Štev. 35. Posaüiesna številka 1 Din. V Ljubljani, v soboto 10. marca 1923. Poštnina pavšallrana. Leto I. JUT jpggi ^^3^1 mmmmm mmmmMm mmmmm i [ > - Izhaja vsak dan zjufrsj, Izvzemši ponde;ike, ' . . Mesečna naročnina s t Ljubljani Din ID*—f p© pošti Din 12*—» Ineiemstif© Din 20* - Uredništvo: Wolfcva ulica št 1/1. — Telefon št 213 Enojavnl naslov: „Novostl-ljubllana“. Upravništvo: Marijin trs žt. 8. — Telefon 2t 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo ss te do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se pritoži znamka za odgovor. Račun pri poštnem C k. uradu št 13.233. leraej iavomks } Korupcija. Öz vrst slovenskih pisatellev.) / Bilo Je to v letu Gospodovem 1914 Ijjam gori na nemški strani, kjer so bili 'po raznih univerzah raztreseni slovenski in drugi jugoslovenski študentje. Ozračje je bilo že precej nasičeno in Vojna slutnja je plula po vždušju. Na enem izmed sestankov je takrat sklenila v Gradcu narodna radikalna mladina slovenska in srbohrvaška (iz današnjih prečanskih pokrajin) v počit-niškem času pričeti praktično iredentistično delo in ustanavljati po vaseh in-tone krožke zaupnih, trdnih in zvestih mladeničev in mož, ki naj bi se zavedali, da v slučaju vojne s Srbijo ne bodo rabili orožja proti lastnim bratom. Do realizacije tega sklepa sicer ni pri» Ib, ker je preje izbruhnila vojna, vendar pa priča o iskrenosti te mladine dejstvo, da je izmed takrat navzočih Slovencev en sam izgubil na avstrijski fronti življenje, medtem ko se je ostalim posrečilo deloma priti v Rusijo, kjer SO vstopili v dobrovoljske legije, deloma pa so kot »p. v„« v avstrijski armadi, med slovenskimi vojaki skušali buditi Zavest, da Avstrija ni naš dona. Komaj devet let je minilo odtlej — to glej čudo! ime, ki nam je bilo takrat sveto, načela in ideali, za katere smo tvegali svoje eksistence, svoje mlado Življenje in med vojno celo življenje in imetje naših najbližjih sorodnikov, to ime je danes, po devetih letih, naenkrat prekleto in sramotno. Da je igra še grša, ga preklinjajo in sramote najbolj ravno tisti, ki so nas nekoč najbolj Ogrevali zanj. Nisem politik in ne morem razumeti tega. Nekdaj so stari liberalci imenovali to narodno radikalno omladino pre-oapeteže in sanjače, ki zaslužijo malo kazni z Dunaja, danes so nekdanji voditelji iste omladine združeni s takratnimi liberalci v boju zoper — narodne radikalce. Kdor hoče kaj sklepati iz tega, naj sklepa sam, jaz mu ne znam raz-vozijati tega vozla. Ako bi se hotel pokoriti modi, bi dejal: korupcija! Pri nas Slovencih, ki smo nepokvarjeni, ki smo takorekoč angelj božji sredi Sodome, |e namreč korupcija — modna beseda. Pojdi danes, kamor hočeš, nastopi, kjer ti drago, ako odpreš usta in izustiš krilato besedo "korupcija, uspeh gotovo ne izostane. Res, daleč smo zajadrali v svobodi! Ako pa so tako padli nekdanji idealisti, kako naj se potem čudimo oni črnožblti gospodi, ki nosi ljubezen m listnicah, na Jeziku pa strup. Iz registra teh pobožnih bojevnikov za »svobodo slovenskega naroda« samo par ‘Spominov! Gospod, ki je bil za časa naših brid-kosiavnih narodnih vlad pri priliki poverjenik za notranje zadeve, je bil svoj-eas ravnatelj slovenske trgovske šole. L. 1909. se je prišel k njemu vpisat lestanjstleten dečko, ki ga je slavni gospod ravnatelj takole nahrulil: »•Glejte, da ostanete zvesti našim katoliškim načelom, ako hočete Izhajati pri nas!« To sicer ai nasilje In ne korupcija, tisti mladenič pa je vendarle raje pokazal še pred začetkom šolskega leta temu lepemu ravnatelju In njegovi di~ 'čnl šoli hrbet in sl ohranil svobodo vesti in prepričanja, Malo kesneje se je drag odličen katoliški veljak uveljavil v gimnaziji Bil je tam dijak, ki se je pečal pridno s slovenska književnostjo in dobro, prav dobro obvladal jezik. Pravijo, da je pozneje celo zašel med slovenske literate. Prvo slovensko nalogo, ki jo je tedaj omenjeni profesor bral, je nagradil temu mladeniču z »zadostnim«.'Dijak je bil seveda precej poparjen In je potožil krivico nekemu sošolcu. Naslednja uaioga je že bila prav dobra«. Sošolec le pojasnil: »Povedal sem mu, da sl »naš« človek.«. Res, odtlej dijak s tistim profesorjem ni imel več nadlog. Bil je »naš«, dasi ga ni nihče vprašal, ako je res »naš«. Ker je znal profesor tako imenitno vzgajati, je postal po preteku enega samega Seta definitiven in še danes poučuje In vzgaja slovensko mladino. O Sitcratun ima visoke pojme. Novomeški študentje namreč vedo povedati iz njegovih ust lepo krilatico, da je na primer O. Župančičeva »Duma« brezpomembna StfStSiLfiV, Naša vlada zahteva izpraznitev Delte En Barela. Beograd, 9. marca. (Z) Posvetovalna komisija za pogajanja z Italijo je imela včeraj sejo, kateri je predsedoval dr. Matko Laginja in katere so se udeležili člani admiral Priča, dr. Angjeli-novič, Jurič, Kučič, Hreljanovič, dr. Mogan in drugi. Seji je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Ninčič, ki je po podrobnem poročilu o dosedanjem poteku pogajanj z Italijani obrazložil stališče naše vlade do Italije. Italijanska vlada se je namreč postavila na stališče, da je z izpraznitvijo Sušaka zadostila določbam rapallske pogodbe in s. margheritskih konvencij. Italija smatra, da rapailska pogodba in konvencije, Sklenjene v S. Margheriti, predvidevajo Se evakuacijo mesta Sušaka, ae pa tudi Delte in luke Baroša. Temu nasprotno pa zahteva naša vlada odločno, da italijanske čete takol izpraznijo Delto in Baroš, ker ta dva kraja tvorita bistven del Sušaka. Ćlanl komisije menijo, da se bo tudi v tem pogledu dal doseči z Italijani prijateljski sporazum, Beograd, 9. marca, (Z) Danes dopoldne je bli iz Opatije poklican predsednik jugosiovenske delegacije paritetne komisije dr, Otokar Rybaf, da poroča zunanjemu ministru dr. Ninčiču o dosedanjem poteku pogajanj z Italijani. To se je zgodilo zaradi tega, ker je prišlo iz Opatije obvestilo, da je italijanska delgacija poslala enega svojih članov v Rim, da predloži ministrskemu predsedniku obširno poročilo. Dr, Rybaf