1. številka
Pav!a!n! frnsiho v držav! SMS.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1921.
Delavec izhaja vsak petek ■ datumom naslednjega »M. — Naročnina sa oelo »to K 32'—, n pol leta X16--, za četrt leta K 8 —, Posamezna Številka 50 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno vo5. Pofiiljatve iia uredništvo in upravnlitvo Ljubljana, Šelanbnrfeva ollea Stev. 6. Q, nadatr. Telefon Bt 225.
■M«
Rokopisi ae ne vračajo.i Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in aii cer pri enkratni objav« po 86 vinaija, pri trikrat-i ni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin.: za vsakokrat — Za razne' izjave itd. stane mm vrstica KI-— Reklam, bo pošt; uinfr proste. — Nefrankira« na pisma se ne sprejemajo«
Naša bilanca«
Vsak trsrovec. ki fe količka! strokovnjaka, si dnevno beleži, koliko je nakupil in prodal, ter koliko je pri tem zaslužil. Iz teh dnevnih beležk napravi vsak mesec Zaključek in ob koncu leta pa bilanco, to Je pregled.za celo leto. iz katerega razvidi. kako Je gospodaril. Tak obračun dela vsak pameten in previden podjetnik in tovarnar.
Kakor pa trgovec, tovarnar in drugi podjetniki beležilo svoio konjunkturo tako je neobhodno potrebno tudi, da ima delavec vedno pregled o svoji trgovini, kajti delavec ni nič drugega kakor trgo-ivec. Trgovec prodaja svoje blago, delavec pa svojo delavno moč. ker 'se pa za Idelavca sedaj tudi leto konča in prične novo* Je potreba, da napravi tudi on letni zaključek, svoj letni pregled, svojo bilanco. da bo na iasnem. kai ie v tem letu orir dobi] in kaj je izgubil. Račun delavca, si lahko mislimo, je enostaven, to je. iz njegovih številk pride vedno ničla, največkrat pa Se primanjkljaj, deficit. Z drugimi besedami povedano, delavec ima manj obleči in obuti, kakor je imel nred enim Jetom‘. 'Td tedaj bi bila ena vrsta delavčeva toletna bilanca.
, Tedaj, če je naša bilanca enaka ničli, nam je treba poiskati vzroke, ki so slaba 'kalkulacija delavcev! To slabo, nesposobno kalkulacijo, on kapitalizem izrablia '.V svoj prid. Kapitalizem je v strnjenih jrvrstah nastopal proti delavcu, kapitalizem se medseboj ne prepira, kakor dela fro delavstvo. Delavstvo si ima letošnje pretečeno leto zabeležiti v svojo pasivo n«, samo v svojem domačem gospodinjstvi primanjkljaj. Temveč, kar je še hujše. da ie kaoitalistit pokazal da ie nesložno. da ne razume enotno korakati do svo-lesra ciMa. do sociializraa do osvoboieaia.
Licitiralo se Je. kdo da večl Tako so še Vlagale spomenice raznim podjet-ijeni. Kdor pa je v spomenici več zahteval, za tem Je masa drvela in tako ie prišlo do razdora v proletarskih organizacijah, ‘it« s? ‘za delavstvo ni moglo to doseči, 3?ar b! se sicer bilo doseglo. 7
Danes po vojni so se gospodarske !in socijalne razmere precej spremenile, *adi tecra so tudi delavske zahteve dru-Kačjie kakor so bile pred vojno. Delavec s®. danes ne more zadovoljevati s par vi*-plače, danes hoče veliko več. De-J?vec noče biti več slepo orodle kapitalizma, on hoče vedeti, kako se dela. krko !|e njegovo delo upravlja, kam gre dobi-|ceic njegovega dela! Radi teea se je delavstva pričelo bojevati za dosego tovarniške kontrole (nadzorstvo produkcije) In za ustanovitev tovarniških svetov. Drugo delavstvo na. ki ni zaposleno v tovarnah, si mora pa ustanoviti svoje zadruge. da s to organizacijo izloči tretjega, .to le kapitalista, ki ni danes nič drugega
kakor posredovalec in plod pridnih delavskih rok se steka v njegove žepe.
Zavedni delavec je spoznal, da par vinarjev poviška njegove plače ne pomeni zanj ničesar, ker tistih par vinarjev, ki jih je pridobil s povišanjem njegove plače se stekajo zopet v žepe kapitalistov.
Kako tedaj naj delavec doseže vse to. če nima moči. Nato bi marsikdo odgovoril: saj delavec ima vendar vso moč v rokah, delavec, je vendar tisti faktor, ki je vse vStvaril, kar vidimo pred svojimi očmi; da res ie tol Ali delavec se tega ne zaveda jn ker se tega ne zaveda, pač pa se tega zaveda kapitalizem, ki prav dobro ve, kai je delavska s.loga, delavsko edinstvo. Ker se pa kapitalizem tega prav dobro zaveda, skuša ob vsaki Driliki delavsfkn složnost za vsako ceno rušiti. In to se je kapitalizmu ravno minulo loto imenitno posrečilo.
