organizirane šole svoje organe družbenega samoupravljanja. Osnutek statuta sicer predvideva za šoloobvezne otroke, Id jim je zaradi prevelike od- bodo |abko krajevne skupnosti kot novi samouprav- nosti posebno mesto. Našla- meljilo in življenjsko soddln- določiju v svojih statutih kot pogoj tudi osnovno izobrazbo; 0 v splošnem naj komuna vzpodbuja in podpira vse oblike znanstveno raziskovalnega dela. ki vodijo neposred« no k reševanju gospodarskih, družbenih, komunalnih in kulturnih problemov, bilo po« samezne akcije ati raziskovalno delo zavodov; ♦ dotočiti je treba, kdo bo vodil planiranje kadrov (samostojno občina ali skupno * delovnimi .organizacijami) iin statistično evidence ter tiru-go dokumentacijo e kadrih; * Z investicijsko politiko bi lahko regulirali tudi odnos investitorjev in raznih skladov do šolstva oziroma sploh do izobraževalnega sistema in <6 Za redno poslovanje izobraževalnih zavodov je potrebno določili stabilen vir dohodkov v šolske sklade in zagotovili trajno rest sredstev, skladno z narodnim dohodkom. L. B. j Prispevek k razpravi o krajevnih skupnostih dašjenosti onemogočeno šo- ni organi ns območjih, za katera bodo ustanovljene, nemo _ , „ . , ™ —-------—--------—.-------------- "e samo vprašanje, ali je jemo -pri obravnavi -predloge* hnUe na ptdtoM 'd._«> tcno izvrSevaIe poslav,jcllc naloge, bo vsekakor potrebno smatrati poravnalni svet kot za nove statute. Veliko je fia“ ganlzira obema reden pievoz __. __ „ -.-...m, i~.t~-.ih „j,„„ organ skupnosti, ati pa 'kot bilo tznešeno 'irmeni m pred- v šoto ali prispeva k stro- v statutih občin, predvsem pa v statutih kra cvuih skup- * izvensadno logov, prav kar zadeva fina«- prispeva k stro- v siaiunn onem, preuvsera pa v mbiuuii »rajev«... t tclo škom prevoza. Takšno nude nosti določiti organe teh novih institucij. V občinskem Obravnavo s -nje ugodnosti pa Jc umest- statutu naj bi bila le načelna določila za formiranje osnov- *Morda 'bi zadostovalo, precej deljena. Vsekakor bo za izvensodno logov, prav kar zadeva -f ina«-; obravnavo sporov med držav- tiranje, vendar so ta mnenja 't no samo toliko časa, do- nega organa in število članov, in to samo za čas. dokler da ,se v statutih krajevnih treba s skupnimi napori voki e i ni ukinjen delno ali v ne bi bti sprejet statut krajevne skupnosti (neke vrste pri- skupnosti določijo pogoji za iskati -najboljšo rešitev ter' celoti pouk na podružnični prav|jalni odbor). S statutom krajevne skupnosti pa se naj delovanje teh svetov, 'način tako zagotoviti obstoj in fle-šoli. Ce pa se morajo prešo- doley 02|r0ma v posebnem členu našteje temeljne organe, vode ata administracije, do- lovanjc krajevnih skupnosti, lati otroci v drugo popolno Nc bi se bilo umestno v celoti posluževati dosedanje prakse lotite o stroških postopka Sedanjim -stanovanjskim ;£®’ pri stanovanjskih sta.pnoSHh, ko so biti kot najvišji organi ,udi- kak a4*«mcut naj skupnostim ta sredstva niso uka, je potrebno istočasno Izvršilni odbor skupnosti Sveti stanovanj- m,a Poravnalna svet po bila določena, zalo ni bite organizirati tudi primerno določeni svet m uvršam oonor seupnosii. »ven stanovanj ot)! .,vl jeQj obravnavi, ^odrob- m()eoče tudi misliti na kdk zavetišče na zbiratišču, brez- skih skupnosti so bllr preštevilni, kar Je unelo za posledico ^ naj ,w dolo£il Ačjn ZJdbcn razvJi m delovanje plačen prevoz učencev In pre nesklepčnost pri odločanju » važnih zadevah Iz pristojnosti ski Klatut Omeniti šc velja, jeh institucij. Stanovanjsko hrano, kjer je potrebno. lega sveta. Vse delp iu odgovornost je bila tako prenešena da bi bilo prav, da bi člane skupnosti so Me popolnoma. Nadalje so preveč pavšalna na izvršilne odbore, ki so morali prevzeti vlogo najvišjega poravnalnih svetov volili na odvisne od lastnih dohod-določlia, kakor npr. »občina organa, zborih volivcev. kov, to je z odlokom ddl»- lahko zagotavlja« ali »V skla- Krajevne skupnosti, ki bo- lenega odstotka najemnin -in dti z materialnimi možnostmi 'Zato naj bi bili v krajevni ki mu jih bo dal svet. Pri do formirane v mestnih po- stanarin. Dohodke servisov skrbi...