sLovensk*
FOR A FREE SLOVENIA
* ** <J
1*1
Včasih sc zgodi, da sredi gluhe noči razkoljc smrtno tišino petelinje petje in vrže kmeta iz trudnega spanja, meneč, da sc dani. Toda pogled skozi okno mu pove, da se je bil petelin zmotil, da jc bilo njegovo klicanje prevara, kajti črna tema je Se in jutro je po vsej priliki še daleč.
Tudi v življenju naroda se zgodi, da petelin naznanja dan, ko sc v resnici z|yinjajo nad njim Se gostejši mrakovi in ko se zdi, da sc jc zarja odmaknila v večnost. Kadar se to zgodi, tedaj so ure pred ^ zoro tako neskončno dolge in bridke, da srce omahuje pod njihovo pezo in da duSa poti kr\avi pot. vzdihujoč v smrtni žalosti: "Oče, če je mogoče, vzemi ta kelih bridkosti proč..." Vendar že te ure nosijo v sebi kal poživljajočega upanja in odrešilne vere: vsaka noč mine ob svojem času, vsaka kuga se nekoč zdivja, vsake bridkosti mora biti nekoč konec tako gotovo, kakor jc amen v očenašu; za velikim petkom mora priti velikonočno jutro!
IVAN JONTEZ, naš v letošnjem marcu umrli ameriški pisatelj, jc te besede napisal za uvod svojemu romanu "Jutro brez sonca"._
I I I I I
LETNIK XXX.
- VOLUME XXX. NOVEMBER 1979 PUBLISHED M0NTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 11. - No. 11.
SPET GRE
MIMO NAS....
PR§D nekaj dnevi smo v Avstraliji poslušali med radijskimi novicami, da je Japonska poslala skupino svojih ljudi, ki bodo raziskovali morje nad našo celino. Ob obali Nove Gvineje je bilo med zadnjo vojno — petintrideset let je tega — uničenih nekaj japonskih vojnih ladij in podmornic. Vsaj za šest so gotovi, da so se tamkaj potopile s posadko vred. Zdaj bi jih radi izsledili v upanju, da bodo morda našli v njih še kake ostanke svojih mornarjev ter jih dostojno pokopali. Po več kot treh desetletjih — pa ...ou pozabili teh borcev svoje poražene mornarice.
To me je spomnilo tudi na film "Holocaust", ki smo ga pred nekaj meseci videli na televizijskem ekranu. Kakor mi tukaj, so ga gledali tudi po Ameriki in Evropi. Z njim so Judje po več kot tridesetih letih povedali vsemu svetu, da niso pozabili strahot nacističnih taborišč in plinskih cclic, kjer so umirali njih rojaki v stotisočih . . .
Ne ob tem in ne ob prvem dokodku-, ki je prišel na naše novice, nisem nikjer zasledil v časopisu ali slišal kakega radijskega komentatorja, da bi se nad iem spotikal, češ: Po več kot treh desetletjih je pa že čas, da na vse skupaj pozabimo in ne obujamo grenkih spominov. Svet gre svojo pot in srečava nove probleme — kar se je zgodilo pred tremi' desetletji, je že zgodovina . . .
Zanimivo: prav med nami pa slišimo take in podobne glasove vsakikrat, ko le mimogrede kdo omeni dvanajsttisoč vrnjenih in od lastnih bratov po krvi pobitih, brez sodbe, že po končani vojni, ko so se iz vseh ujetniških taborišč vračali tisoči v svoje domovine, v objem materam, svojim družinam in izvoljenkam . . . Junij, mesec žalostne obletnice tistega junija 1945, bi moral nemo mimo nas samo zato, ker se takratni krivci množičnih grobov boje svoje vesti. V molk je zagrnjen Kočevski Rog — niti po tridesetih letih ne more nihče poklekniti ob prepadih ter prižgati svečko tisočem mučencev v spomin. Kako dolgo še? Če je že zgodovina — vzemimo je kot dejstvo, da se narod končno "reši more", kakor je izjavil pred nekaj leti v priznanju teh množičnih pokolov povojni minister Kocbck.