dospe v nedeljo v Beograd, kjer sprejme tudi novinarje, da jih obvesti o dosedanjem delovanju paritetne komisije. Beograd, 9. marca. (Z) Komisija za razmejitev z reško državo ima danes sejo, pa kateri se določijo navodila za našo delegacijo paritetne komisije, katere ponese v Opatijo dr, Mogan, Beograd, 9. marca. (Z) Minister za zunanje posle dr. Ninčič le poslal našim elanom paritetne komisi fe za razmejitev med Jugoslavijo in Reko pooblastila. Načelnik naše delgacije te komisije je general Ljuba Milič. Opatija, 9. marca. (Izv.) Sinočnja seja paritetne komisije je trajala poldrago uro. Izdan je bil sledeči uradni komunike: Na današnji seji, 8. marca, sta se obe delegaciji zedinili o potrebi skupnega razpravljanja o raznih vprašanjih, ki jih vsebuje člen II. st. mar-gheritskih konvenci. Nato sta si de e-gaciji izmenjali misli o nadaljevanju de'a, ki ga je treba izročiti izvedencem v proučavanje. Trst, 9. marca. (B) O razgovoru med ministrskim predsednikom Mussolinijem In načelnikom italijanske đe'e-gacije paritetne komisije v Opatiji, Ma-tteom Gentilijem, ni bil objavljen nikak komunike. Doznava se, da se italijanska delegacija ne strinja z naziranjem jugosiovenske delegacije. Italijani bodo poskušali dokazati neutemeljenost jugo-slovenskih zahtev, ne pa njene umestnosti. Mussolini je izjavil v parlamentu, da ostaneta Delta In luka Baroš pod italijansko okupacijo, dokler ne postane Reka pravnoveljavna in priznana država, Po tolmačenju Mussolinija, ki se opira na načelo s. margheritskih konvencij, je Reka država v začetku, pravna država pa postane šele tedaj, ko ustvari paritetna komisija pogoje za njeno življenje. Zaradi tega smatra Mussolini, da se more izvršiti šele potem podrobna razmejitev med Jugosla-, vije in Reko» KONČNA IZPRAZNITEV ZADRSKE CONE Split, 9. marca. (2) Končna izpraznitev zadrske gospodarske cone se izvede v nedeljo, !i. t. m. z vojaško parado na Murvici, katere se udeleže med drugimi tudi generala Milič in Bar-beris in načelnik zdravstvenega odseka za Dalmacijo dr. Ivetič v imenu pokrajinske uprave. Molilno gi&am!®. Beograd, 9. marca. (B) Prihodnji teden se namerava ministrski predsednik Pašič peljati z ministrom Ljubo Jovanovičem v južno in severno Dalmacijo ter v Bosno In Hercegovino. Davi je odpotoval v svoje volilno okrožje minister Marko Trifkovič. Pravosodni minister dr. Laza Markovič se nahaja na agitacijskem ptoovanju po Bosni in Hercegovini. Tudi ostali ministri odpotujejo danes ali jutri v svoja volilna okrožja. V Beogradu ostanejo ie ministri Vujičič, dr. Ninčič in dr. Perič. Beograd, 9. marca. (K) Policija na Cetinju ima v rokah nekaj pisem in važnih dokumentov bivšega črnogorskega ministra Sekule Drljeviča, ki je sedaj odvetnik v Zemunu in kandidira na ministrski listi Vesoviča, pristaša pok. Črnogorskega kralja Nikite. Policija je izročila ta pisma in dokumente oddelku za zaščito države, ki bo postopala po zakonu. Somhor, 9. marca. (B) Predsednik nemške stranke v Somboru dr. Kraft je vložil na sodišču tožbo zoper kandidata bunjevačko-Jokačke stranke Paliča, ki je na nekem govoru v Apa-tinu izjavil, da je dr. Kraft v službi ra- dikalne stranke in da je od nje plačan, in da je nemška stranka v Vojvodini sklenila pakt z Italijani. Novi Sad, 9. marca. (B) Finančni minister dr. Stojadinovič in dr. Slavko Miletič sta se povrnila iz Palanke v Novi Sad, kjer sta se udeležila velikega zborovanja tukajšnje organizacije Narodne radikalne stranke. Razen dr. Stojadinoviča in dr. Miletiča je govorilo tudi več kandidatov. Shod je bil dobro obiskan. Zvečer so tukajšnji trgovci in obrtniki priredili večerjo na Čast finančnemu ministru dr. Stojadinoviču. Veliki Bečkerek, 9. marca. (B) Tukajšnja organizacija Narodne radikalne stranke je imela sejo, na kateri so razpravljali o pripravah za sprejem ministrskega predsednika Nikole Paši-ča, šefa radikalne stranke. Deputacija iz Velikega Bečkereka je namreč pred kratkim posetila predsednika vlade in ga naprosila, naj obišče njihov mesto in govori na zborovanju Narodne radikalne stranke. Predsednik Pašič je obljubil, da pride dne 15. t. m. v Veliki Bečkerek, Zaradi tega se tukaj vrše priprave za kar veličastnejši sprejem ministrskega predsednika» Merssiiletka pogodba nespremenljiva London, 9. marca. (K) V spodnji zbornici je bilo stavljeno na vlado vprašanje, ali obstoja med Veliko Britanijo in Francijo kak dogovor, ki bi preprečil, da bi Francija kot dopolnitev ver-saiilske pogodbe sklenila posebno mirovno pogodbo. Ministrski predsednik Bonar Law je to zanika!, hkrati pa pripomnil, da je k dopolnilni pogodbi med Francijo in Nemčijo, s katero bi se utegnila spremeniti versaillska mirovna pogodba, potrebna pritrditev ostalih držav, ki so versaillsko pogodbo sopodpisale, Berlin, 9. marca. (K) Z zasedbo rhcinauskega pristana je vse mannheim-sko pristanišče v rokah Francozov. Dovolj! Sram me je, pripovedovati vso to gnusobo. Zdi se mi pa, da bi bilo greh molčati v času, ko hočejo hijene deliti pravico in volkovi čuvati ovce. Danes ravno teh podlih ljudi n! sram lagati in zastrupljati mlada, poštena srca naših otrok s sovraštvom zoper tisti rod, ki nas le odkupil s svojo dragoceno krvjo. Kogar ni sram, naj trobi v njihov rog, kdor pa zna misliti z lastnimi možgani, naj misli. Srbi so prišli k nam z odkritim vizirjem, ml pa 11» vračamo c zahrbtnostjo in $ kleve- tami. ali Je to pošteno? Kako je vendar mogoče, da v borbi zoper neko namišljeno korupcijo izbira naše ljudstvo voditelje, ki so sami tako nizkotni, da ne morejo zadrževati svoje strankarska strasti niti napram — otrokom?! Med vojno smo gledali Pašiča kakor božanstvo. Od njegovih genijalnih zmožnosti smo pričakovali rešitve, danes pa postavljamo zoper njega motovila-ste sence, ki niti same sebe ne znajo obvladati Narod moj, — to je korupciju! Mariborski občinski svet. Maribor, 9. marca. Nocojšnja seja občinskega sveta je bila razmeroma slabo obiskana. Župan sporoči zahvalo rodbine pok. dr. Ivam Tavčarja