«, čeravno gre za skupnosti tile organi: svet svetih krajevnih skupnosti dvočjih občine, bodo zajele pa st) Uporabiii za nakup ia stvari, ki so absolutna ob- skupnosti, tajništvo skupno- naj bi bile 'tudi komisije kot tudi hišne svete, ki pa niso dopolnitev proizvodnih sred- veznost družbe, ker ni nikjer sti in poravnalni sveti. Z ca- neki strokovni ali družbeno- oziroma ne bodo organi kra- stev ker <«, se servisne de* d»ločena prioritetna vrsta, ven teh pa naj bi imele kra- politični organi za posamez- jevrre skupnosti. Hišni sveti javnosti razvile brez kakrš- katero izobraževanje ilnancl- jevne skupnosti za opravlja- na področja dejavnosti. Teh so samostojni samoupravni ^ koli osnovnih sredstev, ra občina v celoti preko druž- nje nalog v svoji .pristojnosti komisij v statutih ne bi na- organi. V sedanji praksi so delno pralnice v Za- benega »klada, katero samo šc druge organe (komisije števali alt celo določevali, jim stanovanjske skupnosti gorju sofinancira. In'katera bobra- ipd.). Sveti naj bi biK od 9 ampak naj bi se dalo podbla- -nudile le strokovno -pomoč s-, . zevanja finauclranjo delovne do 15-članski (odvisno od ob- stilo svetu, da imenuje po- pri finančnem in drugem ad- delavnosti nai bi za organizacije same. moč j a skupnosti, števiia prc- trebno število komisij. ministrativnem poslovanju, z , * , knlevne skurmnsti' Popolnoma nov čl«*i je tu- hivalstva itd.). Mogoče bi'bi- Drugi organ skupnosti naj obstoječimi servisnimi služ- . .... " notn-bna dl treba dodati glede Stipen- lo prav v statutih krajevnih bi bilo tajništvo in tajnik bami pa cenejše usluge. Za- _J . . ‘ . / 'nhtieski n dlranja, kjer bo dolečena or- skupnosti predvideti ali cflto skupnosti kot izvršilni or radi tega bi bilo umestno, da . ^7V - ... , " d. ganbaclja ln politika štlpen- določiti, koliko članov sveta gan sveta Da bodo kolegij- hišne svete v statutih kra- dlranja kadrov, v odnosu na: se izvoli na zborih volivcev ski organi delovali, bo moral jevnih skupnosti ne bi db- . , Ki , . , . ,. in koliko članov delegirajo biti nekdo odgovoren za to, ravnava!!; določbe o hišnih poračuna, v encim - pozebe po kadrih; w gospodarske in da bo zagotovil minimalne svetih naj bi vseboval le sta- h - zelje posameznikov, za- drugc s podn£.. pOg0,jc. To naj bi M tajnik tut-občine. krafrvnih LtondaVT; “ ** ‘ ja krajevne skupnosti. Pose- skupnosti, za katerega bo Kpn£ti in kateri bi It -Sur«5SSČSSt 2T2M — -izredno taletillranost otrok občinske skupščine v svetu dolžnosti. Postavitev tajnika ki ga naj obravnava statut sodnik občinske skupščine. Višino teh sredstev naj M krajevne skupnosti. V stativ pa naj bi bila izključna pri- občine in na tej osnovi tudi ’ . . . dni/betu krajevne skupnosti bo zra- stojnost sveta. Tretji organ statuti krajevnih skupnosti, . . . Rjcer na Pri organizaciji štipendira- ven pristojnosti sveta in nje- krajevne skupnosti pa so po- pa jc prav financiranje. Od . . in ~,nMI nja je predvsem važno, kA- govih nalog treba obravna- ravnalni sveti. Ti organi so teh določb v občinskem sta- . ? ■ .. JL j in <»1 učhiek želimo doseči, so- vae oziroma določiti tudi .po- v nekaj letih delovanja po tutu bo v precejšnji mori t Knančno vrnoclii- ddovaaje organov In alednjlč lrrzaj predsednika sveta oziro- polnoma opravičili obstoj, odvisno poslovanje^« obstoj «... a«. •■Mila. Id le lahko centrali- ma njegove naloge, ki bi jih zaradi Česar jim jc treba da- krajevnih skupnosti. Pravil- ] rirana v enem »VUdu, Ml noj imel v r*rim pobWa razpoložljiva sredstva porabila za odkup hiše, Je Občinska skupščina Litija prevzela breme posojila v višini 20 milijonov din za ureditev prostorov. • Poroštvena izjava je bila- dana tudi Kmetijski zadrugi Litija za 1,520.009 din. Za nakup zaščitne opreme za sadjarstvo bo KZ Litija rabila 3,040.000 din, polovico tega bo krila lz lastnih sredstev. 3 Kovačnica Šmartno pri Litiji potrebuje določena sredstva za osnovna sredstva in za nakup opreme za novo kovaško delavnico. Ker so te usluge potrebne, prostori In oprema pa neprimerni za delo, je bilo izdano poroštvo za najetje posojila v višini 3,240.000 din. M. U. Prispevek k razpravi o krajevnih skupnostih Danci so ludi veliki strokovnjaki za izdelavo raznovrstnih strojev za cementarne. Lansko leto je npr. pri izvedbi modernizacije tudi trboveljska cementarna uvozila iz te dežele večje število strojev. Kar se tiče poljedelstva, moram omeniti, da je vsestransko na visoki ravni. Pomembno vlogo pri tem igra avtomatizacija, če je prej delalo na Meki kmetiji deset delavcev, lahko isto delo z modernimi .'