Težko je krivcu priznati zločin in morda bo treba res nove gcneracijc, da bo storila korak sprave. To še nekako razumem. Nerazumljivo pa mi je, da bi morali o tem molčati tudi v svobod-nem svetu samo zato, ker morajo molčali doma. Bi bilo to častno? Ta molk bi bil sramotno izdajstvo resnice — izdajstvo, ki posamezniku prinaša težko vest, narodu pa prekletstvo.
Urednik
Misli, Junij iq-?Q .AUSTAAL&A IMHMHBIMMaiMIHHHIMMHmHMMMHHB
SLOVENSKA DRŽAVA KANADA
IZDAJALCI ALI
PRIČEVALCI
Gospod
Vladimir Mauko 1115 Bay Street Toronto, Ontario
Gospod urednik!
Trideset let izhajanja SLOVENSKE DRŽAVE je zgodovinski dogodek!
Ko bodo v bodoči svobodni in 'neodvisni Sloveniji, domači in slovenski zgodovinarji na tujem, pisali zgodovino in vlogo politične emigracije iz leta 1945. bodo morali pisati o edinstveni vlogi SLOVENSKE DRŽAVE v tej dobi, o njenih ustanoviteljih in sodelavcih.
SLOVENSKA DRŽAVA ni bila in rii običajen časopis! Ustanovljena je bila, da iznese in širi idejo slovenske svobode in neodvistosti med Slovenci po vseh kontinentih
Po tridesetih letih moramo ugotoviti, da je SLOVENSKA DRŽAVA svojo nalogo dosedaj uspešno izpolnila!
K čestitkam, ki ste jih sprejeli ob tej lepi in pomembni obletnici, se pridružujemo tudi mi, z eno samo veliko željo, da bi SLOVENSKA DRŽAVA doživela dan, ko bosta slovenska svoboda in neodvisnost tudi ustvarjeni!
Za SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE V ARGENTINI
Tajnica: Ema Kessler
Posle vodeči podpredsednik: Ivan Ahlin
Buenos Aires, 15 oktobra 1979
Prošnja in poziv posameznikom in podjetjem!
Prosimo za božična in novoletna voščila. Pošljite besedilo za iste, kot tudi sovpadajoče oglase čimprej, - najkasneje a vsaj do zadnjega novembra.
Uprava.
V.M. Geratičev tiskovni sklad so darovali:
G.L. Jelene	$10.-
N.N. (VVashington)	$20.-
B.M., M.J. &J.M.	$12.-
N.N. (Toronto)	$50,-
Uprava se tudi zahvaljuje za posebni dar v višini $100.- od „Ars
Slovenia" (Dr. P. Urbane) iz dobička prodaje slovenskim kovancev (zlatniki in srebrniki)
Posnemajte! Uprava S.D.
Opravičilo:
Tiskarski škrat nam je zmešal v prejšnji številki zapovrstni red. Bila je to 10. številka in ne 8., kot je bilo tiskano.	Uprava

Cleveland, jeseni 1979
Ob Kardeljevi smrti so se v spomin pokojnika oglasili vsi komunistični veljaki v domovini. Najznačilnejši od vseh je bi) govor, ki ga je imel ob žalni svečanosti na ljubljanski univerzi, ki nosi zdaj Kardeljevo ime, dr. Metod Mikuž. Predvsem nastopa v tem govoru kot uradni zgodovinar komunistične revolucije v Sloveniji. Ker je šlo v tem obdobju za težke odločitve, uradni komunistični zgodovinar, ko kot nesporedna priča dogodkov opredeljuje zasluge med voditelji revolucije v Sloveniji za nje uspeh, pripiše s tem posredno tudi odgovornosti za vse najstrašnejše krvave zločine izvršepe v njenem imenu. Takole pravi: "Da ne bodo kasnejši zgodovinarji ugibali ob vprašanju - kdo je bil večji, Kardelj ali Kidrič - si dovoljujem povedati tole: Kardelj je bil avtoriteta za Kidriča, ki je brezpogojno upošteval Kardeljeve misli, ki jih je potem razvijal dalje na svoj Kidričev, genialni način " Za zgodovino je torej uradno ugotovljeno: za odločitve torej tudi za umore, pokole in predvsem za najstrašnejši pomor domobrancev in civilistov po komunistični zasedbi Slovenije nosi odgovornost Kardelj, za izvedbo in izvršitev pa Kidrič. S kakšnim cinizmom je Kardelj obravnaval pobijanje Slovencev, priča Djilas v svoji knjigi, ko navaja razgovor s Kardeljem o tem.
