Telefon št. 74, JVohu nt na šti ril k a 10 h. Po pošti prejeman: ca celo leto naprej 26 K — h pol leta , 18 , — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — b pol lota „ 10, — , četrt , , 5 , - , mesec , 1 ,70, Z»"piSiljanje na dom 20 h ni mesec. 1 Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Kalol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrauiiovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. itvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 59, V Ljubljani, v torek 12. marca 1901. Letnik XXIX. Zoper izkoriščanje ljudstva. Priznano je, da je ena najbolj nevarnih pijavk, ki srka iz ljudstva življenjsko moč, mejnarodni kapital, kateri izvršuje svoje sleparske operacije na borzi. Borza bi morala po svojem prvotnem namenu služiti le posredovanju kupčije, a v istini je postala kraj, na katerem so omogočene najškodljivejše sleparske špekulacije Najbol| škodljiva pa je terminska kup-čiia z žitom. Tu se določujejo cene žita, ne po potrebi konsumentov in po zahtevi pro-ducentov, ampak samo po volji špekulantov. Žito se ne kupuje in ne prodaja, da bi služilo za živež, ampak je le predmet, s katerim se igra, da se naredi dobiček. Eni ženo c«ne navzgor, drugi dol, prodaja in kupuje se na papirju, in ob obrokih se samo izravnavajo diference Od te igre pa je od visna cena žitu in tako mora prodajati kmet. S tem je ljudstvo silno oškodovano, in vaa kupčija z žitom je nenaravna in v protislovju z istin.timi potrebami. Vlada je sklicala že enketo strokovnjakov, ki so o tem izrekali svojo misel Težko se dobi še kje kak količkaj objektiven ¡strokovnjak, ki bi ne načeloma obsojal te ter-minske ki pčije. A moč kapitala je tolika, da se vlada ne more odločiti h kakemu energičnemu koraku. Zato so pa prav storili naši posianci — dr. Šusttršič in tovariši — da so v državnem zboru stavili na vlado sledečo interpelacij o: » E n k e t a o terminski igri z žitom na borzi, katero je vlada oblju bovala skozi več let, se je, sedaj izvršila in je neovržno dokazala, da je blankoterminska igra enako nevarna in pogubna za poljedelca, kakor za odjemalca zaradi ne-stalnosti cen, katero provzročuje. »Te vedne izprernembe v cenah, pro-vzročene po divji špekulaciji, so pa še posebno nevarne za zadružna skla- dišča poljedelcev, in zato groze izpodkopati obstoj mlade organizacije, od katere procvita in razvoja je edino odvisna rešitev avstrijskega poljedelstva. »Oziraje se na vpliv žitno terminske kupčije, ki škoduje najvitalnejšim interesom celokupnega narodnega gospodarstva, stavijo podpisani njega ekscelenci gosp. poljedelskemu ministru sledečo vprašanje: »Je li njeaa ekscelenca gospod polje delski minister že vendar enkrat voljan, da se ozira na željo vseh avstrijskih poljedelskih krogov, ki se je v neštevilnih peticijah in na nebrojnih shodih izrazila, in da stopi pred to zbornico s predlogo, v kateri se izraža prepoved terminske kupčije s poljskjmi pridelki? »Na Dunaju, 20. svečana 1901. »Dr. Susteršič, Povše, vitoz Berks, Pfei-fer, dr. Žitnik, dr. Gregorčič, Pogačnik. Zič-kar, Vencajz, dr. Stojan, \Vi)k, Fijak, Kubik, dr. Dlužanski, Bomba, Szajer, Batvvinski, dr. Gladyszowski, Pihuliak.« To je energično, jasno vprašanje Vlada mora stopiti pred zbornico s temeljitimi pre-osnovami v korist zapuščenemu poljedelcu. Poleg zadružnega zakona je pač terminska kupčija ena prvih stvarij, ki mora priti v razgovor. Same enkete ao pač lepa reč, a ne pomagajo. Upamo, da se bo v državnem zboru dobilo toliko od židovskega kapitala neodvisnih mož, da bo možno priti do ugod nega sklepa. Politični pregled. V Ljubljani, 12. marca. Pa r iamen ta rno delovanje. Nič manj kot 88 govornikov se je vče raj v drž. zboru oglasilo k predlogu o vojaških novincih. Mladočehi so so vsi upieali kot govorniki, da tako preprečijo izvolitev češkega agrarca kot glavnega c n t. a^ovornika. Izmej 88 oglašenih govornikov bode priš'o k besedi samo 10 govornikov. Debata bode sklenjena še le danes. Včeraj se je pričelo drugo branje rekrutne predloge. V zbornici je bilo za razpravo malo zanimanja. Mlado-čth E o r t je dve uri govoril o češki politiki in v svojih izvajanjih kazal, da sedanjo češko politiko ne odobruje. Ecft pripada k »nezadovoljnežem« mladočeškega kluba. U d r ž a I je govoril proti potrebi nemškega armadnega jezika. Poljak F'a s t o r je zahteval, na) vojaška služba traja dve leti ter je zahteval prepoved dvoboja. Nem-škoradikalni poslanec S k e d 1 je polemiziral ■i «iržavnopravnimi izvajanji jiosl. Fofta. Načelnik nemške ljudske stranke prof. K a i 8 e r je prednašal razne želje svojih somišljenikov. Včerajšnja seja. v kateri bo je predložil tudi j) red log o nedeljskem počitku v odvetniških in notarskih pisar na h, so je zaključila ob 11. uri po noči. — Danes bodejo govorili še poslanca D a s z i n s k i, I' loj, deželnobrambeni minister ter obit generalna govornika. Kaže se namen, da bi se še danes končalo tretje branje predloge o vojaških novincih ter se končalo prvo branje predloge o žganjarini in se pričelo s prvim branjem investicijske predloge. Predioga o žganjarini bode izročena posebnemu odseku, kateremu bode baje na čel o val dr. K a t h r e i n. V četrtek bode predlog o vojaških novincih rešila gosposka zbornica. Proračunski odsek se je včeraj posvetoval o odpravi državnih m i t-n i c. Finančni minister je izjavil, da potrebuje za to druzega pokritja, na kar je Stein-wender govoril, naj se zopet upeljc časniški kolek. Kljub finančnega ministra izjavi, s e je sprejel predlog, da se d r-ž a v n e m i t n i c e s 1. j a n u v a r i j e m leta 1 902. odpravijo, ob jednem pa tudi Steinvvenderjeva resolucija, da naj vlada predloži predloge o odkupu privatnih mitnic. Nemška, ugibanju.. Nemci na vseh koncih in krajih iščejo, kaj je vlada dala Mladočehom, da so postali mirnejši, »Biihemia«, glasilo čeških nemških liberalcev piše, da Cehi niso dobili Bog ve kaj za to, da bi so udeleževali parlamentarnega dela. Na Cehe je najbolj uplival migljaj, da bi vlada, ako Cehi preprečijo držav-nozborsko delovanje, češkega drž. zbora v sedanji sestavi sploh nič več no sklicala in da bi vlada lahko uplivala na to, da bi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, ker se jo razmerje glasov v veleposestvu nekaj spremenilo, podlegličeš levdalci in bi se