za izraženo sožalje. Pred prehodom na dnevni red zahteva dr. Jerovšek (SLS), da se prečita zapisnik občinske seje od 7. februarja, češ da vsebuje nekatere netočnosti in neresnice. Župan zavrne to zahtevo z utemeljitvijo, da je bil zapisnik odobren od dveh overovateljev, ki so o tem poročali tudi na občinski seji. Naknadno popravljanje zapisnika bi bilo proti veljavnim načelom, ker bi se sicer na ta način lahko zahtevala revizija zapisnikov iz lanskega teta. Dr. Leskovar (SLS) poudarja, da je v interesu vsega občinskega sveta, da vsebuje zapisnik samo resnične podatke. Očita županu, da se je skliceval na neko uradno poročilo, ki ga sploh ni bilo- Dr. Leskovar zahteva, da se protest kluba SLS sprejme v zapisnik in izjavlja, da klub v mak protesta zapusti dvorana. Med ramimi medklici so občinski svetniki SLS nato od.'li iz dvorane. Ker je občinski svet postal s tem nesklepčen, je župan prekinil sejo ter sklical načelnike klubov na posvete v mo. Po prihodu nadaljnih občinskih svetnikov je občinski svet postal zopet sklepčen, in se je seja čez deset minut mogla nadaljevati. Dotočili so se še manjkajoči štirje člani volilnih komisij nakar se je izvršila razdelitev članov na posamezna volišča. Župan prečita nato predlog SSJ glede najetja posojila za zgradbo stanovanj, ki ga je utemeljeval v imenu predlagateljev občinski svetnik Ba-imn. Župan pojasni da se je o tem občinskem svetu že sicer sklepalo, vendar pa se je realizacija sklepa zaradi znane akcije SLS proti občinskim davkom, ki so bili namenjeni v gradbene svrhe, kakor tudi zaradi zavlačevanja proračunske debate doslej onemogočil. Splošno pomanikanje denarja povzroča tudi sedaj velike težkoče. Pomanjkanje lastnega kapitala sili ne ie občine, ampak tudi razna zasebna podjetja, da iščejo tuje pormči. Tezkoče v tem oziru se delajo tudi v Beogradu in v Ljubljani. Da se predlog natančno prouči, se zadeva odkaže odseku. Predloga kluba SSJ zahteva, da se, z ozirom na to, da je dose- danji pravni odsek, ki ga je predstavljal dr. Leskovar, vlagal tožbe in predlagal pravde, ki so bile nepotrebne in občini uprav v škodo, poveril vsakokratno zastopstvo v pravdnih zadevah odvetnikom, ki niso ob* činski svetniki. Predlog se sprejme. V zadevi kavcije za neplačano carino v zneska 611.600 kron, ki jo je za občino plačala svoj-čas Jadranska banka, se sklene, da pristopi v tekoči pravdi med državnim zakladom in Jadransko banko občina kot postranski udeleženec. Prošnji dr. Franza za podaljšanje roka, določenega za zgradbo trinadstropne hiše na vogalu Slovenske tn Gosposke ulice (prostor Tegetthoffove rojstne hiše), se ugodi v tem zmislu, da se mu rek podaljša do 1. aprila 1924. Aka do tega roka ne prične z gradnjo, zapade prodana hiša zopet v last občine. Pravilnik za š-lske zdravnike, ki temelji ra najmodernejših načelih, se odobri soglasno. Istotako se ugodi raznim ugovorom zoper nadmerno predpisano porabo vode, to pa zaradi napak pri vodovodu oziroma pri vodomerih. V občinsko zvezo se sprejmejo š iri osebe. Številnim ugovorom gostilničarjev in kavarnorjev zoper odmerjene globe zaredi malomarnega pobiranja nočnega gosTnlškega davka se deloma ugodi v tem zmislu, da se znižajo globa cd 230 na 100 dinarjev oziroma od 1000 na 500 dinarjev. Narodnemu gledališču se sklene Izplačati od podpore, določene v proračuna, prvi cbrok v znesku 25.000 dinarjev, drugi obrok v isti višini pa se izplača v začetku prihodnje sezi e. Pokrajinska uprava je dovolila, da se v Mariboru vrši vsak petek svinjski seiem. Predlog za zvišanj« klavniške pristojbine se odkloni, ker bi to lahko odbilo Izvozničare. Za tržno nadzorstvo se sklene poslati uradnika v svrho primerne strokovne izobrazbe v šolo na Dunaj. Za bran'evke in razne kmetske preda-jalce na trgu se đoločf'o prođaml časi. Ob necdlTh in praznikih se sme predajati na trgu le do 11. ure dopoldne, istotako se sklene izvesti ločitev bramevk od kmetic. ?e:mar i in krcšn!ar l nimajo pravice trgovati v mestu. — Cb i0.30 zvečer zaključi župan Grčar javno sejo, nakar se vrši talna seja. Obnovitev leusannske konference! London, 9. marca. (K) Turški ministrski predsednik Reuf-beg je posebnemu poročevalcu »Daily Maila« sporočil, da so sedaj predloženi zaveznikom turški protiprediogi. Predlogi so sestavljeni v spravljivem duhu in gredo za tem, da pride kmalu do miru. Pariz, 9. marca. (K) Kakor poroča »Echo de Parts« iz Londona, so v političnih krogih mnenja, da bi se utegnile zopet pričeti razprave med Turčijo in zavezniki v Lausanni. Pariz, 9. marca. (K) »New York Herald« javlja iz New Yorka, da hočejo Zedinjene države dati zaveznikom pri- liko, da sklenejo s Turčijo mir, predno bi se same začele pripravljati, da ločeno razpravljajo s Turčijo. (W) Angora, 9. marca. (K) Posebni kurir je včeraj odpotoval v Carigrad s turškimi protipredlogi. Ako se ti. pro« tipredlogi sprejmejo, je angorska vlada pripravljena, poslati delegacijo v mesto, ki naj se sporazumno določi. Tudi čas, kdaj naj se to zgodi, naj bi se določil po predhodnem sporazumu, London, 9. marca. (K) Angleška vlada je izdala modro knjigo o iau-sannski konferenci (W) Dtmalski prostozidarji prerokujejo nove svetovne sapletUaiel Dunaj, 9. marca. (K) Kakor poroča »Acht-Uhr-Biatt«, je dunajska prostozidarska loža poslala na inozemske iože proglas, v katerem opozarja na preteče težke zapleti jaje v Evropi, ki utegnejo nastati vsled zasedbe Poruhr-ia po Francozih in Belgijcih, in poziva vse organe prostozidarstva, naj se v svojem delokrogu potrudijo, da vendar enkrat stopijo na mesto sovraštva in sile človečanstvo in pametna naziranja. V proglasu se načenja tudi vprašanje, kaj naj in kaj more prostozidarstvo storiti, da se odpravijo grozeče nevarnosti in da se ohrani mir v Evropi, morda celo na vsemu svetu. Pravna konvencila s Češkoslovaško. Beograd, 9. marca. (B) Danes so dospeli semkaj češkoslovaški delegati, ki jih spremlja drž. svetnik dr. Babnik iz Ljubljane, Ta delegacija bo podpisala konvencije med našo državo in