Vendar je pokol domobrancev, ki so jih morali razorožene z zvijačo izročiti v roke komunistov tujci, zamolčevan in tajčn, z dušljivo težo ležal na vsem vodilnem razredu nove družbe doma predvsem na vseh za izvedbo revolucije odgovornih in zaslužnih ljudeh. Tako je končno prišlo do tega, da je najvidnejši v vodstvu revolucionarnega gibanja iz kroga krščansko usmerjenih izobražencev Edvard Kocbek, ki naj bi edini ostal zvest krščanskemu svetovnemu nazoru tudi po komunističnem prevzemu oblasti, storil v zvezi s tem komunistični partiji — dogovorno s. spremljajočo zameglitveno kamuflacijo, ali nehote - zadnjo uslugo. Svojo vest in vest svojih sokrivcev naj bi utišal ne v ponižnem iskanju očiščenja v neizmernih virih milosti duhovnikov globin krščanstva, ampak, "v napreden" kot je vedno bil, s pripomočki vseodrešujoče psihoanalize. S tem, da bi množični pokoli prišli iz podzavesti v zavest krivcev, naj bi bili slovenski komunisti in drugi odgovorni "rešeni preganjavice". Ko so množična obveščevalna sredstva objavila odlomke iz Kocbekovega intervjuja, v katerem govori o tem, je dejansko desetletja tajena strahotna skrivnost prešla iz podzavesti v zavest in krivci in vsi z njimi v oblasti povezani, naj bi bili odrešeni strašnega bremena. Ta duševna operacija se je sicer končala z dvomljivim izidom, res pa je, da je Kocbek nudil komunistični partiji s tem izhod, da je lahko tako težko skrivnost, ki je po tolikih
letih ni bilo več mogoče tajiti, ob tem "incidentu" prišla v javnost kot mimogrede, ne da bi zbudila splošno ogorčenje in ne da bi bilo treba komunistom kaj priznati, temveč je bila ob tem ost spretno obrnjena, naperjena proti Kocbeku, ki da je izdal revolucijo, a se mu - presenetljivo - za to pravzaprav ni zgodilo nič. Komunistična partija skupno s sopotniki je ob tem ponovno pokazala kako vešča je v izbiri pretkanih potez, s katerimi že tako dolgo uspešno manipulira s slovenskimi ljudmi. Na drugi strani pa se je ob tem znova razgalila kvaliteta Kocbekovega krščanstva in njegova ujetost v začarani krog prekletstva "tovarišije".
Zdaj po Kardeljevi smrti se je uradnemu zgodovinarju zdelo primerno odkriti ozadja odločitev in, četudi le posredno, prisoditi tudi odgovornost, ker pomeni to razkritje vsaj delno razbremenitev za še živeče. Treba pa je pred zgodovino tako usodne odločitve tudi opravičiti. Zato Metod Mikuž nra- i v nadaljevanju svojega gevora v zvezi z razmerjem do duhovnikov, ki so slovenske vernike podprli v odporu proti pod krinko narodne osvoboditve skrivajoči se ateistični in protiteistični ideologiji in njenemu političnemu sistemu,	naslednje:
" 'Humanista' (kako lepa besedna "metateza" za barbarsko komunistično okrutnost) Kardelj in Kidrič sta to zelo zepleteno vprašanje rešila takole: Pomilostitev za vse zapeljance, za res težko osumljene pa preiskavo na najvišjem mestu. Ta humanistična poteza se je potem še večkrat ponavljala in to vse dotlej, dokler se ni slovenski narod do kraja prepričal, da je vsak belogardist, tega ali onega poklica, prostaški narodni izdajalec. Narodno izdajalstvo pa vsak narod, če hoče živeti,, naj-ostrejše obsoja pa tudi kaznuje."