>»»fli opravljata samo dva človeka. Dan- ski rnlečn; izdelki slove daleč preko meja. Izvažajo pa tudi velike količine šunke, masti, slanine in vse vrste mesa. Za stalno zalogo pa skrbi preko deset milijonov goved, svinj in ovac. V Kopenhagen sva prispela toimo o polndči. Razumljivo je, da v tej pozni uri ni bilo mestno življenje tako razburkano kakor podnevi. Kljub temu bi skoraj povozila neko žensko, ki je izpred tramvaja skočila naravnost pred avto. Morda je že napol spala. Rešil jo je le dober refleks in pa prazen pločnik, kamor sva morala zapeljati. Kakšne pol ure sva brez cilja vozila po ulicah spečega mesta. Želela sva najti kakšno ceneno prenočišče. Zaman, vse gostilne — teh je pa na Danskem zelo malo — so bile že zdavnaj pred polnočjo zaprte. Do Kastrupa, kamor sva bila namenjena, je bilo le dobre četrt ure vožnje. (Se nadaljuje) (Nadaljevanje s 3. str.) litvi sredstev na posamezne krajevne skupnosti pa naj bi zraven programov in drugih činiteljev upoštevali tudi prednosti tistih krajevnih skupnosti, kjer bodo občani sami pripravljeni s sredstvi ali delom sredstev pomagati pri reševanju problemov. S takim načinom delitve bi zajamčili oziroma poživili zainteresiranost občanov za sodelovanje. Krajevnim skupnostim naj bi zraven sredstev iz proračuna pripadal še del. stanarin in najemnin, najemnine iz upravljanja c družbeno imovino, turistična taksa-, sredstva delovnih organizacij, ki jih prispevajo za konkretne naloge iz svojih skladov, samoprispevki občanov itd. Dohodki servisov pa naj ne bi bili angažirani pri dohodkih krajevnih skupnosti. Zraven naštetih virov financiranja pa naj bi bile krajevne skupnosti udeležene na nekaterih stalnih virih za določene naloge, kot npr. otroško varstvo, ' socialno skrbstvo, komunalo, gozdne komunikacije itd. Kakršna koli avtomatična delitev proračunskih sredstev na krajevne skupnosti ne bi bila željena, ker tak način delitve ne bi spodbudno vplival na delo krajevnih skupnosti. Na vsak način bo treba zajamčiti stalna sredstva za nemoteno delovanje tistih krajevnih skupnosti, kjer bodo potrebna. Servisi krajevnih skupnosti pa naj bi nosili del stroškov za tajništvo, kot je to v praksi že zdaj in se je izkazalo za .pri*-merno. R- 8. ŠPORTNI TEDNIK bilo pričakovati, da te bo drugi hrastniški zast*< k s Zasavski edett • it. M • M. 12. 19M # g VAS OBVEŠČEVALEC Mali oglasi V Ribogojnici Trbovlje se dobijo vsak dan sveže po-strvi po dnevni ceni. Dobro ohranjeno harmoniko HOHNER« 24 basov ugodno prodam. — Jože Fnc, Trbovlje, Loke 7 a. Planinsko društvo Trbovlje prireja danes, v četrtek, 12. decembra 1963 ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma izredno zanimivo predavanje Jožeta Kalana z Jesenic ŠVICARSKI ALPSKI SVET z barvnimi diapozitivi. Vstopnina za odrasle je 40, za otroke pa 20 din. Vljudno vabljeni! Sporočam cenjenim strankam, da izdelujem komercialne in amaterske fotografije v Agfa in Ferannia kolorju ter razvijam kolor diapozitiv filme. Se priporoča Foto Weiss, Trbovlje. Upravni odbor doma revirskih in savinjskih borcev NOV Trbovlje na Vrheh obvešča člane ZB NOV in ostalo prebivalstvo, da bo počitniški dom na Partizanskem vrha odprt od 28. decembra 1963 do 4. januarja 1964. V domu bo silvestrovanje. Postreženi boste s prvovrstnimi domačimi specialitetami in pristnim štajerskim in dolenjskim vinom. Rezervacije za silvestrovanje v domu na Vrheh in Partizanskem vrhu sprejema UO Doma in jih je ;na-sloviti na Združenje borcev NOV občine Trbovlje. Kino Delavski dom v Trbovljah: 12. decembra italijanski film VOJNA SE NADALJUJE; 13. — 16. dec. mehiški barv. film SEM PUSTOLOVEC; 17. — 19. dec sov. film CAPAJEV. Kino Svoboda — Trbovlje II: 12. de-\ amer. barv. film ALAMO — I. del; 13. — 16. dec. ital. glasbeni film POJTE Z NAMI: 17. in 18. dec. amer. barv. CS film ALAMO - II. del. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 14. in 15. dec. franc. cin. 'film TAMANGO; 21. in 21 dec. jug. film VOJNA. Predstave v sobotah ob 17. in 19.15, ob ne del jah ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II. v Hrastniku: 12. dec. franc, film STRELJAJTE NA PIANI- ca št in Brigita Martinčič, STA; 14. — 16. dec. angl. det,, Ljubljana, Dolomit-film BILO JIH JE 7; 18. in ska 22 19. dec. češki film PETO Smrt: Martina Dobravec ODELENJE Grbinska 6 — siara 69 let Kino Delavski dom v Zagor- I ju: 12. dec. domači film DRUŽINSKI DNEVNIK; 14. — 16. dec. amer. -ital. barv. cin. film MARATONSKA BITKA; 18. in 10. dec, domači film SPOPAD NA PARALELAH ZAGORJE Zaključni računi • Zaključni računi AKTIVA ZDRAVSTVENI DOM THBOVUE na dan 31. decembra 1*62 ■PASIVA 1. Osnovna sredstva t. Viri Stalnih sredstev 1. Sedanja vredno« osn. sredstev 39.279 1. Poslovni sklad ....:!. 55.284 2. Sedanja -vrednost sredstev 2. Sklad skupne porabe .... '5.172 skupne porabe — ' 3. Rezervni sklad in drugi sklad: 5.434 II. Druge oblike sredstev i IL Druge oblike virov sredstev 3. Banka in blagajna . . 1 . . 31.336 '4. Krediti iprl banki 6.072 4. Kupci to -druge terjatve . . , 5.085 i 8. Dobavitelji m druge obveznosti 1L594 7.449 0 Drv ga pasiva 8.662 6 Druga aktiva 1 J ,i 9.069 Skupaj „ . ,J 92.216 Skupaj . . . -92.218 Zavod je dosegel 407,686.712 din dohodka *n 72,7111.788 din čistega dohodka. Povprečno je -bilo zaposlenih 77. Vodja računovodstva: Marija Guna Predsednik UO. dr. Ludvik Kramberger Upravnik; dr. Irena Ivančič GOS-1 INSKO PODJETJE »JELKA« HRASTNIK na dan 31. decembra 1162 AK1IV* PASIVA . Viri stalnih sredstev Poslovni sklad.............; Sklad skupne porabe .... Rezervni sklad in drvgi skladi H. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki ...... Dobavitelji in druge obsežnosti Druga pasiva.................. ! Osnovna sredstva Sedanj* vrednost osnov, sredstev 28.7SO Sedanja vrednost sredstev skup- ae porabe . . .... 11. Druge oblike sredstev Banka in blagajna . . . 6.975 j Kupci in rtrugr terjatve . : \ . ] 359 j Zaloge : : . 8.640 j Druga aktiva . . , ...... 73» Skupaj . . 45.463 Vodja računovodstva: Edvard Selan AKTIVA Predsednik UO: Sopja Jugova: Skupaj , . Direktor: Stanc Štraus 17.748 116 805 14.953 3.323 8M8 45.463 KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE na dan 31. decemfbm 1*2 PASIVA v »00 din 1. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe . . IL Druge oblike sredstev Banka in blagajna Kupci in droge terjatve . ; i . Zaloge . . . . . i . ; . Druga aktiva . . . t t t > t Skupaj 43 7« 1.321 L VM stalnih sredstev Poslovni sklad..............; . Sklad skupne porabe . . . » Rezervni sklad in drugi skladi H. Druge oblike vdre? sredstev Krediti pri banki.............. Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva................; i 1*4 8% Vodja računovodstva: Mira Noroglav Predsednik UO: Jofo Zelcnlek Skupaj . > •. 1.121 Direktor: Kino Litija: 13 - 15. dccmbra amer. barv. v-estern film ALAMO — II. del; 17. in 18. dec. franc, film ZADEVA INŠPEKTORJA ŠIRDINGA Kino Šmartno pri Litiji: 14. in 15. dec. ital. barv CS film HERKULES IN UDIJ SKA KRALJICA; 18. dec. OC1 LJUBEZNI GIBANJI^ PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rojstva: Doroteja Florjane, Radeče 229 — deklico; Marija Lavrinc, Kolovrat 33 — dečka; Ema Ocvirk, Žabjek 27 — deklico; Ivanka Friškovec, Podvine 11 — deklico; Hedvika Klenovšek, Krišiandol 6 — deklico, Antonija Dolinar, Žabjek 26 —• deklico; Karolina Mrak, Vodcnska 9 — dečka; Marija Dečman, Partizanski vrli 9 — dečka. Poroke: Vincenc Sladič, sko-blar. Ribnik 4 ie Vanda Stoklas, del., Hohkrauto-va 43; Julijan Kmet, šofer. Trg revolucije 16 in Ro tej a Zupanc, del., Teharje 26; Filip žagar, kmet, Retje 8 in Ana Judež, gosp, Retje 8. Smrti: Marija Urek, roj. Tr-žan, upok.. Novi dom 5 — stara 83 teh Vinko Senekovič, upok, Keršičcva 47 — star 81 tet: Viktor Juvan, del. Ravenska vas 26 — star 37 tet: Franja Novak, vej. Pogernik. Ribnik fl — stara 58 let. LITIJA Rejstev ni bilo! Poroke: Stanc Pavliu, fci, Prevek 9 in Pavla Podre-pck. gosp, Polšntk 32; Franc Kloar, del, Migojni- Rojstcv na domu ni bilo! Poroke: Drago Lebcničnik, rudar, Kisovec 