Važnost bilance za delavca pa ni samo v tem, da si napravi pregled čez celo leto o svojem imetju, temveč pregledati mora tudi svoje delovanje v organizaciji, ker strokovna organizacija je za delavca neke vrste podjetje, ki se mora zanj rav-notako zavzeti, kakor'podjetnik za svoje podjetje, ravhotako mora delavec svojo strokovno organizacijo čuvati, kakor čuva fabrikant svoje podjetje. Ali je pa delavstvo pri nas to storilo? Ne! V preteklem letu se je v delavskih organizacijah ravno tako delalo, kakor dela mlad tovarnar, ki ie no svoiemu očetu prevzel dobro idoče oodtatie in ara na lahkomiselni način zapravil.
Dokaz temu je: Ob porodu leta 1920. je delavstvo v Sloveniji imelo cvetoče enotne organizacije, ki si jih je pa pustilo od nepremišljenih ljudi razdvojiti, prt tem razcepljenju delavskih organizacij je vlekel dobiček kapitalizem, ker je zaradi kosanja izgubila organizacija ono moč, ki jo je delavstvo imelo. To tedaj je pasiva, ki si jo mora delavstvo beležiti v letošnjo bilanco!
Upajmo, da pričnemo v novem letu s pozitivnim delom. Ce tudi bodo za delavstvo za enkrat manjši dobički, vendar jih bomo beležili v aktivu in ne v pasivu in s tem pridemo v tovarnah ne samo do kovaškega ognja, ne samo do strugarske klopi, ne samo do mizarskega orodja, ne samo do predilniškega solfaktorja, temveč tudi do vpogleda v tovarniško knjigo, da vidimo kako se upravlja delavska produkcija in koncem drugega leta bo naša bilanca ugodnejša.
Sodrugi na delo za enotnost delav-sih organizacij.
Srečno novo leto!
Ig. M.
Širite Ust „Delavecw
Leto 1920. je pri kraju. Delavstvo je' tekom pretečenega v samostojni ,.svobodni" Jugoslaviji živelo veliko slabše, kakor kdaj poprej. Mezdna gibanja so bila v vseh strokah in vseh panogah industrije in obrti, sicer neprenehoma na dnevnem redu, a navzlic temu plače in prejemki1 od daleč niso dosegli one višine, da bi njih vrednost odgovarjala vsaj približno predvojnim razmeram. Tudi tekom tega leta je draginja vedno naraščala, vsemu, kasc delavec zase in za svojo druž?no neobhodno potrebuje. Za takih okoliščin je bilo življenj delavstva, zlasti v Sloveniji pravcato životarjenje.
Nerazumevanje vlade ootreb. ki jih' terja življenje, ie zakrivilo, da kaže letna bilanca namesto napredovanja nazadovanje. Industrija posebno v Sloveniji na celi črti ne le ne napreduje, ampak hira tako, da niti v stagnaciji ne more biti več govora. Da za takih okoliščin trpi delavstvo največ, je pač samoobsebi razumljivo. Posledice zgrešene trgovske, politične in carinske politike se kažejo najočitneje vi naraščanju izseljevanja. Ljudstvo iz Slovenije se zopet trumoma podaja v Ameriko! In tako kakor je ob koncu leta gospodarska slika žalostna, tako je tudi žalostna na polju socijalne zakonodaje.
Glede bolniškega zavarovanja se je ' proti koncu leta izvršila vsaj v toliko iz-, prememba, da se ie boluiščine sicer znatno povišalo* ki pa bolnemu delavcu tudi
V	povišam' obliki še ne zadostuje. Vse grej grozno počasi naprej, tudi bolniško zavarovanje še ni definitivno rešeno.
Delavsko zavarovanje za slučaj ne-: zgode. je. od kar se j3 zrušila stara Avstrija, v Sloveniji v rokah posameznikov: Delavstvo, kateremu je to zavarovanje namenjeno, ni imelo doslej pri tem zavodu nobenih zastopnikov in Vsled tega tudi nobene besede!
Delavska zbornica se nam obeta že bogve koliko časa, leto je preteklo, o de" lavski zbornici pa ni nikjer ne duha ne sluha!
O zavarovanju delavcev za starost se gospodi pri vladnih mizah niti ne sanjal
Kje so obratni sveti, ki bi jih tako nujno potrebovali ir potom katerih naj bi delavstvo v podjetjih soodločevalo?,
Za vse te in podobne stvari ne nahajamo nikakršnega smisla. Denar, po ljudstvu težko prisluženi, se meče v žrelo militarizmu, pod kojega pezo se šibi vse narodno gospodarstvo.
Veliko težkega, in napornega dela čaka delavstvo v prihodnjem letu.
Vprašanje zedinjenja strokovnih organizacij ne sine tvoriti ovire, radi katere bi pozabljali na najvitalnejše interese delavstva. Zedinjenje bo prišlo samo. Razm«re v Srbiji, Bosni itd. se polagoma jasnijo, že se kažejo konture treznega in premišljenega dela. tako. da
Je pričakovati vstvaritve solidnega temelja. za skupno zgradbo strokovnih organizacij.