nemška večina v češkem dež. zboru približala precej resnici. »Ostdeutsche Rundschau« zahteva, naj se pogoji, s katerimi so Čehi opustili ob-strukcijo objavijo. Ta list pravi, da je jedna koncesij podržavljenje češke gimnazije v Misteku. »Grazer Tagblatt« pravi, da jo mej koncesijami Čehom obljuba, da so zgrade vodni kanali, kar bi bilo tudi mnogim nemškim voiileem po drugih deželah na korist. »Vossiche Zeitung« bobna, da so Cehi dobili zagotovilo, da bode jeden član cesarske hiše, najbrže nadvojvoda Oion s soprogo, stalno prebival na Hradčinu. Z Dunaja se poroča nemškim listom, da se bodo volitve v kvotno deputacijo vršile šo pred veliko nočjo. Zanimiv dvoboj. Andre Buffet se je odločil Derouleda pozvati na dvoboj Deroulede mu je dejal »kraljevski lažnik«, ker jo tajil, da bi izja-lovljenja znane vstaje, katero je organiziral Deroulede v Parizu, bili krivi monarhisti. Dvoboj bo v Švici. Deroulede je že prišel v Genevo. „II Secolo XIX« prinaša Deroule-dovo pismo, v katerem Deroulede Buffeta še jedenkrat imenuje lažnika. Pričakujejo se sekundanti Buffetovi. Tudi vojvoda orleanski je Derouleda pozval na dvoboj. Klo/ač pri hujskanja. Nedeljski shod Klofačev v Pragi je imel kakor je bilo pričakovati, obilo obiskovalcev. Ljudje imajo radi brezplačen cirkus. Klofač je imenoval Mladočehe izdajice in je označil LISTEK. D r. Ivan Križane, novi stolni dekan mariborski. (Življenjepisne črtice.) Danes na god sv. Gregorija papeža, ob 8. uri zjutraj se je v stolni cerkvi Sv. .Janeza Krst. v Mariboru vršilo slovesno vme-ščenje preč. g. dr. Ivana Križa niča, doslej kanonika-senijora, stolnim dekanom kapitola lavantinskega. Prem. knez in škof dr. M i h a e 1 N a p o t n i k, ki je bil presvetlemu cesarju za to odlično mesto tega učenjaka priporočil, mu je danes vpričo vsega stolnega kapitola, mnogoštevilne duhovščine in prav obilno zbranega vernega ljudstva lastnoročno posadil mitro na glavoj in mu v roko podal pastirsko palico. Kot prvi izmed brezštevilnih častilcev mu je izrabil srčno željo, da bi v čast božjo in v blagor sv. cerkve nosil mnogo let ta zna menja visokega cerkvenega dostojanstva. Pri tej priložnosti hoče še »Slovenec« podati kratek obris življenja novega stolnega dekana, čigar ime je daleč črez mejo njegove domačo škofije le dobro znano. Rodil se je g. dr. Ivan K r i ž a n i č dno 12. avgusta 1843 v Borecih, fara Sv. Križa poleg Ljutomera, je torej rojak kardinala Missie. Prve gimnazijalne razrede jo dovršil v velikem dijaškem semenišču v Gradcu, a ko je leta 1859 njegova rojstna fara — z vsemi Slovenskimi Goricami vred — prišla pod nadpastirsko palico lavantin-skih škofov, se je četrtošolec Knžanič s pokojnim ptujskim proštom Hržičem in še nekaterimi drugimi dijaki preselil iz Gradca v Maribor v novo dijaško semenišče »Vikto-rinum«. Leta 1804 je dovršil tam latinske šolo in je bil med onimi, ki so z odličnim vspehom napravili izpit zrelosti. Mlademu abiturijentu iz premožno kmečke hiše, ki je imela v Gradcu imovite sorodnike, je stal širši svet odprt, a on jo pustil »svetu opravke svoje« in je vstopil v duhovniško semenišče v Mariboru. Bog mu je bil podelil poseben dar lepega petja, s katerim je vsa leta bogoslovskih šol poveličeval božjo službo v semeniški cerkvi Sv. Alojzija. Že dno 23. julija 1807 je bil v mašnika posvečen n je v nedeljo, dne 25. avgusta 1867, v tedanji stari mali cerkvi pri Sv. Križu slovesno služil prvo svojo sv. maše. Po dovršenem četrtem leta bogoslovskih šol jo bil mladi semeniški duhovnik Križanič dne 1. avg. 1868 za kaplana nameščen pri Sv Martinu pod Vurbergom. Ker je njegov župnik, pokojni Matija Pauša, blaga duša, bil dela vajen, ostalo jo mlademu g. kapelami dosti lepega časa. Tega je prav vestno porabil za nadaljno izobra-ženje v bogoslovskib vedah. Ko je bil ka- pelan Križanič sredi meseca marca leta 1871 — toraj ravno pred 30 leti v Maribor prestavljen, ni opustil svojih študij, ampak je sredi napornega dela Kot pomožni duhovnik in potem kot kapelan v Magdalenskem pred mestju tako pridno zahajal na vseučilišče v Gradec k strogim izpitom, da je bil tam že dne 30. oktobra 1873 promoviran doktorjem bogoslovja. Ostal je mladi doktor šo dve leti edini kapelan poleg čast. kanonika T. Ro-žanca na fari, ki je že takrat štela blizo 9000 duš. Da so pač misliti, koliko je bilo dela v cerkvi, v šoli, potom pa šo v javni bolnišnici, ki se še dandanes nahaja v tej fari. Seveda ima ona sedaj tri kapolane, katerim se nohtnemu ne manjka dela. Koncem zimskega tečaja l. 1875 jo odi šel prvi profesor bibliških ved starega zakona, pokojni dr. Jožef Uiaga, iz Maribora v Konjice za nadžupnika in dekana. Njegovo stolico jo zasedel mladi dr. Križanič. Oskrb-Ijeval jo jo častno clo leta 1885, ko jo postal kanonik stolnega kapitola v Mariboru. Poleg bibličnih ved je učil bogosloveo mnogo let tudi cerkvene zgodovine in pa jiatristike, kot kanonik jih je nekaj časa učil moralke, nekaj časa pa je učil tudi cerkveno pravo. Od leta 1890 sem pa jo učil pastirstvo, kate-hetiko in metodiko. Lansko leto je bil dopolnil petdeseti točaj na duhovskom učilišču mariborskem, na katerem je predaval ra/.ven dogmatiko vse obvezno predmete, pa tudi orijeritalst o jezike. Gotovo redka prikazen ! Poleg tega je bil neumorno delaven pD raznih dobrodejnih društvih in na literarnem polju. »Dijaška kuhinja mariborska«, II. kon-ferencija Vincencijeve družbe« za stolno župnijo, »Marijanišče« pa še marsikatera druga dobrodejna naprava jo Križaničovo delo. Koliko se jc naš novi stolni dekan trudil za I. pa ludi za II. vseslovenski kat."shod v Ljubljani, jo sevoda dovolj znano. Mnogo let jo bil dr. Križanič natančen blagajnik »družbe duhovnikov lavant. šk' flje.