Češkoslovaško, ki so se sklenile v Ljubljani, ßaime'itav z M-džarsko. Subotica, 9. marca. (B) Kakor se poroča Iz Velike Kikinds, je jugo-slovensko-madžarska razmejitvena komisija v Veliki Kaniži po napornem delu določila definitivno mejo med našo državo in Madžarsko ob Dravi do Bar-ča. Danes je komisija odpotovala v Se-gedin, kjer določuje mejo ob reki Ki>-rösu. Konferenca v Nišu. Beograd, 9. marca, (Z) Ker je odpotoval član bolgarske delegacije konferenc v Nišu, Petrov, v Sofijo po nadaljna navodila svoje vlade in sc še ni povrnil v N š, se včeraj seje konferenc»,* niso mogle nadaljevati čeprav se je naš delegat Lazič že povrnit iz Beograda, kjer je dobil nove instrukcije od zunanjega ministra dr. Ninčiča. Pričakuje se, da se bolgarski delegat Petrov povrne danes v Niš. VELIK POŽAR. Brod na Savi, 9. marca. (B) Sooči ie izbruhnil v tukajšnjih delavni- cah za lokomotive, vagone in stroje velik požar, ki je uničil mizarski in stru-garski oddelek. Uničenih je tudi mnogo drugih naprav. Iz okolnosti, kako ie ogenj izbruhnil, se sklepa, da so bile delavnice zažgane. Škoda znaša nad deset milijonov dinarjev. HOLEČKOVA PROSLAVA V BEOGRADU. Beograd, 9. marca. (B) Jugoslo-venrko - češkoslovaška liga v Beogradu je priredb sooči v veliki dvorani nove univerze proslavo sedemdesetletnice Josipa Hoicčka, velikega češkoslovaškega književnika in predsednika UdrurVnja češkoslovaških novinarjev in književnikov ter enega največjih prijateljev našega naroda. Podpredsednik Češkoslovaške - jugoslovanske lige. profesor dr. Marjanovič, ie v kratkih potezah obrazložil značaj in naloge lige. Dejal je, da so danes v Evropi tri kulture: najstarejša, zapadna, personi-ficir: na v Angležih in Fracozih- druga, srednjeevropska, nemška in tretja, vzhodnoevropska, ki Jo predstavljajo Slo- “oanašnia prireöitwe V LJutl anl: Drama: »Othello.* Izvea, Opera: »Tosca.« Red B. Kino Maflca: »Lumpacij Vagabund.« Kino Mesi: »Jadrcnica smrt!.« Kino Tivoli; »Dr. Mabase, igr-.« ‘H 4 Nočna lek-rnlška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na Mart-ifBew Ugu in Kuralt na Gospos¥lt&l«vAft. STOlOTfiTNOTÖSTI* Beldkranlski minister. Metlika, 9. marca, Ne samo NovomelSaiü, ampak tudi .Belokranjci smo ponosni na svojega 'ministra županiča. Belokranjec je sploh ponosen ipovek in se odlikuje po posebnem krajevnem rodoljubju, v katerem občuti vsako odlikovanje svojega rojaka za odlikovanje celega okraja in lastne osebe, Belokranjec se čuti vedno kot celoto in pri njem pomeni del vedno celoto. Belokranjec pa združuje s svojim ponosom tudi praktično stran, on je trgovec, ki dosti potuje in opazuje, on je zelo podjeten človek, ki se ne boji »široke luže in rad poskoči tudi v Ameriko. Sploh ni v Belokrajini skoro hiše , iz koje ne bi 2 do 3 člani poznali Amerike. Tako je Belokrajina nekaka mala Amerika. In nekoliko amerikanske naprednosti in mišljenja prinese vsak Belokranjec s seboj. V Ameriko nese zaprto farovško bučo, domov se vrne z bistro, praktično ameikansko glavo. Belokranjec s svojo amerikansko pametjo ne more razumeti dveh stvari in jih smatra za največjo sramoto »starega kraja«: 1. farovško komando. Ker ni v Ameriki farovške komaande, zato pa se zbira tam bogastvo celega sveta, zato bedijo v Ameriko berači iz vseh kra. jev, kjer drži farovška komanda ljudi v neumnosti, lenobi in beraštvu; 2. pis-saro mavrico malih slovenskih strank. V’ Ameriki živijo vendar bogati in pametni ljudje in ob volitvah poznajo samo dve veliki stranki. Pri nas p? hoče imeti že vsaka zanlkenia vas tucat malih strank. Kam to vodi, čutimo pri vsakem grižljaju kruha, pri vsakem požirku vica, ker postaja draginja takorekoč od grižljaja do grižljaja, od požirka do požirk večja. In to samo zato, ker vsaka mala stranka podraži življenje: mora vzdrževati drago organizacijo, plačevati tiskarne in časopise, voditelje in agitatorje. Vsi ti ljudje sami nič ne zaslužijo, a vendar dobro živijo ob denarju, ke dela npotrebno draginjo. Tem veselim, lahkokmšnim političnim organi- stom pa pritiskajo mehove na vse protege farovški komunisti, ki hočejo iz samega sovraštva zrezati našo državo na mršave ocvirke malih strank. Ali belokranjska amerikanska pamet že obrača hrbet farovški komandi Kako je nekdaj v kočijah drdrala pitana in gizdava farovška ošabnost in ubogi prestrašeni kmet se je že pol ure naprej odkrival temu napihnjenemu drdranju! In sedaj? V raztrganih škornjih in za-špehani suknji drsa sestradani farovški komunist in se že od daleč odkriva vsakemu boljšemu kmetu, svojemu gospodu. Da, da, časi so se temeljito obrnili svobodni jugoslovanski kmet postaja gospod, farovški komunist pa hlapec! Pa tudi mešetarjem - voditeljem malih strank amerikanski bistri Belokranjec nič ne verjame in se samo smeje njih žabjemu napihovanju, ker ve, da so vsi ti mešetarji - voditelji le hlapčki in pastirji velikih strank. Belokranjec dobro ve, ako hoče kaj dobiti od gospodarja, da mora iti naravnost k njemu v hišo, a ne v hlev k pastirju, h go-spadinji ob ognjišču, a ne k pestunji, ki pere za hišo plenice. Naš Belokranjec je veren in ve, da nam daje samo veliki Bog lepo vreme in ljubo zdravje, napolnjen hlev in bogato žetev. Ako hoče torej kaj izprositi, se mora obrniti naravnost na Boga, ne na ubogo cerkveno miš, ki gloda samo to, kar pade pod mizo. Ali niso vsi voditelji malih strank samo cerkvene miši, ki nimajo same kaj glodati, pa se povzdigujejo nad Boga? Zato pa bomo vsi pošteni in ponosni Belokranjci Volili 18. marca veliko Narodno radikalno stranko, ki je ustanovila našo državo in ki jo zastopa naš »dobričina Miko«, naš belokranjski minister Zupanič 18. marca hočemo sesti kakor svatje za veliko in bogato pogrnjeno mizo naše Narodne radikalne stranke, nočemo več voglaritl okoli svatovske hiše, da bi nam ponujali ostanke in pocejke naše male mešetar-ske stranke. „Jutro“ proti Hribarju. Politika čisto izpridi najboljše značaje. Sredstva strankarske politike so pogosto grda in ostudna, žal, posebno pri nas Slovencih, ki nismo