Naši kovinarji v tem oziru lahko služijo kot vzgled.
Da ostanemo sposobni za obrambo naših interesov, skušajmo naše strokovne organizacije primerno ojačiti. Enotne in močne strokovne organizacije nam bodo porok za uspešno delo v lfetu 1921.
Stavka rudarjev.
■V tem trenotku, ko pišemo te vrstice stavka rudarjev v Zagorju. Trbovljah, Hrastniku in Kočevju še ni končana. Pač pa se vrše pri dežemi vladi v Ljubljani pogajanja. O kpnčnem izidu bomo poročali prihodnjič.
Razširjena seja strokovne komisije za Slovenijo, katera se je vršila dne 26. decembra 1920 je zoper nameravano mi-litarizacijo stavkujočih rudarjev sklenila pri deželni vladi kakor tudi pri osrednji vladi v Bdgradu vložiti oster protest.
Svarimo.
Zgodilo se je nekaj nečuvenega./Ru-darji v premogokopih Trboveljske pre-mogokopne družbe so stopili v stavko, da si izboljšajo svoj nad vse bedni položaj. In namesto, da bi vlada ščitila v tem boju gospodarsko šibkejšega, namesto, da bi se postavila na stran fizično izčrpanih rudarjev, je sklenila militarizacijo ru.dar-|jev! Rudarji naj bi torej potemtakem pod 'pritiskom vojaške discipline in pod komandam vojaških zapovednikov robotali ((Trboveljski premogokopni družbi za vsako ceno in pod vsakimi pogoji.
Marsičesar smo se v Jugoslaviji že [navadili, marsikatero razočaranje smo že doživeli, toda tako brezobzirno teptanje najprimitivnejših pravic presega vse me-3e dopustnosti. Zaman iščemo v civiliziranih' državah podobnega primera, kaj takega ie mogoče doživeti le v »svobodni" Jugoslaviji. Ali so gospodje v Belgradu, ko so sklepali ta satanski naklep tudi razmišljali o dalekosežnosti takega sklepa, ako se ga izvede? Mislimo 'da ne. Kajti, ako bi bili premislili, kaj delajo. bi jim bil zdrav razum moral velevati. da mSlitarizacija, ki jo pri vsaki priliki hočejo izvajati, mora sčasoma privesti vse narodno gospodarstvo do neizogibnega prevrata. Ali so gospodje puai“ slili, da bodo s takimi čini izivali tajne, podzemeljske sile, kojih delo bo učinkovalo na vse javno življenje kakor razjedajoča rakovnina?
Stavka je legalno sredstvo, katerega ne more nihče nikomur zabraniti. tem-manj pa prepovedati. Tudi država nima te pravice. Stavka je zadnje in skrajno sredstvo obupanih, katerim drugega ne preostaja. Zaibranjevati ali prepovedati, . oziroma s silo onemogočiti stavke, kakor se to namerava od strani belgrajske vlade, oomeni toliko kakor priznati gospodarsko močnejšemu neograničeno pravico izkoriščati gospodarsko slabega na in izročati gospodarsko šibkega na milost in nemilost gospodarsko na drugi strani. Dolžnost vlade je upoštevati položai. ki je postal za delavstvo .naravnost neznosen in posegati posredovalno v mezdne spore, ne pa siliti delavstvo na nelegalna tla.
Proti vnebovpijoči krivici, ki jo vla-'da namerava izvršiti potom militariza-ciie nad žrtvami Trboveljske premogo-kopno družbe, uajodločnejše protestira-' mo ter obenem svarimo vse merodajne cini teli e pred takimi eksperimenti.
Stavka rudarjev v Bosni.
Tudi v Bosni so dne 21. decembra 1920 stopili rudarji v stavko. Te stavke gotovo ni bilo treba, ako bi bosanska vlada bila na svojem mestu in ako bi ta vlada upoštevala, da je tudi rudar človek. ki ima poleg pravice do dela tudi pravico do življenja. Zahteve bosanskih rudarjev so bile zelo zmerne. Zahtevali so. da se jim temeljna plača ter draginj-ska doklada poviša in sicer: Preddelavcem. kopačem, nočnim kopačem, vozačem in sličnijn kategorijam ter delavstvu železarne v Varešu za 30 odstotkov; delovodjem in učencem za 40 odstotkov, končno vsemu ostalemu pri rudniških podjetjih vposlenemu ‘ delavstvu za 45 odstotkov. Družinski prispevki naj bi se od 2 povišali na 4 krone.
To je bilo vse. Gotove stvari, ki so pri naraščajoči draginji razumljive in povsem opravičene.
Ali namesto pogajanj in namesto preiskave bednega položaja rudarjev se je zgodil nezaslišan škandal. Deželna vlada v Bosni je segla po naravnost bestijal-nem sredstVu. Poslala je v rudarske kraje vojaške oddelke, ki so na podlagi ukaza pometali rudarske družine z njihovim pohištvom vred Sredi najhujše zime iz rudniških stanovanj!!!