17 in Marija Zupančič, krojačica, Okro garjeva kol. 22; Evgen Brvar. prometnik, Izlake 106 in Marija Pipan, natakarica, Izlake 100. Smrti: Franc Resnik, upok. Cesta zmage 45 — star 84 let; Cerar Ciril, del, Okrogarjeva kol. 4 — star 33 let; Ivan Turnšek, upok, Kisovec 125 — star 71 let; Ivan Steiner, upok. Gasilska c. 3 — star 82 let; Franc Obreza, upok, Dole t nja vas 38 — star 80 let. BREŽICE Rojstva: Rozalija Osojnik, Videm-Krško — dečka: Ste-fica Jagarič, Brezje 33 — mrtvorojenega dečka; Ma rija Arh, Hrastje 7 — deklico; Cilka Katič, Drnovo 20 — deklico: Terezija' Špan, spod. Stari grad 48 — deklico; Alojzija Šerbec, Armeško 7 — dvojčka: dečka in deklico; Dcsanka Stankovič, Cankarjeva 17 — dečka. Porok ni bilo! Smrti: Franjo Pubr. upok. Stražnik 12, Samobor — star 76 let; Šenka Nadji/ roj. Baljič. upok, Samobor. žuberačka 15 — stara' 45 let; Martin Vodopivec, kmet.. Gorenja vas 14 — sl ar Sl let. Prijateljsko nogometno srečanje Paphuičar (R) : Bratstvo (H) 5:5 (1:2) RADEČE — V nedeljo je' bila v Radečah prijateljska; nogometna tekma med hrast. niškim Bratstvom in doma’ čim Pa ph Ulčarjem. Domačini so igrali izredno borbeno in zaslužena dosegli neodločen rezultat. Za uspeli so zraven Breznikarja zaslužni vsi ostali Radečani, še posebej Mrežar. Obrtno podjetje KROJASTVO IN ŠIVILJSTVO TRBOVLJE proda -več šivalnih strojev — krojaških in šiviljskih. Ogled jv vsak dan od 10. do 41. ure na Partizanski cesti 33. OBCINSkA SKUPŠČINA ZAGORJE OB SAVI ODSEK ZA NOTRANJE ZADEVE obvešča vse lastnike motornih iu priklopnih vozil, da podaljšuje registracijo za leto 1964, In sicer od 4. do 25. decembra 1963 vsak ponedeljek, sredo, četrtek, petek in soboto od 8. do 13. ure, ob torkHi In pelktli pa od 14. de 18. o«. Tiskovine za podaljšanje registracije so nu razpolago »a Odseku za notranje zadeve, soba številka 36. $ H Zasavski tednik • 41. 51 • 12. H. t*3 * § S SODIŠČA § Anonimno pismo (o) TRBOVLJE — 18. feb rnarja letos je prejela Polda Bori še k iz Zagorja nepodpis ano pismo. V- njem je med drugim tudi pisalo, da so se pri Miri Lavrin »vrstili mo-iti, da je strašna pijanka, da je lena kot gnoj In da ji ne gre nič drugega po glav I kakor to, da bi kam Šla In da bi kaj pod roko dobila«. Kot je kasneje ugotovil sodni izvedenec-grafolog, je to pismo pisala Ana Peterlin, gojena 28. aprila 1942 v Zag ,orju, stanujoča v Zagorju ob (Savi, Eberlova 6, tehnični rl ,*ar pri podjetju »Toplovod« Ljubljana. j S tem je pa Ana Peterlin |Storila kaznivo dejanje obrekovanja (čl. I69/I KZ). Na Podlagi zasebne tožbe, ie .občinsko sodišče v Trbovljah obsodilo Ano Peterlin na 800U din denarne kazni. Izvršitev izrečene kazni sc odloži za .dobo enega leta s pogojem, da v preiskusni dobi ne stori novega kaznivega dejanja. Obdolženka je dejanje in krivdo zanikala. Izgovarjala sc je, da ni pisala omenjenega pisma, ker je bila 18, februarja 1963 v Italiji. Na predlog zasebne tožilke (Mire Lavrin) je sodišče sklenilo. naj pismo pregleda sodni izvedenec-grafolog. Po opravljeni ekspertizi inkriminiranega pisma in pisma, ki ga je obdolženka poslala 26. februarja 1963 zasebni tožilki, je grafolog dejal, da je omenjeno pismo pisala ista oseba oziroma list št 3 z dne 26. februarja. Ker je obdolženka priznala, da je pisala pismo (z dne 26. februarja), ki je bilo naslovljeno na zasebno tožilko, je sodišče spoznalo Ano Peterlin za krivo oziroma je ugotovilo, da je ravno ona poslala anonimno pismo, v katerem je obrekovala zasebno tožilko Miro Lavrin. Na glavni obravnavi je sodišče podčrtalo, da obdolženka, kljub upravičenosti; da se bori za človeka, s katerim ima otroka, ni pravilno ravnala,. ko je z nepodoisanim pismom trdila o zasebni tožilki nekaj, kar ni res in kar utegne škodovati zasebni tožilki, njeni časti in dobremu imenu. IZ dokazanega gradiva in iznovedi obeh strank ie razvidno, da sta si že dalj časa medsebojno dopisovali in da sta ena drugi marsikaj očitali, ko sta se potegovali za Franca Boriška. Do tožbe verjetno sploh ne bi prišlo, naj. ji posodi denar — 5000 če ne bi obdolženec, poslala din, ker ga ji pa ni hotela anonimne pismo tretji osebi, posoditi, ji je ukradla 14.000 materi Franca