nikdar imeli svoje državnosti in zato nimamo ne diplomatov ne politikov, ki imajo bister pogled nekoliko dalje čez domači plot. Ako pa se nam pokaže tedaj kak izreden talent, podprt z močno individualnostjo, ki točno ve, kaj hoče in kaj nam je potrebno, tedaj zalaja sto zavidljivih psov, ki sami niso še nič dobrega pokazali, pa grizejo in bevskajo in rentačijo po starem rimskem pravilu: Semper alliquid haeret! Namestnik Ivan Hribar je taka redka prikazen, močna individualnost, ki ima pod svojo sivo glavo nad 50 let uzornega dela, velikega truda, izredne požrtvovalnosti in jeklene vztrajnosti. Hribarjeva številka »Slovenskega Naroda« je častna knjiga tega nenavadnega moža, s katerim je usoda oblagoda-rila slovensko in vse jugoslovcnsko ljudstvo. Kako je on znal pridobivati mlade sile za narodno delo, ki je pripravljalo naše združenje! Tudi mene Je vzbudil pred 40 leti iz mladostnih sanjarij za pozitivno delo, za resno učenje (dopisoval mi je ruski in češki!) in hvaležen sem mu za stotere dobre nauke in vspodbude. In na stotine, tisoče je sorojakov in drugh Slovanov, ki so mu dolžni enake zahvale. — Ljubljana pa mora slovesno vzklikati: blažena doba Hribarjevega županovnja! Umeje se, da zlomiseln nergač najde pod mikroskopom tudi pri njem kako napako. Kdo je brez nje! Naj pride in vrže kamen, ali naj ne skriva roke, da bomo vedeli, kdo je tak brezmadežen junak! In kdor je v življenju veliko delal, kakor Hribar, more tudi marsikaj pogrešiti. Kdor nič delal ni, ni mogel nikdar pogrešiti. -- Sicer se prepo-pogosto tudi takozvani pogreški reducirajo na slučaje, ko se je kaka dobro mišljena akcija ponesrečila vsled močnejših zlokobnih sil in usodnih zaplet-ijajev, — in ako bi teh ne bilo, tedaj bi se bila dobro iztekla in tudi za to bi le širokoustno blagoslavljali tisti, ki danes čivkajo kakor vrabci na strehi. Po tem uvodu, ki pravo za pravo vsebpje že popoln odgovor, naj se pa kratko pobavim s kampanjo »Jutra« proti Ivanu Hribarju. Kar sem čital v današnjem uvodniku, je višek nemoralnega in nevrednega boja v sedanji volilni borbi. Upal sem že, predno sem vpregel svoje moči v voz, ki naj bi pripeljal neosvobojenim bratom boljših Časov, da bo letošnja borba dostojna in posvečena eni sami misli: za močro Jugoslavijo na zunaj, konsolidovano in Srečno na znotraj. Mesto tega so pričele osebne udrihanje in mržnje, sumničenje, natolcevanje, obrekovanje, pod-nečastnih dejanj, poniževanje in Politična pesem, grda pesem. Goethe. zasmehovanje velikih zaslug in vestnega dela uganjajo peklenske orgije! — Dokazali smo pred kratkim, da mora tak zaslužen narodov delavec in dobrotnik pravočasno umreti, ako se Uoče izogniti brutalni brezobraznosti domišljavih ljudskih tribunov sedanje dobe. —■ Da je dr. Tavčar živ in zdnv in bi ne mogel gledati vsega tega, kar se godi, in to bi se bilo brezdvomno zgodilo, tedaj bi videli, kako bi vihteli loparje tudi po njem. Ali se Ljubljančanje ne spominjate mladinskega govornika iz »revolucionarnih« oktoberskih dni 1913., kako je grmel proti Tavčarju in ga pošiljal med staro železo. (Bil mu je je menda na poti v prvi »Narodni vladi« za Slovenijo in Istro.) Kolikokrat, ko so mi to pravili, mi je bilo žal, da nisem bil poleg in bil bi govorniku brez dvoma priselil revolucijonarno zaušnico! — Tako znamo mi častiti svoje narodove delavce! Bil sem v Pragi in navzoč pri izredno lepi slavnosti, ko Se Hribar izročil prezidentu Masaryku poverilne listine; navzoč na čajanki, navzoč pozneje na slavnosti pri ministru Benešu, navzoč pri raznih prilikah, ko se je zbiral pri Hribarju cvet češkega političnega in kulturnega sveta; med vodilnimi možmi češkega naroda imam mnogo starih znancev, lahko rečem prijateljev, saj sem bil aktiven delavec na vseh časnikarskih kongresih, na vseh sokolskih zletih od L 1891. dalje, na vseslovanskem kongresu v Pragi in Sofiji, član eksekutivnega odbora vseslovenskega gibanja, zato tudi zaprt med vojno gotovo največ časa med vsemi sorojaki, — zato pa tudi vem iz lastne skušnje, kako so češki prvaki govorili o Hribarju, Nedostojno in za Slovence nečastno je, ako »Jutro« namiguje na češke pušice proti Hribarju. — Nedostojno je natolcevanje, da je bila naša delegacija v Pragi trgovska agentura, vsled česar bi bilo prišlo do famoznega boja med poslaništvo in konzulatom, čemur je naredila konec češkoslovaška vlada sama s prijateljskim migom v Beogradu! Lep dobiček bi bila z tem naredila našemu — poznejšemu ugledu v Pragi! Ako je pa Hribar zamenil Prago z Ljubljano, tedaj se je le malce popravil greh iz 1. 1918., kajti če jc b.l kdo poklican, da bi bil v onih usodcpolnih dneh poleg Tavčarja vodil našo Slovenijo — Se bil to ravno Ivan Hribar. Ali iztisnili so ga in poslali v Prago! — Na slavnosti pri Masaryku sem bil med oni mi, ki so Hribarju čestitali, tudi jaz, ali dejal sem mu: Gospod poslanik, Vaše edino pravo mesto je v Ljubljani! — On je to sam čutil in vedel je, da pride njegov čas tudi za to nalogo. In zdaj še je tu in svojo nalogo tudi izpolnuje. Ako je vsi ne znajo po vrednosti oceniti, je žalostno spričevalo naše duševne, politične in socijalne revščine. A. O. Volilna Osem dni nas loči od dneva odločitve. Agitacija postaja od dne do dne vedno bolj strastna. Človeku se dozdeva, da je vse ozračje napolnjeno z volilnimi gesli. Klerikalci pregledujejo vrste svojih »slovenskih bojevnikov«, samo-stojneži si z nemškimi letaki iščejo zaslombe pri nemških Kočevarjih, Kukovec dokazuje na Štajerskih shodih, da so »radikali« skoro izpodbili demokratom tla med slovenskim ljudstvom in če omenimo demagoštvo raznih republikanskih evangelistov, od Novačana do Radiča, Imamo vsaj približno sliko ne ravno razveseljivo izgledajoče volilne kampanje v Sloveniji. Edina sreča v nesreči je dejstvo, da v Mariboru ne bo odjedal gospod Zagorski s svojo dvajsetčlansko strančico drugim tekmovalkam po nepotrebnem glasove, ki se bodo drugod boljše obrestovali Čimbolj se bližamo usodnemu dnevu, tem hujše se zaganjajo glasila