« Po smrti pokojnega knezoškofa dr. Jakoba Maks. Stepisch-negg-a jo kot najmla|ši kanonik oskrbljeval temporalije lavantinske škofije. Koliko da je storila njegova radodarna roka za šolsko sestre, katerim je bila njegova sestra. Angelina mnogo let prednica, bi vedela povedati, no le ustanovna hiša v Mariboru, ampak tudi vsaka njena podružnica. Ne vem, kaj bi počela »dijaška kuhinja« brez svojega usta-novnika in velikodušnega predsednika. Gotovo največ težav jo novemu stolnemu dekanu delah) predsedništvo »kat. tiskovnega društva«, ker to je poleg »Slov. Gospodarja« izdajalo več let tudi »biidateirischo Post«, časnik, ki je bil pravi trn v peti vsem liberalnim, posebno pa prusaškim časnikom na Štajerskem, pa Se kjo dalje. Kolikokrat si je moral g. predsednik dati svoje stanovanje kot glavno nalogo Čehov, razrušenje drž. zbora. Zborovalci bo hoteli po shodu iti pred uredništvo »Narodnih Listov« demonstrirat, a to veselje jim je pokvarila policija. »Narodni Listi« zahtevajo, naj se nujno skliče shod mladočeških zaupnih mož, ki bodo določil, ako je sedanja taktika čeških poslancev prava. Na Klofačevo opazko: »Mladočehi so kapitulirali, češko ljudstvo pa ni kapituliralo«, pravijo »Narodni Listi«, da samo nerazsodnež more trditi, da bi obstrukcija preprečila vojnemu ministru vojaške novince. Trpel bi samo češki narod, ki bi preprečil na normalni poti nekaj, kar minister lahko doseže po abnormalni poti. Postava o žganjarini je nujno potrebna za Češko. Ta »koncesija« je pa več vredna, nego vsak »obstrukcijski koncert « Klolačev shod v Pragi je pozval zastopnika pete skupine v Pragi Brzeznovskega, naj svoj mandat odloži, ako noče zapustiti mla-dočeškega kluba. V Plznu so češki Bocijalci priredili po Fresslovem shodu demonstracije pred stanovanjem poslancev dr. Dyka in dr. Šreinerja. Časopisje čeških socijalcev sosebno ostro napada dr. Kram ar a, ki je prvi izjavilo češkim socijalcem, da jih Mladočehi v parlamentu ne bodo branili Protest dunajskih krščanskih socijalcev. Prihodnji četrtek prirede dunajski kršč. socijalci veliko protestno zborovanje proti soc.-demokraški in nemškcradikalni proti katoliški gonji v drž. zboru. Od raznih stranij bode shod dobil izjave soglašanja. Govorili bodo na shodu poslanci: dr. L u e g e r, dr. Scheicher, dr. W e i s k i r c h n e r , Lorber, Schoisvvohl, Schraffl in cbč. svetnik Bielohlavek. Poraz Srbov v Dalmaciji. Srbi so zadnje dni, kakor smo že včeraj naznanili, pri dopolnilnih volitvah v dalmatinski deželni zbor zgubili tri mandate. V okraju Drniš, Knin in Vrlika sta zmagala pravaš Hrvat dr. Ivan B u i č odvetnik v Drnišu in župan v Drnišu Marka S k e 1 i n , pristaš hrvatske narodne stranke. Propadla sta Srba dr. Baljak in dr. Anton Pugliesi. V okraju Šibenik - Skradin je prodrl pristaš hrvatske narodne stranke posestnik Jožel Mazzura, brat dr. Šime Mazzura. Srb dr. Jožef Smodlaka je propadel. Nov protestanški načrt. Protestanti so pričeli spoznavati, da z Woltovim in Schonererjevim upitjem ne bodo razdrli katoliških vrsta. Srdaj se protestanti poleg »Gustav Adolfovega društva«- in »Evan-geliške zveze« ustanovili še drugo društvo, katerega naloga bode ne delovati z silo, ampak z raznimi »deli ljubezni.« Ime novega društva je: »Družba za razširjenje evangelija.« Katoliško ljudstvo v Avstriji bode pač tudi ta novi načrt skoro ocenilo po pravi vrednosti in povedalo, naj se protestantje brigajo raje za svoje vernike v Nemčiji, kjer se ljudstvo n. pr. na Pomorjanskem od protestantizmaodvračak|brezverskemu naturalizmu. Trozveza. Znano je, da se laški zunajni minister ni nič kaj prijazno izjavil o obnovitvi trozveze. List »Egyertertes« je obelodanil diplomatsko informacijo politika, ki stoji kakor list zatr- juje v ozki dotiki z dunajskim zunanjim mi-nisterstvom. Ta politik trdi, da se sedanja trozveza. kateri poteče rok 6. maja, ne obnovi. Trozveza se po tem zatrdilu v toliko spremeni, da bo na mesto Italijo stopila v trozvezo Angleška, Italija bode pa pristopila k rusko francoski zvezi, kar posebno želita laški kralj in kraljica. Mi zabeležujemo to vest brez komentara, ker jo vsakemu, ki pozna politične razmere, jasna dovolj. Južna Afrika. Dcwet neprenehoma koraka proti severozahodu ter se utegne nahajati sedaj zahodno od Kroonstadta. Iz Londona so poroča, da se bode še tekom tekočega tedna udal precejšen del Purov. (Torej vendar ne vsilj Kitchener hoče brezpogojno udajo, pač pa bodo iineli Buri nekatere pravice v bodoči upravi dežele. O avtonomiji Burov ni govora. Iz Bruslja se pa poroča, da so Kru-ger, Stejn in De\vet odločni nasprotniki vseh mirovnih pogodb, ki ne garantujejo popolno neodvisnost burskih držav. Ako bi Botha akceptiral druge pogo|e, bi jih transvalska vlada ne potrdila in bi določila nadaljevanje vojne, kakor jo je določila po Cronjejevi kapitulaciji. Ob tej bruseljski vesti bodo pač dolge obraze naredili Angleži, ki bi srčno radi dosegli mir, kajti prav nič niso veseli nadaljnih žrtev. Ko bi se vojna nadaljevala, pravi Kitchener, bi potreboval 50.000 konjenikov in še 30 000 konj. Ker je vojni urad izjavil, da tej zahtevi ne more ustreči, ne ostaja Kitchenerju skoro nič druzega nego pogajanja. Ako bi se Kitchenerju samo jeden del Burov podvrgel, bi drugi del se tem bolj srdito boril za življenje in smrt. — Iz Pretorije se javlja 8. marca: »Danes zjutraj je na Gun llill vršil se sestanek lorda Kit-chenerja z Botho. Botha je sam prijezdil, Kitchenerja je spremljal njegov tajnik. Vspeh pogovora So ni znan.« Dopisi. Iz Beljaka. (H a z n o t e r n o s t i.) Beljak je sicer zdrav kraj. Nikjer še nisem našel tako starih ljudi, kakor tukaj. 80, 85, tudi 90 let stari ljudje niso tukaj nič nenavadnega. Toda letos tukaj jako bolehajo otroci z^ legarjem in oslovskim kašljem. Jako mnogo jih je tudi pomrlo. V neki slovenski družini iz Tržiča pomrli so v teku jednega meseca trije otroci, dva pa sta še bolna. V beljaški okolici bile so že večkrat šole zaprte. Dne 9. marca pa se je tudi v mestu morala zapreti dekliška šola. Največ vzroka je temu pač vedno menjavanje (temperature) vremena. V drugi polovici februvarija imeli smo tukaj tak mraz, da so zamrznili vodotoki in tudi Drava je dobila ravno pod lepim novim železnim mostom novi ledeni moBt, tako, da so ljudje črez hodili. Kaj tacega se že od 1885. leta ni več prigodilo. V gonji in izzivanju proti vojaštvu, posebno proti častnikom, ker ti nočejo z Wolfijanci hajlati, seveda Beljak, kot najbolj napredno nemško mesto na Koroškem, ne sme zaostati. Že leta 1899 in 1900 dogajala so se taka izzivanja od strani mladih neodraščenih Beljačanov tako, da je bilo častnikom prepovedano hoditi v javne koncerte in bale. Ali letos so abstinenco zopet opustili, ter se jeli zopet udeleževati pustnih veselic. Tudi vojaška godba tukaj šnjega lovskega bataljona je mnogokrat igrala. Toda to ni vgajalo tukajšnjim nacijonalcem. Ko so častniki napravili svoj pustni