V	opravičevanju je zanimivo, da se zgodovinar v občutju šibkosti komunistične teze, skrije za slovenski narod, izraz, ki je s svojim pomenom vred že dolgo časa izobčen in komunističnega izrazoslovja. Spet se pokaže pretkani .trik komunistične taktike, ki so ga iznašli za ustvarjanje vtisa "nove izvirne demokracije": iz centra vreči med ljudi politično odločitev ali krilatico ter z njo obdelovati ljudi z vsem razpoložljivim propagandnim aparatom, da se ta končno iz "baze" vrne kot spontana in zato demokratična odločitev oziroma volja naroda, ki - vox populi, vox dei - ne samo opravičuje, temveč tudi obvezuje vodstvo.
V	tem opravičevanju krivcev pa Metod Mikuž ne nastopa zgolj kot zgodovinar. Kot bivši "partizanski škof" čuti dolžnost, oziroma se mu zdi, da tovariši to od njega pričakujejo, da da s tem Kardelju ob ločitvi s tega sveta tudi moralno odvezo. Pred prej navedenim odstavkom govori namreč o moralnih kakovostih, za katere pravi: "res je da so tudi te relativne, torej spremenljive a neki moralni kAnon bo ie ostal vse
V slovenskih planinah
dotlej dokler bo sonce vzhajalo na vzhodu in ne zahodu." Kakor je za samo zgodovino mogoče graditi dokaze za neko trditev iz zgolj zunanjih okoliščin in videza, pa so v moralnem vrednotenju te vrste dokazi brez vrednosti. V območju moralnega reda je narodno izdajstvo greh proti dolžni ljubezni. In kljub vsemu pleteničenju, vsem manipulacijam z zunanjim videzom, komunistom ni uspelo dokazati tega, kar je srčika njihovih obtožb: pomanjkanja ljubezni do naroda. Ni uspelo, ker greha zoper ljubezen do naroda v nas vernih, ki smo se komunističnim načrtom uprli, ni bilo niti za kanec. Prav nasprotno. Ravno najglobja ljubezen do slovenskega naroda nam je narekovala storiti vse, da se sredi gigantskega svetovnega spopada naš mali narodič ohrani, da se mu kolikor toliko ublaži gorje, ki mu ga je poleg narodnih sovražnikov naprtila tudi komunistična partija, izrabljajoč njegovo stisko za svoje prikrite sebične namene in da bi dosegel ob neizbežni končni zmagi sil svobode in demokracije Zapada tudi sam resnično svobodo in izpolnitev svojih tisočletnih sanj in naporov. V duhovnem, moralnem območju ni mogoče dajati odveze s trditvami, ki so v svojem temelju laž. Da je komunistična trditev o našem narodnem izdajstvu laž, pa dokazuje tudi naša preko tridesetletna zvestoba slovenstvu na tujem, ki v odporu asimilacijski privlačnosti okolja herojsko vztraja v svoji ljubezni do slovenskega naroda in v globinskem občutju pripadnosti k slovenski družini, ki preživlja svojo usodo v znožju Triglava. Skrbi uradnega komunističnega zgodovinarja, da bi bile za zgodovino tega obdobja pravilno prisojene zasluge, se torej pridružuje še težnja vsega vodstvenega razreda novega družbenega sistema, ki ji zgodovinar uslužno sledi, da bi v zgodovini ostal na nas nasprotnikih komunističnega prevrata pečat narodnega izdajstva.
Jasno je, da ne bo za zgodovino branil našega dobrega imena nihče, če ne bomo zanj pričevali sami. Zato se ne smemo utruditi v vzdrževanju slovenskega narodnostnega in kulturnega življenja v okolju, v katerega nas je postavila usoda, ker ima to še svoj poseben pomen za naše pričevanje. Sistematični napori komunistov, da bi nas pred svetom in zgodovino pokazali kot izdajalce pa so široko razpredeni v različne smeri. Ne samo, da vsebuje
ogromna literatura, ki so jo komunisti izdali o tem obdobju, to tezo in da so vse generacije, ki so zrastle doma po koncu vojne in-doktrinirane v tem smislu, komunisti so izdelali tudi preve-jan načrt, da bi nas nosilce pričevanja resnice tistih dni utišali, pa ne samo to, temveč nas pripravili do tega, da bi s svojim ravnanjem molče priznali njihovo podobo stvari in s tem tudi svoje izdajstvo. Računajo z našo utrujenostjo, s tem, da čas zabrisuje jasne črte spominov. in tu nastopa ironija. Komunisti, ki svojo zgradbo po naravi sistema in njegove taktike vedno gradijo na izda-jalstvu, so pričeli iskati med "izdajalci" tiste, v katerih bi lahko odkrili pogoje za resnično izdajstvo, tiste, ki so zaradi značajskih lastnosti pripravljeni si pilatsko umiti roke nad medvojno pripadnostjo, ker je bila ta pogojena iz koristoljubja ali boljših ugodnosti, ali so se ob odločanju za bodočega zmagovalca le pomotoma odločili za napačno stran. Z njimi in s tistimi, ki so jih že sami doma vzgojili pa jih potem poslali med nas ali so se po naključju znašli med nami, je bila lansirana	kampanja
prišepetavanja: "čas je pozabiti . . . sovraštva (o katerem pri resničnih kristjanih kljub vsemu gorju ne more biti govora) ni mogoče vleči v nedogled, i.t.d."