demokratov in klerikalcev v jedva po Sloveniji razširjeno stranko »peščice radikalcev«. »Slovenec« in »Jutro« si pridno sekundirata. Hvaležna sta eden drugemu, če se posreči Iztuhtati kako novo krilatico, ki naj bi »vlekla« in diskreditirala Narodno radikalno stranko. Kar se v teh satanskih kuhinjah laži in zlobe zvari, je nemogoče podrobneje naštevati. Ce je radikalcev res tako malo v Sloveniji, da se jim ne bi smelo niti pri belem dnevu sanjati o količniku, čemu potem toliko natolcevanja? Zakaj se ne borite po donkišotskih metodah z gospodom Novačanom? On in njemu sorodni demagogi so vam najbrže premalenkostni, da bi se z njimi ukvarjali Kaj?... Mi pa vemo prav natančno, kje tiče razlogi te gonje, vredne globokega prezira. Demokrati vedo, da jim Je v Sloveniji odklenkalo. Kukovčevi izgledi v štajerski oblasti so tako žalostni, da je mož začel že javno obupovati. Narodna radikalna stranka se ni nikdar sramovala svoje firme, demokrati na Štajerskem pa so sramotno zatajili svoj oficijelni naziv s tem, da gredo pod parolo »Vse za Napredno kmečko-obrtno zvezo!« v volitve. To seveda ni nemoralno. Bog varuj, da bi se kdorkoli predrznil trditi, da je to nesramna špekulacija na nevednost precejšnjega dela podeželskih volilcev. Vse to pa štajerskih demokratov nič ne moti da pišejo v »Taboru« o »radi-kalskem močvirju«. Da so štajerski mladini veliko strastnejši nego njihovi kranjski bratci, so pokazali mariborski dogodki. Tam so povzročili naravnost obsedno stanje. Takrat je njihova nervoznost tako prekipevala, da je morala vmes poseči državna oblast. Sedaj bi radi, kakor čujemo zvoniti, tudi ljubljanski mladini vprizorili kak škandalček, nervoza. ki naj bi v kolonah »Jutra« dobil svoje posebno obiiežje. Demokrati upajo reševati svoje napol izgubljene postojanke z grožnjami in terorjem. »Jutro« grozi med vrsticami z neko revanžo, katere se pa-- hvala Bogu —• — danes nikdo več ne boji Priznavamo, da jim je težko pri srcu, ko vidijo, da najbolj skrbno izbrane fraze ne vlečejo več. Premalo je, izigravati se kot edine nositelje »ju-goslovenske državne misli«. V svoji nervozi potrebujejo krepkejših argumentov. Zato rišejo svojim čitateljem velesrbsko pošast, in kadar to ne zaleže, potem poiščejo v ropotarnici svojih obrabljenih fraz tisto znano o »velepri-dobitnosti«. Čudni »demokratje«! V eni roki držijo bič, s katerim bi najraje vtepali državljanom svoje nazore, z drugo pa brizgajo med ljudstvo najne-sramnejše laži, da bi se vsaj na ta način še ohranili pri političnem življenju. Sličen pojav nam nudijo klerikalci. Včerajšnja številka »Slovenca« je polna duhtečih cvetk iz vrta klerikalne žurnalistike. Glasilu stranke, ki ob vsaki priliko ponosno povdarja, da je edina legalna predstaviteljica slovenskega naroda, ne bi prisodili tako malenkostne borbe proti onim »strančicam«, ki bodo kakor se to vedno zagotavlja, 18. marca izginile s površja. Stranki, ki je tako sigurna svoje zmage, bi priporočali bon ton v politični argumentaciji. S tem bi »Slovenec« svoji stvari neprimerno več koristil, nam bi pa bile prihranjene neljube, vendar pa potrebne polemike. Nervoza se polašča v precejšnji meri tudi slovenskih »zelenašev«, naših sa-mostojnežev. »Kmetijski list« dela Narodni radikalni stranki nepotrebno reklamo. Udrihanje po klerikalcih pa je v tem glasilu zavzelo tak obseg, da se najbrže ježijo klerikalnim voditeljem lasje, ko Čitajo svoje politične biografije. Neokusno pa je, da se ustavljajo ob 2e-botovih slinah. Malo več takta, bi g. Pucelj že lahko priučil svojim učencem. Časopis je stvar, ki gre tudi preko državnih mej in tam, kjer postane boj proti osebi z iznašanjem osebnih pogrešk in slabosti, absurdum, nima nikdo pravice poveličevati neko »kulturo«, ki stoji na jako trhlih nogah. Zdi se, da prede samostojnežem zelo slaba, sicer ne bi s tako bombastičnimi sredstvi lovili lahkovernih kalinov. Pa kaj si hočemo, ko je pa vse tako preračunjeno, da se človeku z normalnim razumom še le prepozno odkrijejo vse tajnosti takih metod. Edina uteha v dobi te nervoze Je kratek čas, ki nas loči od 18. tnarca. Nestrpno pričakovanje bo zadovoljeno, ko bo telefonska in brzojavna žica po vsej državi raznašala volilne rezultate. BemohiaSi In odškodnina beguncem. Primorcem v premišljevanje. Kako očetovsko so se n? SI demokratje zavzeli za odškodnino našim Primorcem in Korošcem, najbolje dokazuje njihov nastop pri glasovanju zakona o vojni odškodnini. Predlog za vojno odškodnino za Srbijo in Črno goro Je bil v posebnem odboru v pretresu od meseca aprila lanskega leta. Do konca lulija je ta odbor delo dokončal In podal dva predloga skupščini. Ker pa v vladnih strankah ni bilo soglasja, se je skupščina odgodila. Zakon ie bil potem v novembru sprejet. V tem zakonu je določena vojna odškodnina samo za Srbim in Črno goro. Razen tega je doolčeno, da se ustanovi posebno sodišče, ki naj ugotovi od srbskih čet v letih 1914 in 1915 povzročeno škodo v obmejnih kra'ih bivše Av-stro-Ogrske ob Savi in Drini. Za Škodo, ki so jo pretrpeli naši ijudjo pod italijansko okupacijo, dalje Oni, ki so jih Italijani izgnali Iz Primorja In Istro, ka-kor tudi oni, ki so Jih pregnali Nemci iz Koroške se ni nič ukrenilo. Narodno-socija-listfčni poslanec Deržlč se Je trudi!, da bi prišel v zakon poseben člen, da se za ugotovitev te škode ustanovi posebno sodišče, da tako država dobi jasno in objektivno sliko o Škodi, Ta trud je bil brez uspeha radi strankarskega nastopa slovenskih demokratov, osobito dr. Gregorja žerjava. Ta gospod Je hotel v svoje ministrstvo za socijalno politiko združiti vse, kar bi moglo služiti njegovi stranki In strankarski slavi. Med parlamentarnimi počitneami so v Ljubljani vse iztuhtall In objavili v svojem časopisju pozive na begunce, da naj ti predložijo odškodninske prošnje na ministrstvo za socijalno politiko, ker bo to zadevo takoj rešil minister dr. Gregor Žerjav. Ko je prišel zakon o vojni odškodnini v plenum skupščine, je poslanec Derzič znova skušal