venček, se je prvič agitovalo proti udeležbi. Ko pa jo tukajšnje planinsko društvo, seveda še v postnem času, napravilo Rvojo pustno veselico, kar je za Beljak jako značilno, tedaj pa 80 se častniki in meščani popolnoma sprli Neki tukajšnji trgovec začel je prepir z nekim huzarskim nadporočnikom; v prepir so posegli tudi drugi Častniki in meščani. Nato pa pride G. v dvorano, gleda nekoliko prepirajoče, potem izjavi : tri minute imajo častniki še čas, potem bomo pa častnike jednega za drugim pometali na cesto«. Nato so častniki korporativno oatavili dvorano. Zavolja tega prepira sta bila napovedana kar dva dvoboja med častniki in meščani. Dvo boji so se sicer preprečili, ali vsi častniki so dobili ukaz, da se ne Bmejo udeležiti prihodnjič nobenega koncerta, nobene veselice, in tudi vojaška godba tukajšnjega bataljona ne bode igrala več. Iz Reke, 9. marca. Umrl ja na Grobniku občespoštovani, častiti starina g. Martin J u r e t i č , župnik, uzoren duhovnik in pošten Hrvat v starosti 88 let; umirovila ga jo še le smrt. Rojen je bil na Grobniku, tam je bil dve leti kapelan in dve leti administrator ; da bi živel še par let, dočakal bi bil šeBldesetletnico svojega župnikovanja na istem mestu. Počivaj v miru, blaga duša! — Naš »Novi 1 i 8 t« , ki se je zdaj pre salii v Reko, zadera v »Vrh bo s no«, zavoljo njenega odločno katoliškega stališča v slovenskih zadevah in brani dr. Tavčarja (') in izpodkopava ugled Š u s t e r -š i č u. Ali mu je poznana italijanska reče-nica: Povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kedo si ? Gotovo slabo pozna slovenske razmere. Članki njegovi so mnogokrat d bri, ali včasih pokaže, da nima čistih krščanskih nazorov. Koservativnim poslancem na Dunaju očita, da ne stavijo na prvo mesto narodnosti, s katero nimajo posla verska prepričanja, a napake liberalcev ne vidi, ko se v Ljubljani družijo z Nemci proti narodnim konservativcem ! — Naše mesto ima torej vendar enkrat svojega župana, in kakor avtonomaši pravijo — a ne vsi — rešeno avtonomijo. Ali Barčič jim je izvrstno dokazal, da kaj takega morejo verovali samo plitve glave. Zviti Mažar zna, s kom ima posla. Pred nekoliko leti je bil uveden pri magistratu, seveda ne pravilno, neki administrativni odoor, sestoječ iz nekaj malo vladnih činovnikov in velike večine odbornikov, v katerega so imeli avtonomaši za sekiro avtonomije, da jo ubije. Namesto tega je ustanovljen zdaj — nov »gubernijalni svet«, kjer bodo sedeli samo vladni ljudje, b tajnimi sednicami. — Vsled nagodbe in provizorija, morala bi imeti tudi brv. vlada tukaj besedo — ali ona molči po navadi, kakor je dogovorjeno, in vladini mameluki žnjo. — Ljudsko štetje je tukaj končano, ali službeno netočno objavljeno — molči se o narodnostih — zakaj ? — Pokazalo se je, da ne glede na način popisa in pritiskanja, upisanih je veder 17.000 Hrvatov in sploh Slovencev — a vsem tem ne privoščijo še ene ljudske šole — preiskati! Kolikokrat se je moral pred sodiščem zagovarjati o prestopkih in pregreških, katerih nikdar ni bil kriv spoznan, ker je bil tudi res vedno nedolžen. Naš novi stolni dekan je v počitnicah mnogo potoval, za kar je izdal ves denar, kar si ga je bil med letom prihranil. Treba vedeti, da prva leta je poleg prostega stanovanja služil le po 630 gld. letne plače. Ko je bil 1. 1879 postal podravnatelj v du-hovnišnici, je imel tudi hrano prosto, a plača je ostala vedno še tako pičla, da se ni dalo nič prištedti. A profesor Križanič je v tisti dobi pridno pisal za družbo sv. Mohorja, ki mu je za potovanja v počitnicah dajala lepih prispevkov. Tako je od 1. 1883 do 1887 izdajala družba sv. Mohorja: »Zgodovino svete katoliške cerkve«, katero je bil Križanič začel piBati kot prof. bogoslovja in jo je skončal kot korar stolne cerkve. Sveti Oče Leon XIII. je blagovolil poklonjeni mu iztis »Zgodovine« vsprejeti in spisatelja počastiti b posebnim zahvalnim pismom. Več let je pisal Križanič za Mohorjev »Koledar« »Razgled po katoliških misijonih« ter je pridno zbiral milodarov v svojo »torbico za sv. misijone«. Leta 1890 je začel izdajati drobne knjižice »Slovencem za novo leto«. Tako je izšla-. Žlahtna rozgaiz Slovenskih Goric« (1890); »Bela žena ali Prva reč med štirimi poslednjimi«; (1891) Tekel ali pravična tehtnica božja; (1892) Pekel ali tretja reč med štirimi poslednjimi« in (1893) »N e-beški venec ali vesela reč med štirimi poslednjimi«, vse na svoje stroške. Posebno marljivo je dopisoval v »Slov. Gospodarja«, iz katerega je bilo potem več njegovih spisov posebič ponatisnjenih. Tako je 1. 1888 prišla na Bvitlo knjižica: »Rimska božja pot in slovenski romarji«, ko so ti šli p. Leonu XIII. častitat k zlati sv. maši. Že leta 1884. je bil izdal v podobi molitvenika knjižico: »L u r š k a Mati Božja« in ni miroval, dokler ni opravil božje poti k M. B. v Lourdes. Leta 1894 je izdal precej obširen življenjepis po- kojnega prelata Franca Kosarja, bivšega infuliranega stolnega dekana, čigar častno mesto je danes on zasedel. Največje njegovo literarno delo pa je brezdvomno »Razlaga novega velikega katekizma«, od katere je I. del bil izšel že 1. 1899, II. del pa še le letos. S to knjigo se naš novi stolni dekan ni skazal samo kot modrega prof. katehetike, ampak tndi kot praktičnega kateheta. Pač ni zastonj pisal naš presv. knez in škof Mihael, ko je to knjigo odobril: »Vse pohvale vredna knjiga bo pri razlaganju krščanskega nauka vrlo dobro služila in jo torej knezoškofijski (lavantinski) ordinarijat prav gorko priporoča.« Ne bom še pravil, da je dr. Križanič že 10 let ud c. kr. dež. šolskega sveta v Gradcu in da je kot tak prošlo leto vodil zrelostne izpite na srednjih šolah v Mariboru. Menim, da sleherni, ki je bral te vrste, mi bo pritrdil, da taki bistri glavi se mitra dobro prilega. Ad multos annos! deca se mora mažarizirati in italijanizirati — brez usmiljenja — zato je morala tudi hrv. gimnazija daleč ven na Susak in žnjo so oddaljili tudi hrv. ljudsko šolo — kar le moči daleč od mesta. To je humaniteta! Barbarstva ni še neatalo v Evropi — prav kruto še gospodari, samo v drugi obliki. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. marca. Osebne vesti. C -aar jo barona Antona C o d e 11 i j a pl. Fahnenfeld imenoval za c. kr. komornika. — Cesar je te dni podpisal dekret, s katerim se gosp. prof. S p i n č i č u dajejo vse one pravice, katere bi bil imel, da je bil do sedaj v službi. — Umrla je v uršulinskem samostanu v Gradcu M. Neža Kroath v 67 letu svojo dobe. — Imenovan je monsignor in župnik v Volovskem č. g Z a m b i č članom dež. Šolskega sveta v Trstu. — C. kr. poštnim slugam 3. plač. raz. so imenovani Anton A ž nah in pomožni sluge za Ljubljano Jožef V a 1 i č, Anton J e r e t i n in Janez U r a n i 5, dalje za Št. Peter Jožef Rožič in Janez Stegu. — Umrla je mati okrajnega komisarja g. Ri-karda Wenedikterja gospa Helena Wene-d i k t e r. -- Notar g. Vilibald Svoboda v Tržiču bode dne 3. aprila nastopil svojo službo v Šmarju na Štajerskem. Shod v „Katoliškem Domu v V včerajšnjem poročilu je treba popraviti sledeče : Dr. Šusteršič je rekel, da je bil predlog o potresnem posojilu soglasno brez prvega branja odkazan odseku, s čimer je bil dosežen isti uspeh, kakor če bi se bila priznala »nujnost« — ker »nujnost» v tem slučaju tudi ni irnela drugega smotra, nego zadevo takoj spraviti v odsek. — Predlog o osemurnem delu v rudokopih so stavili socijalni demokratje, in naši poslanci so glasovali za nujnost. Tiskovna pomota je bila beseda »zidarski« predlog o delavskih stanovanjih. Ta predlog je vladni predlog, in v tem pogledu se vrše važna pogajanja mej ministerstvi. K sodišču v Rovinj pride kot pisarniški načelnik dosedanji pisarniški oficijal pri deželnem sodišču v Trstu, gosp. Karui K o v a č i č. Elektrika in plin sta dala povod mnogim prepirom v Gorici. Mesto je razdeljeno v dva tabora. Jeden del zahteva, da kupi mesto staro plinarno, ki bi a popravami stala 185.000 gld., drugi del pa na vsak način zahteva »cenejšo« električno razsvetljavo. Ubčinski svet goriški je o tem imel tajno sejo. Časnikarski kongres v Dubrovniku Poroča se: »Kmetovalca« (!) bode zastopal Gustav Pire, »Slovenski Narod« dr. T e k a v č i č (imeniten časnikar!) Malovrh in Tavčar, »Sočo« bo zastopal Ga-bršček, »Učit. Tovariša« Dimnik, »Süden" Pukl, „Südsteisch Presse« F. S. Šegula. Tudi Hribar bode šel v Dubrovnik. Izpred porotnega sodišča Včeraj sta stala pred ljubljanskimi porotniki 061etni vdovec Florijan Bernik radi zapeljevanja priče k krivi prisegi in radi nameravane goljufije, in Marija Bernik, njegova svakinja, radi krive prisege. Prvi je bil obsojen na 18 mesecev ječe, slednjo so porotniki oprostili. Obravnava je trajala celi dan do četrt na 12. ure zvečer. S to obravnavo je bilo sklenjeno to zasedanje. »Lamentacijef in »Očitanja«, zložil Anton Foerster, pridejo še ta teden v drugem natisu na svitlo ter se bode dobivalo oboje za 70 vinarjev. Nemškutarstvo v Ormožu je imelo 7. t. m. slovesen dan. Otvorila se je nemška šola. Nemcem se je baje posrečilo pridobiti za nemško šolo 200 otrok. Ptuj je po izkazu zadnjega ljudskega štetja narastel za 271 »Nemcev« in 81 Slovencev. Tiček na varnem. Blagajnik zastavljalnice v Piranu, Nicolo Fragiacomo, ki je poneveril 20.000 K in s svojo rodbino zbežal na Korfu, je v soboto prišel v Trst in se sam naznanil policiji. Utonil v Sotli jo trgovec v Bizelju gospod Josip Stermecki. Hotel se je s čolnom v družbi svojega trgovskega pomočnika Antona Kupljena prepeljati preko vode, a narastla voda se je s čolnom igrala na tako silovit način, da so Kupljen, Stermecki in mlinaraki pomočnik, ki jo vodil čoln, okušali se rešiti s skokom v vodo. Kupljen in mlinarski pomočnik sta se rešila, ister mecki je pa zginil v valovih. Skrb za istrsko ljudstvo. Zopet so laški signori oblagodarili narod naš v Istri l novimi dokladami. Deželni cdbor uvede za leto 1901 odgovarjajočo doklado v pokritje zaostanka od šolske takse ter za pokritje bolniških stroškov. Ali skrbe za siromašno ljudstvo! O pogrebu f č. sestre Margarite Pucher, ustanovnice in prednice čč. šolskih sester v Mariboru se še nam poroča, da je bil prav veličasten. Gospod Woii, lastnik zavoda za pogrebe, je brezplačno dal svoj najlepši voz, na katerem se je truplo uboge nune peljalo iz samostana v stolno cerkev. Na tem potu ga je spremljal preč. gospod stolni prost L. Herg z mitro na glavi ob obilni asistenci. V stolni cerkvi je premil. gospod knez in škof dr. Mihael Napotnik v pričo vse svoje duhovščine vnovič blagoslovil pozemeljske ostanke blage pokojnice, katero je potem preč. gospod kanonik dr. Janez Mlakar kot škofiji komisar od tam spremljal do groba. Da se je vkljub sitnemu snegu mnogo gospa in gospodov iz mesta, pa tudi od daleč udeležilo tega slovesnega pogreba, ni da bi posebej povdarjali. Naj v miru počiva! Čudna prikazen. V tržiski in kovorski iari je padlo po noči od 10. do 11. marca obilo snega, ki je imel rujavkasto barvo, podobno opekam. Dopoldne 11. t. m. smo čuli tudi močno gromenje. — Iz Nove O s e l i c e dne 11. marca se nam tudi piše: Sv. Gregor — prvi spomladni dan — je pred durmi in vendar imamo snega čez 4 čevlje. Od 7. t. mesaca do danes je Bkoraj neprenehoma naletavai. Najbolj čudno pa je, da je tisti, ki je najzadnje zapal — r u j a v — zmešan z rujavim prahom. Ljudje zelo bolehajo za mfluenco. — Iz Rateč se nam piše: Krvav sneg. V Ratečah na Gorenjskem se je zaznala danes 11. marca zjutraj ob 6 čudna naravna prikazen. Iz rudeče žarečih oblakov je začel naenkrat padati sneg rujavkasto-rudeče barve, ki je v četrt ure pokril vso okolico, da ga danes vsakdo občuduje. Ljudje si razlagajo ta slučaj s praznovernimi domišljijami; stvar je pa menda ta, da je v kakem oddaljenem kraju vzdignil rujavkasto-rudeči prah in ga donesel sem. Veliko obrežja Riviere ob sredozemskem morju, osobito od Niče do Marzi-lije sestoji iz skalovja in prsti take barve. Nahaja se pa »terra rossa« tudi v Ltri in po Dolenjskem. Morebiti je vihar vzdignil ta prah ravno v teh ali v kakih drugih krajih enakega terena ter pribučal z njim v gorenjsko dolino. Vso noč nam je veter stresal okna, ob 8. zjutraj pa je začelo grometi in gromi še sedaj ob 12. uri opoludne vedno naprej. — Tudi z Jesenic se nam piše: Imamo rumen sneg. Ozračje je bilo tudi rumenkasto v ponedeljek zjutraj. Ljubljanske novice. Kaj si vse Ljubljančani izmislijo. Mnogo je v Ljubljani ljudij, ki planin nič kaj veselo ne gledajo. Nekaterim pač ne ugaja letati na gore, pa zopet z gora in zopet z^doline na vrh. Ti zagrizeni sovražniki planincev se počutijo najbolje ob gostilniških mizah in tako so v