Boriš ka. din. Slameckova se je zago- Pri odmeri kazni je sodišče varjala, da je denar potre-u,poM®ya*° ,*ut, obsevalno kovala za nakup škorenjčkov okoliščino dosedanjo nekaz- jn ^ nekatere druge stvari, novanost obdolženke, mla- Sodišče ni moglo verjeti zadostno nepremišljenost ter gowru obdolženke, da je deda mora skrbeti za enega ne- nar potrebovala, vsaj nc to-doletnega otroka. Kot je j j ko, kolikor ga je ukradla, razvidno, jc bil vzrok spora ker je hilo le nekaj dni do F. B. s katerim je imela Ana p!a&. Sodišče je bilo mne-Peterhn otroka, kasneje je nja,, da je obdolženka stori-pa zace. 1 B. hoditi z Miro ]a dejanje premišljeno, ko je Lavrin. --- --- Okradla je sobolnico (o) TRBOVLJE - Julija letos jc bila Jožica Slamecki, rojena 17. februarja 1944 v Radečah, stanujoč v Radečah št. 156, zaposlena v Steklarni, na zdravljenju na internem oddelku trboveljske Splošne bolnice. 11. julija dopoldne izkoristila priložnost (ko je oškodovanka spala) in ji ukradla denar. Še nepojasnjena smrt K. Povhe HRASTNIK — V sredo «. decembra zjutraj, so naši! v bližini Glasbene šole Hrastnik truplo 27-Ictnc delavke Kristine Povhe, ki je bila zaposlena v hrastniški Steklarni. Ker še ni popolnoma jasno, kako jc umrla, podrobneje raziskujejo okoliščine njene smrti. Do zaključka redvkcife še nismo zvedeli, kako je Kristina Povhe umrla, zato bomo o ugotovitvah šc poročali. Nesreče HRASTNIK - Prejšnjo je pa vzela sobolnkn Mariji sredo, 4. decembra dopoldan, Golouh iz Trbovelj iz ročne je pri gradnji nove hiše pa-torbice, katero je imela shra- del z lestve 3, metrov globo-njeno v omarici, 14.000 din. ko Drago Homšek. Urejeval S tem je storila kaznivo deia- je električni priključek, pri nje tatvine (čl. 249/L KZ), tem pa mu je spodrsnilo, da Občinsko sodišče Trbovlje jo je padel. Pri padcu je dobil je spoznalo za krivo, ker si močan pretres možganov in je z namenom, da bi si s pri- je bil prepeljan takoj po ne-lastitvijo tuiu premoženjske sreči v trboveljsko Bolnišni-stvari pridobila protipravno co, premoženjsko korist. Obsojena je bila na 3 mesece za- LITIJA — Minuli četrtek je pora, pogojno za dobo dveh na železniški postaji Litija let. ob 10.15 trčil tovorni vlak Omenjenega dne jc obdol- št. 492, ki je pripeljal iz sme-ženka izkoristila priliko in rl Zidani most—Ljubljana, v vzela iz omarice oškodovanki tovornjak, ki ga jc upravljal omenjeno vsoto denarja. Ob- Franc Kremžar. Na tovor-dolženka se je zagovarjala, njaJt so nalagali- cement, voz-da je prosila oškodovanko, nik pa je postavil vozilo take, da je del tovornjaka segal na prvi tir. Pri trčenju je nastala večja materialne škoda, ranjen pa ni bil nihče. LITIJA — Med železniškima postajama Kresnice—Litija sc je v petek, 6. decembra ob 23.15, dosodila železniška nesreča, pri kateri se jc hudo poškodoval kretničar Stane Rak, materialna škoda i>a znaša do nestrokovni oceni več milijonov din. Iztirili so zadnji štirje vagoni tovornega vlaka št. 475, ki jc vozil ir Ljubljane proii Zidanemu mostu, ht je pri mostu čez Savo moral zapeljati iz izogi-baltšča. Kretničar Stane Rak je prezgodaj odmaknil kretnice, tako da so zadnji štirje vagoni zapeljali med tračnice in poškodovali progo v dolžini 350 metrov ter zaprli ves promet. Prvi tir je bil onesposobljen za promet pet ur, drugi pa za sedem ur. Hudobni veter Snel si je klobuk z glave, potegnil s prsti skozi redke svetle lase in si- podprl glavo z roko. Imel je prav zares zloben dolg konjski obraz. Iz žepa jp potegnil robec In si obrisal z njim- tilnik ter roke. Potem je vzel iz žepa šc glavnik, sc počesal in. — počesan je bil videti še slabši, kot prej; Nazadnje si je poveznit spet klobuk na glavo. »Nečesa sem se domisKI,« sem rekel. »Ja, česa pa?« »Ta Waldo jc točno vedet, kako jc dekle oblečeno. Torej sta se nocoj ie nekje srečala.« »No in? Morda je imel še kakšen drug opravek? In ko se jc vrnil, nje ni bilo več. Morda pa si je premislila.« »Tudi to je mogoče.« »Toda jaz nisem menil tako. Misiji sem na to. da jc Wa!do opisal njeno obleko tako. kot bi tega moški zlepa ne storil. Pisan bolero ha obleka Iz modrc svile. Jaz nisem niti točno vedel, kaj jc bolero. Jaz bi rekel kar modra obleka, aM obleka iz modre svile, toda nikoli obleka iz modrega svilenega krepa.