Tiste ki neomajno vztrajajo v svojih odločnih stališčih so ta prišepetavanja označila za fanatike. Z razčlenitvijo notranjega položaja med političnimi begunci v naselbinah, ki so jim jo posredovali prej omenjeni kolaboracionisti - da uporabimo komunistom priljubljeno besedo -spretno razpihujejo razlike, tako, da bi tistim, ki razkrinkava jo podtalno komunistično delovanje vzeli vpliv in na sploh osiromašili ali celo onemogočili našo splošno dejavnost. In načrti jim uspevajo. Kakor razumljivo ni mogoče obsojati tistih, ki zato, da, tako dolgo ločeni od svojih, obiščejo še enkrat svoje ostarele stariše ali uredijo premoženjske zadeve, za tistih nekaj dni molče priznajo komunistično oblast in vse kar je s tem v zvezi, težko razumljivo pa je to za početje, ki prehaja v izlet-ništvo. Vse to namreč vlkjučuje tiho priznanje komunističnih trditev o našem izdajstvu ali pa pilatsko umivanje rok: saj jaz nisem bil. . . i.t.d. Komunisti pa gredo še dalje. Dejansko skušajo iz tistih, ki so jih zaradi tega, ker so se iz resnične ljubezni do naroda uprli njihovim načrtom ožigosati kot narodne izdajalce,
napraviti resnične izdajalce. Z zaslišanji ob obiskih v domovini zahtevajo od njih, da izdajajo svoje prijatelje, - zahteve pred katerimi v vzdušju strahu večina klone, - ne zavedajoč se, da ne samo koristi komunistom v zasledovanju vseh podrobnosti v dogajanjih med pro-tikomunistično skupnostjo, temveč da bodo končno njih izjave obrnili proti njim samim in s pomočjo posplošitve zgradili nov dokaz za resničnost svoje trditve o na&em izdajstvu, ker gre pač za ljudi brez vsakega značaja. Prav-tako kakor navajajo komunisti temeljni skrivni načrt, ki so ga imeli domobranci, da bodo, ko bo eliminirana nevarnost prevzema oblasti s strani komunistov, pred koncem vojne obrnili orožje proti staremu slovenskemu narodnemu sovražniku Nemcem - o čemer Nemci sami niso imeli nobenega dvoma - kot dokaz izdajalske nagnjenosti ljudi iz pro-tikomunističnega tabora, ki so, kot pravi Mikuž, nič drugega kot prostaški narodni izdajalci.