posmeh planincev osnovali v Ljubljani »I. allgemeiner Gebirgstrottel Verein«, ki ima svoj sedež baje v kazini. — Razbur-j e n i ž i d j e. Kavarna pri »Slonu« je že odpustila markerja, ki ni bil po volji Židom. Krščanski gostje pravijo, da bodo odslej hodili mimo kavarne pri Slonu. Naše somišljenike, ki prenočujejo pri »Slonu« opozarjamo na ta slučaj. — Srečni psi. Magistrat razglaša, da razglas, 8 katerim se je zapovedalo, da smejo psi le s torbo na ulice, ali pa, da se morajo zunaj hiše le na vrvici voditi, zgublja z današnjim dnem veljavo. — V Dalmacijo je šel za 8 dni župan Hribar. — Kap zadela je v hotelu pri Slonu umi-rovljenega svetnika Antona B u z e k a , ki se je včeraj z brzovlakom iz Prage pripeljal v Ljubljano in hotel potovati v Italijo. Danes so ga dobili mrtvega v postelji. Pri njem so našli mnogo denarja. — Zgubila se je na poti od »Tonhalle« do kavarne »Evropa« zlata ženskna ura v vrednosti 120 K. — V zapore dež. sodišča so pripeljali delavce iz Gončan Barleta, Knifica in Šmida, ker so težko poškodovali delavca Petača. — Ljubljanski Prater je že pričel svoje delovanje s šestimi zabavališči, Gorenjske novice. Kranj je imel v svoji občinski upravi v preteklem letu 40 0(30 K 35 h dohodkov in 30 281 K 6i h izdatkov. — Pokopali so v Kranju ka-varnarico g. Karolino Geiger. — Novo zdravilišče na Gorenjskem. Gosp. dr. Jan namerava, kakor smo že kratko poročali, v okolici gorjanski ustanoviti zdravilišče za nevrastenike. Zdravila v ožjem pomenu te besede bodo izključena. Bolezni izpoznaval ne bo sam, ampak izkužen zdravnik. Le ako prinese bolnik izpričevalo, da se mora gledw kake drugo bolezni rabiti kako zdravilo, pripustilno mu bo, sicer pa bodo krasna narava in božji mir, sveži zrak in mrzla voda, d^lo in potenje delali čudeže uusto njega. Drugo vse je le organizacija in upravne udobnosti. Gradile se bodo na najlepših razgledih vrh H o m a lične ko-čice. v katerih bodo spavali bolniki vedno v svežem zraku po dva in dva. Za shajališče sezida se večja koča s kletjo, kuhinjo in verando in prostorom za sprehajan je ob grdem vremenu. Glede načrtov je gosp. dr. Jan v dogovoru z tehničnimi in zdravniškimi vo-ščaki. Zjutraj bodo bolniki vstajali s solnčnim vzhodom in hodili na pripravljen prostor v zračno kopelj. Podržavljenje posredovalnic služb je predlagal v drž. zboru zastopnik pete skupine graške. Dva zagrebška dečka na potovanju. Na kolodvoru v Litiji so prijeli dva dečka, Josipa Spoljarioa in Avgusta Butala iz Zagreba, ki sta ušla od doma in sta se iz Zidanega mosta pripeljala brez vožnjih listkov. Županstvo v Litiji ju bode poslalo v Zagreb. Velik požar v Trstu. Požar o katerem smu že v sobotni štavilkl sporočili, je v Trstu divjal v zalogi tvrdke Parisi v svobodni luki. Ogenj se je vnel v 500 balah jute. Pri gašenju so se trije gasilci in načelnik skoro zadušili. Škoda znaša 60.000 K. Umor železniškega paznika. Na železniški progi Kantanar Puli so našli mrtvega železniškega paznika Ravnik a. Komisija je konstatirala, da je Ravnik bil umorjen. Neznan zločinec mu je porinil nož v srce. Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1900 v mesto Ljubljana dacu podvrženega blaga vpeljalo: 689 hI. ruma, rizolje in likera, 762 lil. špirita, 862 hI. žganja, 18.295 hI. vina, 5184 bl. vinskega mošta, 112 hI. sadnega mošta, 19.715 hI. piva, 1490 hI. kisa, 4255 glav volov, krav in telet nad eno leto starih, 9097 glav telet, 3097 glav ovac, ov nov, koštrunov in kozlov, 3600 glav jagnjet, kozličev in prašičkov do 5 klgr., 381 prašičkov od 5 do 19V» klgr., 7534 prašičev čez 19klgr., 1085 met. stotov svežega, nasoljenega in prekajenega mesa, potem klobas in salam, 10,469 glav gosij, puranov in kapunov, 33.365 parov kokošij, pišet in golobov, 465 srn in divjih koz, 2297 zajcev, 720 klgr. razsekane in črne divjačine, 425 fasanov, divjih petelinov in divjih kokošij, 534 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij, divjih rac, gozdnih kljunačev in divjih golobov, 146 met. stotov rib in školjk iz morja, rek in potokov, ribjih iker, sardel in sardin, 145 meterskih stotov klinov, navadnih morskih rib, slanikov, polenovk, rakov, polžev, oštrig in žab, 1800 meterskih stotov riža, 56.972 meterskih stotov moke vsake vrste, pšena, skrobe, sladkarije, maliga in prepe-čenega kruha, 9501 meterskih stotov ovsa v zrnu, 29.049 meterskih stotov otrobov, sena in slame, 754 meterskih stotov zelenjave, zelenega graha, boba in kumar, 8858 m. st svežega sadja in užitnih jagod, 757 met. stotov masla, stearina in stearinove kisline, lojenih in stearinovih sveč, 152 met. stotov loja, elain, masti od kostij in parkljev, 564 meterskih stotov svinjske masti in slanine, 822 meterskih stotov mila. 605 meterskih stotov sira, 1,361.260 jajc, 822 meterskih stotov konopnenega, lanenega in repičnega olja, 974 meterskih stotov oljki-nega, mandeljevega in orehovega olja, 33.819 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinovega lesa, 6058 kub. metrov mehkih drv in butaric, 3162 meterskih stotov oglja, 383.263 meterskih Btotov premoga in koaksa, 367 meterskih stotov suhega sadja. Od raznih stranij. Grof Lev Tolstoj. Zdravje grofa Tolstega se je zelo poslabšalo. Grof je silno shujšal in trpi velike bolečine. Sedaj biva v Moskvi. — O velikih povodnjih javljajo iz vseh krajev Srbije. — 13mini6terstevje imela Italija v preteklih desetih letih. — Velika stavka delavcev je v Marseillu na Francoskem. Včeraj bo se zaprle vse on-dotne tovarne mila, ker delavci nočejo priti na delo. Tudi kemične tovarne bodo usta vile svoje delovanje. — Angleška armada bode odslej močna 680.000 mož. — Avstrijski parlament dobi v zboro-valni dvorani 18 novih okraskov, kipov slavnih grških in rimskih mož. — Semenišče v Pragi zaprto. V semenišču v Pragi imajo epidemični tifus. Donedaj je v semenišču pet bolnikov. Ostali bogoslovci so odpotovali domov. — Advokat se je obesil. V Budimpešti ko je obesil 841etni odvetnik Andrej Gyurikovies, kateri je pred leti bil radi oderuštva od požunske odvetniške zbornice discipliniran in od tedaj ni smel več izvrševati odvetništva. Od tedaj je bil v Budimpešti pisar. V svoji oporoki je simomorilec določil — 400.000 K za ustanovitev vseučilišča v Požunu. — Koliko je vredno oko pariške šivilje? Pred pariškim sodiščem je bilo obsojeno društvo izvoščekov na 16 000 frankov, katere mora kot odškodnino plačati šivilji Debelle. Voz, v katerem se je ta šivilja neko nedeljo peljala na sprehod, se je prevrnil in gdč. De-belie si je ob razbitem »teklu voza poškodovala oko. — Sedmošolec morilec. Pred porotnici v Rabu je stal te dni sedmo-šolec gimnazijec Ambrož V., ki je ustrelil moža, kateri je obkrunjeval čast njegove matere vdove. Porotniki so obtoženca oprostili.