Uboga rudarska para, v kolikor ni našla drugje podstrešja, kampira z družinami vred dan in noč pod milim nebom v snegu in mrazu, v božii naravi lačna in raztrgana ter bosa.
To je barbarstvo, ki mu ni para in kriči naravnost do neba oo maščevanju.
—.................................      j	i
S kongresa Zedinjenja Zveze Živilskih Delavcev.
(Konec.)
Ko je kongres sprejel resolucijo o akciji in taktiki, je vzel v pretres novo projektovani ustav in pravilnik, kateri so predložili sodrugi Bosanci. Ustav in pravilnik sta bila le neznatno izpremenjena. Toda Dri Drvi točki, ki bi imela določiti sedež Osrednjega odbora, se ie razvilo živo in dolgo prerekanje, ki je trajalo celo dopoldne. Glege tega vprašanja so se mnenja razdelila. Sodrugi iz Hrvaške in Slavonije so predlagali za središče Zagreb. medtem ko so bili oni iz Srbije, Vojvodine in Bosne za Beograd. Slovenci, ki so se udeležili diskusije, so bili tudi za Zagreb, toda, ker niso imeli pooblastila za vzprejetje kongr^skih odlokov, niso mogli glasovati.
Rešitev te točke ie bila olajšana že vnaprej s sprejemom rezolucije o zedinjenju in z izjavo dano od obeh strani, da delo zedinienia ne bo odloženo radi kateregakoli drugega vprašanja in torej tudi ne od rešitve te točke v eno ali drugo stran.
Po debati je kongres rešil s tajnim glasovanjem (listki), da naj bo centrala v Beogradu je glasovalo 16 sodrilgov, za Zagreb pa je bilo oddano 15 glasov. Na ta način je bilo tudi to vprašanje povoljno rešeno.
Druge točke ustava in pravilnika so bile vzprejete hitrejše in z neznatnimi spremembami.
Vorašania: katere stroke pripadajo definitivno tej Zvezi, obnovitev internacionalnih stikov in sploh, kje se dotika zvezni interes z onim drueih zvez in celega delavskega dviženja naj reši Obči Sindikalni kongres in so že v naprej, z ozirom na novo orijentacijo, dane potrebne instrukcije odposlancem.
Potem se je vršila volitev nove Zvezne Uprave, ki je takole sestavljena: predsednik: Franc Ajzenhamer (Beograd),, podpredsednik:	Mihailo Struzelg (Za-
greb), tajniki: Milan Petrovič (Beograd), Blažek Dianič (Zaereb). blagajnik: Milan Ničič (Beograd), odborniki: Miloš Nikolič (Beograd), Djuro Kralj (Sarajevo), Alojz Nlkhazi (V. Bečkerek), Karl Zahari (Vršeč), Petar Perišič (Beograd) in Jovo' Sretenovič (Tuzla. Bosna). Člani finanč-i nega nadzorstva: predsednik: Rista Ru-sič (Beograd), tajnik: Djordje Kartarevič (Leskovac. Srbija), členi: Pera Šurkič (Saraievo), Fran MoriuroviČ (Pančevo) in Steva Balagovič (Karlovec, Hrvaška).
Dve mesti v Zvezni Upravi sta določeni od kongresa za sodruge delegate iz Slavonije, katere izbere tamošnii občni zbor.
H koncu kongresa so se delegati izrazili zelo zadovoljno o mirnenl in stvarnem poteku kongresa, ter da zdaj ni nič yeč osamljenih pokrajinskih zvez, ni več dvojnih naziranj. ampak je edina centra-lizovana Zveza, katero upravljajo člani iz vseh pokrajin. V interesu proletarijata in za izvršitev vseh sklepov kongresa, so izrekli delegati gotovnost. storiti vse. kar; jim bo mogoče, da naša Zveža, zedinjena in močna, za boj pripravljena ne zaostane v občnem osvobodilnem boju proletarijata.
Ves čas trajanja kongresa so šli delegati drug drugemu na roke in disputo-' vali brez jeze in trezno, kar dela temu kongresu čast in zagotavlja dober uspeh.
Živijo Zedinjenje Jugoslovanskih živilskih delavcev!
Živijo zedinjena zveza živilarjev!
Živela razredna .borba proletarijata!
Resolucija.
Pod vtisom gospodarske krize, ki zna postati nevarna zlasti industrijskemu, delavstvu je sklenila razširjena seja strokovne komisije za Slovenijo, katera se je vršila drie 26. decembra 1920 sklenila sledečo resolucijo, katera je bila predložena na kompetentna mesta. Resolucija se glasi:
Na razširjeni seji komisije strokovnih organizacij za Slovenijo zbrani zaupniki so razpravljali o položaju, v ko-jem se nahaja •slovensko delavstvo in ugotavljajo.:	,
1. Vsa slovenska, špecijalno pa kovinarska industrija se nahaja v težki krizi, ki ogroža eksistenco več tisoč slovenskih delavcev. V oČigled temu resnemu položaju poživljamo slovenski proletariiat, da ohrani svoje strokovne organizacije enotne. in da stopi enotno in solidarno v bor* bo 2a obstanek".