spraviti poseben za ustanovitev sodišč v zakon. Dr. Žerjav pa je potom svojega kolega poslanca Kučiča dal predložiti predlog, da se minister za socijalno politiko pooblašča, da on zbere vse prošnje, ugotovi Škodo in jo izplača iz rednega proračuna tega ministrstva tokom prihodnjih let Seveda je ta predlog bil od večine gladko odbit, ker ga niti vmda prei ni bila vzela v pretres in je bil v bistvu samo strankarsko volilni trik. Ravnotako je vladna večina odbila Deržlčev predlog, vzlic dejstvu, da so vladni poslanci, osobito radikalni, priznavali upravičenost tega predloga. Minister pravde dr. Markovič je bil v nepriliki In je potem ponovno Izjavil, da je tak predlog za sodno ugotovitev škode upravičen, da pa vlada ni ° tera razprav- ah In četudi on s tem predlogom soglaša, i vendar ne sme sprejeti v imenu vlade, ako se je to vprašanje po edini krivdi in rankarskl zaslepljenosti demokratov za-leklo za nedoglcden čas. Gospodje demokratje so argumentirali /oj nastop napram beguncem jako značll-o, sledeče: Vojna odškodnina za Srbijo in rno goro se izplača tekom petdesetih let, i pa hočemo, da se našim beguncem ško-a izplača tekom prihodnjih treh ali petih t. Rad! tega zahteva za odškodnino nali beguncev ne sme priti v zakon, ampak edino pravilno, ako se reši admlnistra-vnim potom v ministrstvu za socijalno po-tiko pod ministrom dr. Gregor Žerjavom. Recimo, da bi bili demokrati to res )rovedli, je vzlic temu tako postopanje sega obsojanja vredno. Vprašanje odškod-ine je tako važno za naše begunce, da se tem vprašanjem ne sme delati političnih ksperimentov. Država bo morala plačati dškodnlno; škoda pa mora biti vsakemu škodovancu objektivno in pravično od-lerjena. To pa se mora zgoditi le potom osebnih sodišč. Gotovo je, da niti dva škodovanca, ki sta pretrpela enako škodo, e predložita enakih računov. Za izgubile» o pohištvo, ki je bilo iste nabavne in iak-čne vrednosti, bo na primer eden zahte-ai 20.000, drugi pa 60.000 dinarjev ali pa 5 več. Da se torej odškodnina pravično gotovi, ]e potrebno sodišče s sodniki in osebnimi Izvedenci na osnovi zakona, ne a kaka administrativna komisija s P”1,1* čno-partizanskimi intencijami posamezmn To sodišče bi že lahko imeli, ako bi bili ovenski demokratski poslanci zastopan :s interese naših beguncev in ne io strankarsko politične cilje za edino me->da!ne pri vseh svojih ukrepih. Begunci j.,-,...___________„dWiin o svoiem Vsa gori navedena dejstva je svoječas-no že objavil slovenski dnevnik, ne da je kdo ugovarjal. Mi smo se ponovno informirali pri možeh, ki so sodelovali, ra uve-rili smo se, da je vse resnično tako, kakor smo danes ponovili tudi mi. —• Naši Primorci in Korošci vidijo zdaj, kako. so jih vlekli za nos s tistimi napovedmi vojne škode. Vse vkup ie bil le volilni švindel, zato je padlo v vodo tako važno vprašanje, naših beguncev. Društvo »Soča« in koro. ško »Udruženje« pa naj v zahvalo drvijo za dr. Žerjavom. Bodo že še čutili na lastni koži posledice svoje naivne zaslepljenosti ___ Primorci, proč od demokratske barke, ki jo že podgane zapuščajo. x. y. Naša skrinjica na Kranjskem (izven Ljubljane) Je predzadnja. „Harodna vlada". »Slovenec« je prinesel govor dr. Brejca na volivcem shodu v Šent Vidu nad Ljubljano. Proti napadom dr. Šušteršiča brani dr. Brejc delovanje takratne naše »Narodne vlade«. To je menda prvi slučaj, da se v naši javnosti razpravlja o delovanju naše »Narodne vlade-« Čez 1200 suženjskih let smo dobili prvič v naši zgodovini — z dovoljenjem cesarja Karia in s polnomočjem »nekrvave revolucije — svojo »Narodno vlado« v beii Ljubljani. A ta naša prva in edina »Narodna vlada« je bila tako slavna, da nasprotniki, a še raje pristaši, o nji molče kot grob in se je sedaj — po štirih letih nikdo več ne spomni Izginila je, da pravzaprav niti nismo znali, kdaj in kam, in nikdo ni za njo žaloval in nikdo se je več ne spominja. Izgleda, da se tudi gospodje, ki so sodelovali pri tej komediji, nič kaj radi ne spominjajo teh dni svojega življenja in jim je všeč, če jih javnost kar najhitreje pozabi. Vsaj doslej še nismo slišali, da bi se bil kateri izmed udeležencev tega diletantskega igralskega ensemble-a skliceval na svoje zasluge, katere si je zadobil za diletantske predstave onih dni Sele sedaj je dr. Brejc prekinil ta tihi molk in s tem je odvezal tudi drugo stran, namreč nas, prostovoljne in neprostovoljne gledalce, obzirov rahločutnosti da se vzdržuiem» z našo kritiko. Dr. Brejc je narisa! pred svojimi poslušalci strašno krvavo sliko: mase milijonske armade se vale proti Ljubljani, od zadaj jih potiskajo zmagepijani laški arditi. Prett nevarnost, da se kakor hudournik razlijejo po naših dolinah- Potem pa pozove poslušalce, naj si vsakdo po svoji več ali manj bujni domišljiji predstavi, kaj bi moralo 12 tega nastati: — ropi, morije, požigi nasit-stva vsake vrste itd. Slovenska zemlja s* naposled Izpremeni v pustinjo, a konec bi bii: laška okupacija! To je torej prvo dejanje predpustne komedije o »Narodni vladi«. Drugo dejanje »Narodna vlada« se osnuje. Možje, ki so mislili, da so najboljši, »o stopili skupaj la eden drugemu rekli: Jaz sem minister In tl si minister.« Potem pa pride »tretje dejanje« In to je najbolj zanimivo: »Narodna vlada« zasede postojanke ter na brzo roko reši domovino nesreče, večje kakor je bil katerikoli hunski ali turški pohod.« — »Se predao se Je masa ljudstva prav zavedla, kaj se godi je Narodna vlada, še spravila polmilijonsko armado preko slovenske zemlji brez najmanjše nesreče, skoraj da brez incidenta, za njo pritiskajočo laško vojsko pa blizu demarkačne črte ustavila in daljno zasedbo Kranjske po Italijanih prepečila.