« Cez čas sta prišla moška z nosili. Lew Petroi-le je šc zmerom brisal svoj kozarec, tudi ko je govoril z onim drugim, malim detektivom. Nato smo se odpeljali vsi skupaj v policijsko poveljstvo. ^ Lcw Petrolle je imel čisto vest. Njegov oče je obdeloval vinograde pri Antiochl v dfstriktu Contra Costa. Lewu je dal tisoč dolarjev, da sc je lahko postavil svoje noge. S tem si je fant za kakih osemsto dolarjev uredil tole krčmo z neonsko lučjo in vsem drugim, kar sodi zraven. Izpustili so ga in mu zabičali, da mora lokal ostati zaprt tako dolgo, dokler ne bo gotovo, da ni moč najti v njem več nobenih uporabnih prstnih odtisov. Dol je vsem naokrog roko, sc režal in rekel, da upa, da bo tole streljanje dobra reklama zanj, kajti nihče nc verjame temu, kar pišejo, temveč sc hrfe vsakdo prepričati s svojimi očmi. Prišli bodo ljudje in hoteli bodo vse natanko zvedeti, pri. lem pa bodo gotovo popili vsaj kozarec piva. »Tale si nc bo nikoli belil glave zavoljo nikogar razen sebe,« je rekel Copemik, ko je fant odšel skozi vrata. »Ubogi Waldo,« sem rekel. »So vam ubijateevi prstni odtisi kaj povedali?« »Nejasni so,« je osorno odgovoril Copemik. »Toda zapovedal bom. naj jih klasificirajo in — če je lc mogoče — šc nocoj-pošljejo v Washington. Cc ne bo: iz tega nič. je vrsta na vas in lahko boste paradirali cn dan pri nas na podiju za identificiranje,« je zlobno rekel. Stisnil sem roko njemu in tudi onemu malemu, ki se je pisal Vbarra, tor odšel. Niso še. vedeli, kdo je Waldo, kajti v njegovih žepih niso našli ničesar, kar bi jim bito to izdalo. Okrog devetih sem- bil spet pred svojim stanovanjem. Prcdno sem stopil v vežo, sem pogledal še po cesti navzgor in navzdol. Krčma na drugi strani je bila zaprta in dva ali trije radovedneži so pritiskali nosove ob- šipo, toda ljudi še ni bito toliko, kot se jih nabere ob taki priložnosti. Ljudje so videli policijo in mrtvaški avto. a niso vedeli; kaj sc je zgodilo, razen seveda fantičev, ld so v »drugstoru* na vogalu obdelovali Igralni avtomat. Ti so vedeli vse, samo tega nc. kako je treba pošteno delati. Hudobni veter jc še zmerom tulil okrog voglov. Bil je vroč. kot da prihaja iz krušne peči, in vrtinčil je prah ter koščke papirja po cestah. Stopil sem v vežo Berglundove hiše In sc odpeljal z dvigalom v četrto nadstropje. Ko sem odprl vrata in stopil iz dvigala, je stala pred menoj visoka in vitka ženska, ki je očitno čakala na dvigalo. Imela je rjave kodraste lase pod širokokraj-nim slamnikom z žametnim trakom. Njene velike oči so bile modre ht senčile so jih dolge trepalnice. Oblečena je bila v modro obleko, sicer preprosto skrojeno, ki pa jc vendarle odkrivala vse njene oblike in bi lahko bila tudi iz svilenega krepa. Cez obleko je nosila nekaj, kar bi utegnilo biti pisan bolero. »Jc to bolero?« sem vprašal. Hladno in odbijajoče me. jc premerila in zamahnila z roko, kot da hoče odgnati nadležno žuželko. »Da. Dovolite, prosim — zelo se mi mudi. Rada bi...« Nisem se zganil. Zapiral sem ji pot v dvigalo. Buljila sva drug v drugega m ona jc počasi zardevala. »Priporočam vam. da se v tej obleki in jopici ne pokažete na cesti.« »Kako si drznete?« Dvigalo za mojim hrbtom je zaškripalo m zdrknilo- nekam navzdol. Nisem vedel, kaj bo še rekla. Njen glas je bil mehak kot pohlevni majski dežek. »Resno mislim. V nevarnosti ste. Ce se bo zdaj pripeljal kdo z dvigalom sem, boste ravno še lahko izginili po hodniku. Snemite klobuk in slecite jopico in podvizajte sc.« Se zmerom se ni zganila. Pod šminko je njen obraz vedno bolj prebledcval. »Policija vas išče in v tej obleki vas bodo takoj prepoznali. Hitro. Pojasnil vam bom. Vse vam- bom pojasnit« Ozrla sc je na desno in levo po hodniku. Zdaj ji ne bi mogel očitati, da mc misli šc enkrat varati. »Nesramni ste. Kdo pa ste pravzaprav? Jaz sem mistres Lcroy in stanujem v. stanovanju številka 31. Zagotavljam vam...« ... da ste trenutno v napačnem nadstropju,« sem jo prekinil. »Tu je četrto nadstropje.