2. Dveletno brezglavo gospodarstvo jugoslovanske buržuazije spravlja slovensko industrijo v vedno večji nered. Mea tem ko naroča naša država svoje potrebščine v tujini, stoje tovarne v Sloveniji, ki so zmožne izvrševati enaka dela. brez posla in to v času, ko je obratovanje teh industrij radi spremembe trgovskih zvez in radi valutnih razmer vedno težje. Ako se to v najkrajšem času ne spremeni, je prisiljeno več največjih podjetij v Slove' niji ustaviti svoje obrate, S cimur zgubi več tisoč slovenskih delavcev svojo eksistenco.
3. Konferenc^ predlaga naj se skliče v najkrajšem času državna enketa, sestavljena iz zastopnikov prizadetega de« lavstva. prizadetih industrij in zastopnikov države, ki naj poskusi najti izhod te te situacije.
Dokler se revizija teh razmer ne izvede, naj vlada v preprečitev odpusta delavcev ukrene vse potrebno. Strokovni komisiji in organizacijam se naroča, da takoj izdelajo potrebne spomenice.
Kovinarji v boju za golo življenje!
• ■ Več kovinarskih industrijalcev jo napravilo sklep, da v prihodnjih tednih, ali znatno zmanjša aii pa celo popolnoma ustavijo obratovanje.
V kolikor smo dosedaj zbrali podatke. bo v prvem hipu zgubilo okroglo 4 tisoč kovinarjev svoj že itak borni zaslužek.
Po 6 letnem breziprimemem trpljenju bo naš kovinar postavljen na cesto, oropan zadnjega 'sredstva za življenje. Od dosedanje plače si nihče niti spodnjih hlač Uabaviti ni mogel.
S krvavečim srcem je gledal na svoje bose in raztrgane otroke in ženo.
Satno nada, da se položaj kmalu zboljša ga je obdržavala delazmožnega.
Sedaj le tudi ta nada odpadla in pogled se upira v bodočnost, od katere ni upati ničesar razun gorja.
Kdo je temu kriv
bo vprašal marsikdo, ki ve kaj to pomeni. Vsestransko točnega odgovora v enem samem članku seveda ni mogoče napisati, vendar sd bo tudi iz male sličice lahko razvidelo, da so zakrivili ta zločin nad slovenskim ljudstvom tisti, ki bi morali- biti naiveč interesirani na tem. 'da bi bilo drugače. Jeklarna v Guštaniu je slovela po celem svetu kod najboljša tvornica jekla. V njej bi se dalo izdelovati tudi posamezne dele za lokomotive' in vagone. Dočim naroča vlada vagone in stroje izven države na Madžarskem in Nem. Avstriji, vegetira tovarna v brezdelju. Tudi ako bi se nove stroje in va-. gone radi nujnosti ali vsled kake državne pogodbe moralo naročati izven države, bi se. vsaj dele teh' lahko naročalo
V	tej tovarni, kateii bi bili potrebni za repjjraturo starih vagonov in lokomotiv. Popravka potrebnih je v državi kakih ?3 tisoč vagonov ih čez tisoč lokomotiv. Tovarna na Dobravi bi se dala z malimi stroški preurediti za izdelavo novih vagonov. Torej dela bi se našlo, ako bi bilo le nekoliko volje in pameti. Isto je z drugimi tovarnami.
Ali mesto da bi tisti, ki so v to poklicani skrbeli, da to kar je. obstane, in se razširi, so pa z direktno otročjimi na-redbami zmešnjavo še povečali.
Industrialci sami pa s prekrižanimi rokami čakajo, kedaj bo država popolnoma prepovedala vsak uvoz konkurenčnih izdelkov, ter odpravil?: vso izvozno carino.. -
Zahteve, katere imajo v tem pogledu so take. kakor da so vse države okoli nas same jugoslovanske kolonije* katerim se lahko kar kratko diktira smer njihove, gospodarske politike.
Človek bij pričakoval, da bo zveza mdustrijalcev napravila kake predloge, da bo znala svoje interese pri kompetentnih ministrstvih zastopati.
Zadnja anketa na deželni vladi je pa pokazala, da pravzaprav še sami ne vedo kaj hočejo, ter da so se organizirali samo za to, da iztisnejo še kako kaplioo krvi iz že itak malokrvnega delavstva.