« Martin Krpan je imel vsaj sekiro in tipov kij, ko je šel nad Brdavsa, Narodna vlada pa ni imela — pravi dr. Brejc —• niti vojaštva, niti denarja- Imela je samo naslove, katere so si gospodje delili med sabo na podlagi starih avstrijskih patentov. Vso je naredila samo z enim edinim plašljivim plakatom, Id ga je pošiljala po vaseh. Liudjt sicer niso bili toliko plašljivi, kakor pa Narodna vlada v LJubjani, ter so se smejali dotičnim plakatom In jih iz kurljozltete nabijali po piankah in po svinjakih. Milijonska druhal bivših avstrijskih vojakov se gotovo ni prestrašila onih lepakov, katerih ni niti čitala in radi Narodne vlade bt lahko šla cela dežela v pepel. Vse le šlo tako mirno in lepo, ker le vsak volak Imel samo eno željo: da pride kar najhitreje domov. Naši železničarji so šli te) neodojivl želji t v» močjo na roke, ter delali neumorno dan in noč, da razčistijo deželo. Železničarji so «I v Istini v onih dneh pridobili ne venili vlh zaslug In zate zasluge se iim bo morala Narodna radikalna stranka oddolžiti T imena države. Toda to so delali sami od sebe, Narodna vlada ni pri tem ničesar pomogla in jih tudi ni mogla nič ovirati. Ena močna vojaška patrulja bi bila lahko v onih dneh aretirala celo slavno «Narodno vlado« * njeno »revolucijo« vred- Še bolj smešna Je trditev, da ie ta vlada ustavila Lahe. Vojak mora ubogati samo svoja vojaška povelja In če bi bili arditi dobil! povelja, bi bili Šli tudi v Ljubljano, na Dunaj ali v Budimpešto. Toda dobili so povelje, da smejo samo do demarkacijske črte londonskega pakta, ker so bile zemlje onstran te črte po dogovor«' s srbsko vlado in z jugostovenskim odborom določeni za Kraljevino SHS. Ce bi te bil Pašič izjavil, da ne reflektira na Ljubljano, bi bili arditi v neka! urah tam in* Narodno vlado bi se bilo zgodilo, kar a* je na primer v Gorici Srbl_ soa pustili Slovencem, naj se nekoliko igrajo »narodno vlado«, da pokažejo, ce kaj znajo, Ker se je pa pokazalo 4a prav nič ne znajo fn Je morala država vsled tega doživeti občutne blamaže (n- Pf- koroški plebiscit), *o jo na tihem dela v penzjon. To je cela resnicaI Naravnost sramotno Je priznanje, da »Narodna vlada« ni imela nobenega vojaštva. Zakaj ga pa ni Organizirala? To ]• bila vendar njena glavna dolžnost in prilik* in možnost je bila, da se sprav! skupaj žalostna moč. Zakaj ste dali v Žilo in v Pod-klošter samo nekaj starih avstrijskih 2a*> danev, katere so kmetje takoj nagnali S mokro cunjo? Ali res ni bilo prav nobenega mladeniča, ki bi bil hotel služiti domovini? Bilo jm je dovolj, toda Narodna vlada teta ni znala narediti. Z majhno četo ljudi bi I* bili takrat lahko prihranili vse blamaž« to žrtve na Časti, premoženju In ljudeh ta Koroška bi bila naša! Takrat )e bilo treba po, staviti pest na Bejak in na CeOvec, ne p« pošijati prazne memorandume v Pariz. IMsimo, da Je najbojše, če se o nafi »Narodni vladi* molči kakor se Je molčalo doslej. Pustimo zgodovini, da napile njene grehe, slabosti in nesposobnosti za ugled slovenskega dela našega naroda Je pa najbolje, ako sedal ne obeša na vrvico tega perila- KONFERENCA ZA DONAVSKI PROMET. Beograd, 8. marca, (Z) Danen I* odpotoval v Bratislavo naS zastopnik v donavski komisiji g. Wilfan, radi pogajanj, ki se bodo vršila v donavski komisiji za tranzit po Donavi DOVOLJEN AMERIŠKI SLOVENSKI LIST. Beograd, 8. marca. (B) Minister notranjih del je dal s svojim rešenjem z dne 2. marca 1923 št. 2070 dovoljenje za prihod in razpečavanje v naši državi slovenskemu listu »Glasilo K. S. K. Enote«, ki izhaja v Chicagu. To dovoljenje je minister izdal, ker imenovani list ne piše proti interesom naše država. Stav. & »JUIkAjvJETNU vuim.« mmm “mr 2=a- Volilsi, glasujte za najeečjo dFžaiaa straika Mn, Hnatn in Slovenčevi Volilno gibanje ¥ Slovenili. Trbovlje. Prekmurje. Votlina borba postaja v Prekmurju ■vsak dan bolj ostudna. Največji demagogi In Mpeljlvd ljudstva so klerikalci ali krščanska stranka župnika Klekla. Mož bo kmalu dosegel Zebota v hujskanju napram Srbom to prot! edinstvu. Uporablja vero v umazani volilni borbi. Nič mu ni sveto, samo, da doseže svoj namen pri »vernem« ljudstvu Prekmurskem. Višek nesramnosti te pač dosegel na nekem shodu, kjer je zaključil svojo volilno »predgo« z besedami: tlse odloči, ali ostane naša drža-•sra krščanska ali — paganska; ali bo Srb ga* gospodar in ml njegovi robi-hlapcL V smanjenju sv. križa vsi v boj za krščansko dvojim volilcem obeča avtonomno Slovenijo, kjer se bo cedilo mleko in med. Ne igo treba plačevati nič davka in on gospod ■Klek! bi naj bil v avtonomnem Prekmurju .gospodar kot kak turški paša. Je proti vse-mn, kar ie malo spominja na slovansko, o Jugoslovenski naciji pa neče niti ne čuti. Narodnosti ne poznajo, gredo pa v boj za Črno papeževo — Italijansko internacijona-lo fn tu v Prekmurju se je združil papinec Klekl z evangeličnim Šiftarjem. Pa je najbrže že dobil odpustek za ta greh iz Rima. Sam pravi v svojem glasilu, da je vola Mater-cerkve — vola božja, da je sprejel kandidaturo. Hujska proti vsem prišlekom, tae mara Imeti nič skupnega z ono stranjo Mure, samo penez mu je dobrodošel, pa naj pride magari tudi iz »paganskega« Beograda. Na svojih shodih ne obravnava nobenega gospodarskega vprašanja kf so tako važna v tem siromašnem, gosto naseljenem Prekmurju. Ka jnjega briga gospodarsko napredovanje, samo, da ostane Prekmurec »veren«, pa naj sl bo to tudi gol to Četudi celo leto ne gre v cerkev in se množi pod krinko sv. zakona vsevprek. V Prekmurju ni nič nezakonske dece, ker zakon vse pokrije. Velikih kmetij ni, so sami mali posestniki z par orali njiv, gozda in senožeti n! nič kmetlških, kar jib je last veleposestva. Edini vir dohodkov je prekupčevanje z živino In perutnino. 4. marca je Imel v Beltincih shod sam dr. Korošca Pričakoval sem, da bo nekdanji ministrski podpredsednik povedal vendarle nekaj stvarnega. Mož je postal demagog: ne pozna več Jugoslavije, pozna gamo »Veliko Slovenijo« s Kranjsko, Štajer-:sko In Prekmurjem. Na Koroško in na Primorje je pozabil, kakor je tudi pozabil, da te Je vršila Svetovna vojna, ki ie prizad-Jala toliko gorja in dala nam veliko domovino. Vsi njegovi politični nasprotniki so »!: f)g|gy|j zay0j; ], Zorman™ 8808080 io relilaiBiB podjelje, LJUBLJANA, Gledališka ul. 2. n Izdaja in tiska »Zvezna üskarc» In knjigarna« v UubUanL