« Medten. je dvigalo pripeljalo do pritličja to slišal sem, kako so se vrata odprla. »Proč,« sem jo silil, »hitro«. Potegnila je klobuk z glave In urno slekla jopico. Vzel sem oboje, zvil skupaj in potisnil pod pazduho, prijel žensko za roko ter jo odpeljal po hodniku. »Stanujem na številki <2. To je mi sprednji strani, nasproti vašega stanovanja, samo da j* nadstropje više. Odtočite se. In še enkrat: nc m* povedujem vam pravljic.« Z vajeno kretnjo si jc pogladila lase. Ta kretnja je bila sad desettisočletnih vaj h» Izkušenj. I TRGOVSKO PODJETJE <[ hm j; !• i' NOVOLETNA PRODAJA i' i» Potrošniki Trbovelj j| in Zasavja - POZOR! i* Trgovsko podjetje PRVI JUNIJ v Trbovljah J i vam za novoletne praznike nudi v svojih špecerijskih || poslovalnicah vedno sveža živila, v poslovalnicah z (l Industrijskim blagom pa veliko Izbiro raznovrstnega (1 manufaktumega blaga, konfekcije, pletenin, trikotaže, J} perila, volne, čevljev .pohištva, posteljnine, gospodinj- (, akth strojev, televizijskih in radijskih sprejemnikov 11 hd. po primernih cenah. Presenečenje! Od 12. do 31. decembra 1963 bodo potrošniki pri nakupu blaga, tako industrijskega kot živilskega v vrednosti nad 1.000 dinarjev v vseh naših poslovalnicah, prejeli poseben račun — oštevilčen paragonski blok z napisom »Hrani —"'žrebanje«, na kar še posebej opozarjamo! • Podjetje je v ta namen pripravilo okrog 100 do-0 bitkov v vrednosti preko pol milijona dinarjev. Med 0 stroj, radio aparat, kavč, divan, razno blago za 0 nagradami so tudi; televizijski sprejemnik, pralni 0 moške in ženske obleke, pletenine, konfekcija, čev-0 lji, živila Itd. Dobitki bodo razstavljeni v veleblagovnici, kjer bo tudi žrebanje In sicer v petek, 10. januarja 1964 ob 16. url. Dobitki se bodo Izdajali do 10. -februarja 1964. - 0 Poslužujte se tudi potrošniškega posojila, ki ga vam 0 nudi naše podjetje. Vsem potrošnikom želi srečnp novo leto 1964 Kolektiv trgovskega podjetja PRVI JUNIJ — TRBOVLJE NOVOLETNO ŽREBANJE smo bili še bolj presenečeni. Oreh — ledvica in jedro — V orehu je bilo jedro, ki je možgani sta pravi senzaciji imelo obliko možgan. in zanimivosti! Oreh -ledvica 0 Ob pogledu na nenavadni 0 oreh (slika desno) bo 0 verjetno vsakdo priznal, 0 da kaj takega še nikoli ni 0 videl. Res, čudna je igra 0 narave. Gospodinja Marija K. iz Trbovelj mi je te dni pokazala oreh — ledvico. Da se razumemo: oreh ni opravljal funkcijo ledvice, pač pa je le povzel pravo polkrožno obliko ledvice. Po velikosti je bil precej večji od ostalih orehov; razlikoval pa se je tudi po tem, da ni imel konic zunaj, temveč le eno znotraj. Ko smo oreh razpolovili. # STRELA UNIČILA TELEVIZOR 0 Pred nedavnimi prazniki 0 se je dogodil v Sopoti pri 0 Radečah zanimiv dogodek: V večernih urah tistega dne je po vsem Zasavju divjalo neurje. Vmes je grmelo, nekajkrat pa je udarila strela. Družina edinega elektrikarja v Sopoti je bila v zgodnjih večernih urah zbrana pred 0 NEKAJ MANJ KOT STO LET krasi Spodnji Hrastnik »zasavski Miramare«. Grad bi lahko v prihodnje postal hrastniška turistična atrakcija televizijskim sprejemnikom. Naenkrat je močno zabobnelo in treščilo. Ko so si domači opomogli od strahu In presenečenja, so se znašli v popolni temi. Ko so posvetili okrog sebe, so ugotovili žalostno dejstvo, da Je strela uničila televizor! • BOLEN MI LEŽI... Resnično prijateljstvo je močnejše od vsega drugega, pravijo starejši. Da Je temu tako, pripoveduje tudi naslednji dogodek: . Pred leti se je v Trbovljah smrtno ponesrečil prijatelj dobre kapljice M. Kot vsak resnični prijatelj in častite!) Backhusa je imel družbo petih častilcev dobre kapljice. Dober teden pred smrtjo M. se je družba dogovorila, da bo prvemu, id Jo bo zapustil, zapela na grobu njegovo najljubšo pesem. Tako so zakasneti sprehajalci hi drugi nekega poletnega večera okrog desete ure zaslišali s pokopališča zvoke znane makedonske pesmi »Bolen mi leži...«. Prijatelji so držah besedo! »MEDIJSKE TOPLICE« VABIJO NA SILVESTROVANJE 0 Turistično gostinsko 0 podjetje »Medijske To-0 pllce« Izlake nad Za-0 gorjem bo priredilo 0 silvestrovanje v vseh 0 prostorih v »Medij. 0 skih toplicah«. Za 2500 0 dinarjev bo vsak ud»j 0 leženec silvestrovanj^ 0 postrežen z apetiti-0 vom, mrzlo predjedjo, 0 glavno jedjo in butclj-0 ko. Na razpolago Je še 0 nekaj sedežev. j