, Da bi, se položaj v doglednem času •Zboljšal, skoro ni pričakovati. S slepoto Udarjeni državniki in industrijci bodo sicer pogrešali profite, ako SC tovarne za-pro, vendar upajo, da bodo z lahkoto
zlomili odporno silo delavstva, od česar si obetajo kasneje čim večjih ugodnosti. Ne pomislijo, da bo delavstvo primorano iskat kruha drugje, ter da bo kasneje primanjkovalo kvalificiranih delavcev, katerih nimamo baš v izobilju.	t
Ako Da rnNliio. da se bo dalo še kedaj delati z neorganiziranimi kovinarji, se pa v svojih računih temeljito motijo. Na celem svetu ne najdejo kovinarjev, ki bi ne bili organizirani pri internacijonalni Zvezi kovinarjev in brez samoponiževa-nja lahko trdim, da so skoro povsod še zavednejši kakor naši, če ravno smo tudi na našo organizacijo lahko ponosni.
Iz te majhne in pomanjkljive sličice lahko sodrugi kovinarji razvidijo, da imamo opravit! z ignorantnim nasprotnikom. Nkogar ni, ki bi skušal vsaj v javnem interesu zmanjšati zlo. Navezani smo sami nase in na našo organizacijo.
Silni udarec, ki nam je namenjen, bo zahteval žrtev, vendar bomo združeni izbojevali tudi ta defenzivni boj.
Samo na nas je, če bomo zmožni preiti v ofenzivo takrat, ko se bo nasprotnik prepričal, da se kovinarje tudi z lahkoto ne vrže med neorganiziran lumpenproletarijat.
Po tem naporu, ki ga dela kapitalist, presodite, kakšne važnosti je za vas vaša organizacija. Tisti, ki še dosedaj niste storili svojih dolžnosti do organizacije, vedite da ie organizacija taka kakršno je članstvo.
Kovinarji! — v silnem boju, ki nas čaka moramo biti edini hi složni! Poučite tiste, ki zabavljajo kakšna je situacija, ki prihaja. Ako oa o kom sumite, da ie odposlan od zunai. da seie razdor v organizaciji, temu morate brezobzirno onemogočiti iudeževo delo.
Organizacija in brezpogojna disciplina nas bo spasila. pamet nam bo pa pokazala pot do boljših časov.
F. Sk.
Naša Jeklarska industrija.
Kakor vse druge panoge naše industrije, je prizadeta po sedanji krizi tudi jeklarska industrija. Vsled trajno visokih cen sirovin, vsled visokih premogovnih cen in železniških tarifov in vsled občutnih novih davčnih bremen, kažejo produkcijski stroški domače jeklarske industrije vedno še naraščajočo tendenco, dočim ie postalo inozemsko, zlasti avstrijsko Jeklo za naš trg, vsled rapidnega Tedanja avstrijske krone cenejše. Cene a\ sirijskega jeklamiškega kartela so na primer sedaj za 40 do 50 odstotkov nižje, nego cene domače industrije. Zaščitne carine ni, izvoz je otežkočen. domači trg pa daie prednost nizozemskemu Tudi naročila javnih podjetij, kakor n. Dir. železnic sc oddajajo inozemski industriji, dasiravno bi se mnogo železniških potrebščin lahko izdelovalo v naših tvor-nicah; isto velja o naročilih za vojne potrebščine. Poleg navedenih težkoč vpliva na domačo fabrikacijo tudi vporaba trboveljskega premoga, ki vsebuje preveč žvepla.
Ker se ie naša ieklarska industrija v marsičem zelo naglo prilagodila potrebam notranjega trga in ker ie ta panoga zelo važen činitelj v industriji vsake države bi bilo nuino potrebno, da bi gospodarska politika države v vsakem pogledu upoštevala domačo jeklarsko industrijo. ki bi lahko stalno krila vso domačo potrebo in poleg tega tudi še izvažala v inozemstvo.
Jeklarska industrija zahteva zlasti kompenzacijsko zamenjavo trboveljskega .
premoga za čistejši inozemski premog In v obče Dospeševanie domače industrije z naročili javnih podjetij in države, z železniško tarifno politiko in z zagotovitvijo zadostne množine kvalitetnega sirovega železjt pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom. Vsekakor bo le v interesu našega narodnega gospodarstva, ako se domača jeklarska industrija ohrani in zopet dvigne na prejšnji nivo in ako se zagotovi eksistenca našemu jeklar-niškemu delavstvu.
Za eksploatacijo falske elektrike.
Te dni se je vršilo v Varaždinu zborovanj e interesentov falske centrale. Na žeji je bilo sklenjeno, da se osnuje sindikat, oziroma delniško društvo z glavnico 25 milijonov kron, k&/ bo eksploati-ralo energijo imenovane elektrarne. Polovico kapitala bo dala centrala sama, * ostalo Da interesirane občine varaždinskega, prekmurskega, medjimurskega, mariborskega, celjskega, slovenjebistriškega in ptujskega okraja. Kmetje bodo dobivali 25 svečno razsvetljavo za 50 K letno, za pogon gospodarskih strojev po 1000 K za konjsko silo letno, obrtniki za! svoja podjetja po 6000 K, industrijska podjetja /000 K. Načrt električnega omrežja je izdelala neka graška tvrdka.
Organizacija poštnih in brzojavnih nameščencev za Slovenijo v Mariboru.