— Elektrika na laških železnicah. Iz Italije se poroča, da se bode na raznih železniških progah vpeljala elektrika kot gonilna sila. — Krvav dež bo imeli tudi v Palermi na Laškem. Vse mesto jo bilo rudeče pobarvano. — V Reki jo padel dež namešan z blatom. — V Neaplju so včeraj tudi imeli dež z ru-dečo primesjo, o kateri so meteorologi konstatovali, da je pesek iz puščave. Skoro gotovo ga je iz Sahare zanesel ogromen ciklon. Ob 5. uri popoludne so v Neaplju ob temno-rudtčkastein nebu videli fato mor-gano. Iz več drugih krajev se poroča o jednakih prikaznih. — Potres so imeli včeraj mej dežjem in gromenjem v Griesu pri Bolcanu. — Zblaznel je znani izdajatelj »Baierisches Vaterlanda« dr. Siegel. Šolski dečki na pomoč Burom. V češkem mestecu Beraun se je šolskih dečkov polastilo silno navdušenje za Bure. 35 šolskih dečkov je sklenilo, da gre na pomoč Burom in res so se napotili peš proti Pragi, odkoder so hoteli oditi dalje. Pogumne dečke je vodil učiteljev sinčok, ki je pa skoro z obžalovanjem zapazil, da imajo njegovi tovariši večji pogum, kakor pa moč prestati dolgo pot. Prišel je v Prago samo s petimi tovariši, vsi drugi so mu na poti opešali in se podali domov. V Pragi je petero čeških Burčkov prijela policija ter jih poBlala nazaj k starisem. Samomor princa. Iz Wiesbadena se poroča: 60 let" stari princ Albert Solus Braunfels, major, se je ustrelil. Za vzrok samomora se navajajo »dolgoletne bolečine«. Demonstracija proti kralju Edvardu se je pri njegovem povratku na Angleško pripetila v mestu Breda. Ko je njegov posebni vlak pripeljal se na postajo, pelo je ornli nad 100 ljudij — bursko himno. IL>l-11.85*fcV«k. (Občni zbor »Slovenskega planinskega društva« vršil se bode v petek, dne 15. t, m. ob 8. uri zvečer v restavraciji, »Nar. Doma« v Ljubljani. (Ciril Metodovi podružnici v Škofji Loki.) V četrtek 14. t. rn. popoludne ob 6. uri se vrši občni zbor Ciril in Metodove moške in ženske podružnice za Skoljo Loko, v dvorani mestne hiše. Vspored: Volitev prvomestnika in odbora; razni nasveti. Narodno gospodurstvo. Nevročljive posiljatve. C. kr. poštno in brzojavno navnatcljstvo nam poroča. V zmislu naredbe c. kr. trgovinskega ministerstva od 3, ianuvaria 1.1. štev. 70.157 ex 1898. (Pošt. in brzoj. naredbenih štv. 7. ex 1899:) so se po posebnem, c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu pride-ljenem odseku uradno odprle nevročljive poštne pošiljatve, katere so prejemni poštni uradi predložili tekom meseca febr. t. I. Tem povodom se ni moglo izvedeti, kdo jo oddal na pošto navedeno, priporočene in vrednosti obsegajoče navadne poši-ljatve. Dotični oddajalci, ki žele, da se jim ta pisma vrnejo, so s tem vabljeni, da dokažejo svojo lastninsko pravico do njih potom do-tičnega poštnega urada ali pa neposredno na podpisanem c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu. V slučaju, da tekom enega leta nikdo ne dokaže lastninske pravice do teh poši-ljatev, proda se njihova vsebina, v kolikor je v to prikladna, na javni dražbi ter se zaraČunijo izkupljeni, v pismih eventuelno najdeni in k poštnim nakaznicam spadajoči zneski na korist poštnega erarja. Vsebina ostalih pošiljatev se pa vniči. Iz kran|skega so nevročljive pošiljatve: 1 iz Tržiča (Klemenčič), 4 iz Ljubljane (Mar-gan, Kuss, Aman, Geckmann), 1 iz Ribnice (Campa), 13 iz Jesenic (Hodnik), 1 iz Mirne (Lavrič), 1 iz Rudollovega (Salcha), 2 iz Metlike (Cesar, Mihelčič), 13 iz Viča (Totengräber), 1 iz Raduljice (Baumgartner). Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. marca. V včerajšnji seji so govorili proti vladnemu predlogu o vojaških novincih Fort, Udržal in Kaiser, za Pastor in Kozlowski. Danes se nadaljuje drugo branje predloge. Da-szinski govori proti. Predložen je zakonski načrt o spremembi in spopolnitvi obrtnega reda. Dunaj, 12. marca. Gosposki zbornici je vlada predložila zakon o naslovu inženirjev. Dunaj, 12. marca. Cesar je včeraj zvečer odpotoval v družbi generalnega adjutanta grofa Paara k proslavi SOletnice bavarskega princa regenta v Monakovo. kjer bo ostal dva dni. Monakovo, 12. marca. Cesar Franc Jožef je došel danes zjutraj sem. Vs-prejel ga je princ Leopold. Mnogoštevilno občinstvo ga je pozdravljalo v „Hoch" klici. Dunaj, 12. marca. V nemških krogih se zatrjuje, da je vlada obvestila voditelje Nemcev o svojih dogovorih s Čehi. „Neues Wiener Tagblatt" poroča, da se je v tem oziru včeraj vršil pogovor dr. Körberja z načelniki nemških strank. Govori se, da je vlada privolila razširjenje znanstvenih zavodov v Pragi iu zato primerne zgradbe in da zgradi novo poslopje za češko tehnično visoko šolo v Brnu. Dunaj, 12. marca. Poslanec vitez Jaworski je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda. Dunaj, 12. marca. „Montagsztg." javlja: Cesar bode šel v Prago le tedaj, ako Cehi ne bodo obstruirali in če otvoritev novega mostu čez Vltavo ne bo na praznik sv. Janeza Nep. Dunaj, 12. marca. Minister Rezek, ki je včeraj odpotoval v Prago, se je že vrnil. Potoval je v privatnih zadevah. Brno 12. marca. Sem se za gotovo poroča, (ia se bodo deželni zbori sešli v drugi polovici meseca maja. Zagreb, 1 i. marca. Širijo se vesti, da bodu župan Mošinsky odstopil in da pride za svetnika k vladi. Za naslednika se imenuje svetnika Matijo Bosa n o a. Ogerko Gradišče, 12. marca. V občini Donianin, v kateri se je lani zemlja udrla m se je zrušilo 22 hiš, se je zopet pričelo udiranje zemlje. Doslej so poškodovane 3 hiše. Cetinje. 