Delavsko gibanje se širi. Cisto naravna posledica ie to. ki izvira iz narašču-iočeva kapitalizma in pomnoženia proletarskih mas. Dolgo časa ie veljalo načelo, da državni uslužbenci ne spadalo v kategorijo delavcev. Razmere časa pa so vendar pripekale takio daleč, da so tudi državni nastaviienci uvideli, da so tudi oni na istem stališču v buržoazni državi kot delavec v fabriki.
Železničarji so dali zgled kako ie treba začeti z organiziranjem. — Vsaka stroka mora varovati svoie interese.
Po voini so se v Jugoslaviji razmnožile strokovne OTganizaciie vsepovsod: vsaka stroka zase in vse skuoan. Le o poštnih uslužbencih ni bilo Čuti nič. vendar enkrat so giosoodlie uradniki menda na mig od zgorai napravili neko »državotvorno« organizacijo. Kakšna ie bila ta organizacija lahko vsak uvidi če bi hotel videti delo. ki ga ie napravila, da na ni bila v zaščito nižjim uslužbencem, nod-uradmikom in slugam, ie razvidno iz šikaniranja. Ivi so ga ravno uradniki na »nižjih« uslužbencih izvaiajj. Organizacija ni nikdar in nikjer odgovarjala namenu organizacije sploh. — Uboge poštne pare, na so znale *,■ da so zaoostavLiane da se kPnie nihče ne zmeni, uvidele so da ie treba iti na delo za niih bodočnost.
Po zglediu svetovno organiziranega nroleimriiata so se Driieli v Mariboru misli ustanovitve organizacije nižii poštni uslužbenci. Po nekai tednih priprave se ie vršil v nedelio dne 12. decembra ustanovni občni zbor. k? ie sklenil ustanovit? tOsrednie društvo poštnih in brzoiavnih nameščencev za Sloveniio v Mariboru«, ki si ie--Dostavilo za nalogo organizacijo v Sloveniji voostaviti. naiti zveze z jugom, ustanoviti mogočno organizaciio poštnih uslužbencev za Jugoslaviio do zgledu železničarjev in tako stopiti v vrste mednarodno orgamziranega nroletariiata.
TTdboE. Ki ie prevzel težlčo' nalocro. si iel feea v svesti. uoa da bo našel niieeov poziv odmeva no celi Sloveniii in Jugoslaviji. Zauoaioči v zmago dela in ntavice nad krivico. pozivliamo tovariše poštne nameščence da nai tako? no vseh krajih icredo na delo in nai za nadaline informa-ciie pišejo na:
v Društvo poštnih in brzojavnih nameščencev za Sloveni«) v Mariboru«. Poštni predal 22. Hitro na delo in naprei v boi za naše nravice!_________________________
Amsterdam in Moskva.
Na mednarodnem kiofleresu strokovnih zvez v Londonu so govorili tudi o neprestanih izzivanijh >n napadih tretieinter-naciionalcev na amsterdamske oreanizaci-te in ie posebna komisija sestavila odlok, ki ea oodanaiiflo tukai okrajšanega: 1. Izredni kongres mednarodne zveze, strokovnih organizacij v Londonu, kier ie zastopanih 18 dežel s skunno 26 miliioni organiziranih delavcev, ne smatra tretieinter-naciionalnih napadov in blatenie amsterdamske zveze strkovnih organizacii kot izraz mnenfa prostih in civiliziranih Hudi. 2. Kongres ueotavlia. da vsebuie naino-iveišf manifest III. internacionale. ki nosi podpise Lenina. Zinovieva. Radeka Bele Kmna dalie Tomskega. Logovskega itd.. Jcateri nasproti deistvom trdiio da zastopalo neko mednarodno zvezo strokovnih iorsrafcizacvi. da vsebuie ta manifest voino napoved amsterdamski zvezi v stavku., da bo sindikalna moskovska internacionala zliomila »rumeno« amsterdamsko. 8. Kongres ie nrnenia. da ne izhajalo napadi iz vrst ruskftga oroletariiata. 4. Moskovska vodna nai>oved ne kaZe nič dru-(Ceea kot nooolmo neznanfe glede sestave amsterdSarofike zveze ali na nesrečno Ze-Ifo. da se strokovne orgauizacile vseh dežel uničita. 5. Amsterdamska zveza daie vsem v svodih vrstah stciečim organizacijam avtonomijo in svobodo gibania. — Za llteva Da se. da vsem izven stoiečim or-ganizaciiam odreče pomoč. G. Kongres snaminfa na to. da ie ravno amsterdamska Internaciionala nastopila proti vladam, ki s6 hotele uničiti svobodoljubna gibante narodov (Zato oa danes žanie »voine na-oovedi« s strami komunističnih Šarlatanov vsega sveta, kateri se boikota nroti Poli-slci in Madžarski skoro niso udeleževali! Ur.) — 7. Kongres pozivlia slednjič svetovni Droletariiaf, da se združi v vrstah amsterdamske zveze ker le s slogo bo motreče doDolniti vse revolucionarne namere sooiializma. — Ta resoluciia ie bila sprejeta z vsemi glasovi razven norveških. Italijani so neodločni. Dobro ie. da so ruski gospodi, ki v svoiem občevanju z buržui-skimi vladami ne pozna groženi in blatenja kakor nasproti socialističnemu d rolet ar i-iatit. povedali to. kar ii gre!
Iz strokovne organizacije.
Kovinarji ljubljanske podružnice, oo-zor! Vsi člani se naprošajo, da oddajo svoje članske legitimacije, najpozneje do 6. januarja 1921 v društvenem prostoru in sicer v svrho glavne kontrole. Odbor.
Podružnica siavbinsklh delavcev v Celju posluje vsako nedeljo v društvenem lokalu pri g. Zavodnik, Prešernova ulica (poprej pri Engelwirth.)
Podružnica lesnih delavcev Celje, priredi v nedeljo 9. januarja veselico s plesom pri'gostilni Jugoslovan v Gaber-jih. Čisti dohodek ie namenjen za ustanovitev »Delavskega doma«. — Odbor.
Dopisi.
Zidanmost. — Tukaišrtia podružnica osrednjega društva kem. del. ie imela v nedelio dne 12. dec. pri Mozeriu svoi redni občni zbor. Predvsem ie predsednik sodr. Iloš konstatiral sklepčnost obč. zbora, nato so sledila poročila posameznih funkcionarjev. katera so bila v splošno zadovoljnost na znanie vzeta. Strokovno komisijo celjsko ie zastopal sodrug Hrastnik, katenl ie dal v svoiem iedrnatem govoru Jasno sliko o sedaniem položaju delavstva ter o nakanah kapitalizma. Snodbuial ie delavstvo na solidarnost in enotno delo. kaiti le takrat bo veiialo kot močan faktor v razrednem bolu. Nato se ie volil odbor sedanlih funkciirciariev. kateri ie sicer nerad prevzel te važne oosle. vendar le na splošno želio udeležencev stari odbor prevzel zooet posle podružnice z obliuho. da gre z novo energijo na delo za kulturno delo.
Prireditve,
Maribor. Občni zbor nodružnice osrednjega društva lesnili delavcev se vrši v nedelio, dne 9. januarja 1921 v društvenih prostorih gostilne „Pri zlatem ko-nju“. Dolžnosf vseh članov je, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeleže. — Za odbor Josip Fras, tajnik.
Zahvala. Za naklonjeno podporo za časa naše bolezni se našim tovarišem iskreno zahvaljujemo. Kanže Jakob, Svab Franc. Sterkuž Luka, Kališnikova in Prašnik Franc, vsi na Lešah pri Prevaljah.
Izdajatelj in odgovorni urednik ' IVAN TOKAN
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Delavke In delavci, pazite na svoje organizacije, zakaj, Še hujši boji nas čakajo!
Okrajna bolniška blagajna
9 r v Llublanl. I *
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah ln praznikih je blagajna zaprta. 1. =5
Zdravnik blagajna
Ordmira
I topL
UL
Stanoranje
Or. KoSeuiua Peter
sploSno zdravljenje
..	. . j TurjaSkl trg
'•11 — /*1 | St. 4. v okr.
bol. blag.
fii. Ivu zajet i	/il Q—'JtU	| iKjaiki trs & t
sploino zdravljenje	2-3	‘ fiuiiflnsti il 2.
Br. Hlitsr Brednrar	»,,il—»/«12	| ttiBmni n.12.
•ploSno sdravljonje	1-3	| Tstjaftl tq fc 4.
Br, lislz Mer	8—9	| tMjliii trg 8. 4.
splošno zdravljenje	r. r 1—8	iPogaiki testi 18.
Član!, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške bla< gajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih« Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči-* jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se on dinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Boh niščnina se Izplačuje vsako soboto, če Je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj, do 1. popoldne. S pritožbami se je obra* čati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
sto
Sodrugi I	Zadružniki I '
Vlagajte svoje prihranke v fiastno hranilnico 11
Poštni čekovni račun št 10.532.
Telefon interurban St, 178.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO hranilne vlog*
sprejema v svojem hranilnem oddelku
in jih obrestuj« po1 . - čistih 4%. . .
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvig* nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 7» To-Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad :■■■■•2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. —
Vloge sprefemalo In Izplaiufofo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so:
V Spodnji SiSki v Ljubljani; na Olinoah pri Ljubljani; ▼ Ljubljani; Bohoričeva uL Sodna ni« Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v T rtiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenic«) n* Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); KoroSka Bela*Javornik; Borovnica; Radovljica Kranjska gora; Mojstrana; Celje; SoStanj "	"	-	-	  ■-»
Orna II., Pliberk; Maribor; Litija; Št.Lovrenc . .	,___,
Sv.Ana priTriiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariboron — ~7'	■■	'■ ■■	—	—	Rogaiita Slatina; Radeče* Zidanmost; Poljčane.
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah al1 pa osrednja pisarna Konsumnega društva za 81oveni*o, ki jo v Ljubljani Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj so pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.