12. marca. Pogodba za zgradbo železnic iz Antivari v Nikšič in Podgorico se je podpisala v Rimu. Berolin, 12. marca. „Roichsan-zeiger" javlja: Cesar se bode moral še delj časa varovati. Berolin, 12. maroa. V zbornici je zahteval posl. Mizerski, naj se upeljt» pouk krščanskega nauka v poljskem jeziku vsaj na višjih privatnih dekliških šolah na Poznanjskem. Naučni minister Stutt je govornika ostro zavračal. Weimar, 12. maroa. Konservativni naučni minister pl. Pawel je nenadoma odpuščen. Marseille, 12. marca. Ker bi v slučaju nadaljevanja stavke popolnoma ustavilo delo 80 do 100 tovarn, so delavci od nekaterih zahtev odstopili ter so se pričela pogajanja. Carigrad, 12. marca. Obravnava proti v Solunu aretovanim Bol?aiom bode še tekoči teden. Doiži se jili vele-izdajstva. Fariz, 12. marca. Marokanski rodovi v obližju francoskega ozemlja so se uprli. New York, 12, maroa. V južnih in zahodnih zveznih državah je divjal včeraj vihar, pri katerem je zgubilo življenje nad lUO ljudij. Rim, 12. marca. Iz Adena se poroča: Po vesti iz Erdera so Abesinci pred desetimi dni pri Harrar Dighetu potolkli čete šejka Abdulaha. Pekin, 12. marca. Vsi krivci kitajskih neredov se nikakor nočejo udati določenim kaznim, Princ Tuan. Tung fusiang in drugi obsojeni dostojanstveniki se nahajajo v Nin g h s h i a, kjer so se pripravili k odporu, ako bi se hotelo izvršiti kazni. Cesarski od-poslanik je na poti v Ninghshia, da dostojanstvenikom izroči obsodbo in preskrbi, da se dotičnemu ediktu pokore. Tungfusiang ima zbranih 20.000 mož, Tuan pa 10.000. j Umrli s«: 9. marca. Ten zija Huber, gost ja 80 let. Radec-fcega cesta ;0, ostarelost. 10. marca. Marija Kiimik, ključarjeva vdova 77 1. Radeckega cesta 2, ostarelost. V bolnišnici: 7. maroa, Ana Bradaika, gostija 77 let, ostarelost. — Josip Bajt, delavec 28 let, jetika. — Jurij Gostič, delavac 71 let. ostarelost. — Ivan Leben, dninar 52 let, Pesitomtis. 8. marca. Avguštin Petrič črevljarski pomočnik 41 let, Meningitis tubereul. — Ivana Kolman, gostija 66 let, Marasmus seni is. Cena žitu na duaajaki bor si dne 13. marca 1901. Z? 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7'87 do » za maj junij » 7 95 » o za jes»»n . . >> 8'0S » Rž za pomlad . . » 7-88 » » za maj jnnij . » 7'82 » za jesen . . „ 710 „ Turšica za maj junij . » 5 98 » » za julij avg. . d 5"59 » Oves za pomlad . . • 6-61 » 7-88 7 90 8-04 7-89 7-83 7.11 5 99 5'GO 662 Meieoroiögfiöaa. poroStlo. Višina nad morjem iOfi'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mir. j • j Cas opa-ft , zoTaJv'h 1 StJinjo 1 b»ro- ; metru ! T OT171. ■ 'Oirapo-rutcra po 'fi^ijo VecrcTf ' Kobo Si . ■p " i, * _ * -" ► 11| 9. zv« 11-3 ■ Srednja včerajšnja temperatura 3 0 normale: 2 8" Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cer kvenega In nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. Brniiran izvod kni'g9 slan« v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ah celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. Zahvala. 363 i-i Ob nenadni smrti mo;ega nepozabnega brata, gospodu Franca Reissmiiller-ja inšpektorja kues Wiudlschgratzovih goz&ov in graščia skazovalo se mi j • toliko pravega sočutja, di se čutim dolžno. izrekati tem potom naj-iskrent jžo zahvalo. Zlasti naj ta velja svetlemu princu Hugonu Weriandu. ki je v imenu rodbine prihitel k pogrebu, prečast. duhovščini, kuežjcmu uradu in gozdnemu osobju, daio-vateljem krasnih venctv, gasilnemu druStvu iz Planine in Postojne ti r vsem prijateljem in časlivcrm pokojnikovim, ki so ga v tako ogromnem številu spremili na zadnjem polu. Bog stoter, o plačaj njih ljubezen ! llaasberg pri Planini, 10. marca 1901. Marija Prtilier, sestra. Zij livaSa. 263 1-1 Za mnoge dokaze sožalja za časa bolezni, kakor tudi smrti moje ranjc; soproge, ozir. matere in hčere, gospe Ane Kos izrekam tem p"toin naj;skrenejšo zahvalo vsem, ki so spremili mojo rajnoo k več emu počitku, kakor tudi vsem. ki so mi pismeno ali ustno izrekli svoje sožalje. Posebno se pa še zahvaljujem prečast duhovščini, si. ^tiranskemu iu p ižarnemu društvu, /i. pevcem za mile žaloslinke in vsem darovateljem prekrasnih vencev. V Idriji, dne in. muci 1901. oSfiMŠp Ko», gostilničar. Naročajte ,Socijalizem'! Naročila sprejema g. Luka Smolni i kar, stolni vikar v Ljubljani. VAU 3 s.....< > na I izvanredni občni zbor „Gospodarske zadruge v Selški dolini, reijistr. zadruge z omejeno zavezo", ki bode vršil v nedeljo dni 24. marca 0 3>O1 ob I uri popoldne v zadružnih prostorih na Čečnjici ^'.s p t» t* o ti: 1. Premernha pravil. 2. Raznoterosti. Na Cešnjici, dne 11. marca 1901. i64 i-i Odbor. (J p o in b a. Ako bi ne doSlo ob določenem času zadostno število zadružnikov, se pr.čne ob 3. uri dru(>i občni zbor natančno po zgtrujein „Vabilu" ne glede na število navzočih zadružnikov Vožnjekario 1U tovorni listi Kraljevi lelgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Flladelfijo. Koncssijonovana od visoke c. k-. avstrij>ke vlade. Pojasnila daje: iS« O 2" 2fi «L-» ! Tjuv 12. marca. flktpui driavui ooig v notah 98 GO Skupni driavni dolg 7 srebru . . 98-50 Avstrijska zlata rt.nts 4"/„.......118 40 Avsi -iska kronska renta 4"/„, 200 kron . . 98'10 Oger reDia 4 južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/„ v > dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . ." 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečoga križa crečice, 10 gld. Ogerskega > , > 5 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Radolfove srečke, 10 gld..... »■' 6' ')4-427-349 124' 99-401' 400 t) 2 26 19 61 50 iiO Salmove srečke, 40 gld. St. Genöis srečke, 40 gld .... Waldsteinove sreeke, 20 gld..... Ljubljanske srečke . ....... Akcije :tnttio-av>ii.njske 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. žslex.., 1000 gl. «,'. Akcije tržaStega Lloyd». ->00 gl l. Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . Splošna avstniska Jtavbiaaka družba Moiitanska družba av^itr. plan. . . . Trboveljska premogarsta družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100...... 205 -230 3J3 -57 — 277 -«338 813 -105 2> 167 — 465 50 460 — 253 — Ivi' «.Tli kV'Lj.' I ti vb4 K-ftfetij, i» prodaj» "¡>JU 1 «rwA.'>rs»iD»l öriavBiii y»ptrj«v, aitoK, ae&arjov ud. I Savarovauja za igube pri irobanjlh, pri izžrebancu 1 najmanjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. 1 k u; 1 .»a .. 1 - • t v ■vsi ri' u m fei 'vi-ii'vii1':.: :> «sjjffiskü dmtXäa l„ IÉÉ19 in í:!,' Bunaj, ¡., Strobeigasso 2. Pojasnit»"fcJK v w. $upcaarsklhin tlrwiWh »tv»ru! poleni o kursnih vrednostih vseh §petcu)aol)skiti vr9iiH0it»)ii inplrjev m vestni sviti za dosego kolikor j« mogočo visocojr* obrestovauja pri popolni varnosti ! W ii a 1 <» ■>■ o i« i Ii (j; farni e. "¡tMk