Ker kljub popolnemu obvladanju zgodovinopisja komunisti niso povsem gotovi, da bodo prešli v zgodovino kot heroji in rešitelji, mi ki smo hoteli obvarovati narod za resnično svobodo, pa kot narodni izdajalci - Mikuž je v preblisku bojazni pred resnico v nekem intervjuju pristavil: "če nas zgodovina ne bo demantirala" - je zdaj vse njihovo prizadevanje v razmerju do nas usmerjeno v to, da bi mi sami vsaj tiho priznali njihova stališča. Tiho naj bi priznali svoje izdajalstvo s tem, da bi naše skupnosti brez zahteve, da komunisti prej popravijo krivice, sprejele uradno poslane obiskovalce od doma z navidez vzvišenimi poslanstvi, čeprav je daljni namen vsega tega seveda počasi rekrutirati tudi prave izdajalce, ki bi pomagali izpodkopati temelje države, katere gostoljubnost uživamo, ker ta pač še ni deležna edinoodrešilnega komunističnega reda. Tiho naj bi priznali njihove trditve o našem izdajstvu tudi s tem, da bi naše kulturne skupine šle na gostovanja v domovino. Koliko pritiska se pojavlja v tej smeri! Pa niso komunistična prizadevanja naperjena le na nas, posebej so usmerjena na naše otroke. Ti naj bi izdali svoje starše. Z obiski v domovini skupin mladih v organizaciji uradnih organov, ne da bi zahtevali, da se prej popravijo krivice njihovim staršem, naj bi tudi oni vsaj molče potrdili narodno izdajstvo svojih (Dalje na naslednji strani)
9023235353482348532353532323234853535323
ffcfcSS AS ^
- ^ FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates $6.00 per year;
501 single issue. Advertising i column x 1" $4.20 ^	Published monthly by
Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave., Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $6- za itKTr375 peZ0V'Aza Brasili-i° 90 kruzeirov zaAng 3 75 avstl infOV;nZaTt,Ar Strij%80.ši,ingov' 29 AvstraSjo 9W frankov '	10 TfSt 120° lir' za Franc*>
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z miš ie njem uredništva in izdajatelja	j
TORONTO
Vokalni koncer
V	nedeljo 14. oktobra popoldne je nevvtorontska dvorana sprejela okrog 600 ljudi, ki so prisostvovali koncertnemu nastopu slovenske operne pevke Vilme Bukovčeve.
V	času obiska pri svojih sorodnikih v Torontu je plemenita gospa sprejela idejo posredovati Slovencem v Torontu višjo stopnjo slovenske pevske umetnosti.
Nedeljski koncert je v izbiri klasičnih opernih arij, solospevov modernih lahkih in umetnih slovenskih pesmi ter v šopku preprostih ljudskih popevk prikazal razsežnost in vokalno bogastvo njenega glasu. Gospa Vilma je Dolenjka po rojstvu, kakor nam jo je predstavil napovedovalec Vilko Cekuta. Pevsko izobrazbo je sprejemala v ljubljanski operi in nastopala širom sveta, celo na Kitajsko je poletela.
Na torontskem nastopu je pevko spremljal s klavirjem prof. Jože Osana, v duetih pa Blaž Potočnik. Prinesla nam je bogato kulturno darilo s podajanjem arij iz oper Rusalka (Dvorak), Prodana nevesta (Smetana), Manon (Massenet), La Boheme, Tosca, Madame Butterfly (Puccini).

•	Cena za izstavitev potrdil rojstva, poroke in smrti se je z julijem letos dvignila od $3.- na $5.-. Za informacije kličite na: "Office of the Registrar General, MacDonald Block, Queen's Park, Toronto, Ontario — M7A 1Y5. Kličete pa tudi lahko: F.Emmer-son (416) 963-0339
•	Vstopnice za ogled dragocenosti Tutankhamuna so bile še vedno na razpolago do druge polovice oktobra in sicer za ogled zjutraj in popoldne.
v New Torontu
V drugem delu je Vilma Bukovčeva podala dela skladateljev Adamiča, Bizjaka, Pavčiča, Ocvirka in Volariča. Čustveno in doživeto podajanje teh pesmi je sprostilo naše duše, da so pohitele na slovenske planine, v skrite doline, na slovenski vrt k cvetju in rožmarinu. Se bolj je ljudstvo povezalo s pevko ob prepevanju domačih pesmi; Ena ptička priletela, Pridi Gorenje, Skr-janček poje, žvrgoli, Vsi so prihajali, Po Koroškem, po Kranjskem . . . Oživela je preprosta kmečka zemlja, naša domovina, naša mlada srca in ob koncu smo bili vsi kot bratje in sestre, večni prijatelji, ko smo z gospo Vilmo skupaj prepevali Vsi se imamo radi.
Takih večerov ne doživljamo mnogokrat. Kar pa je visokih kulturnih prireditev, zlasti pevski koncertov, so kot svetle zvezde na temnem nebu tujine, da nam svetijo v slovenske domove in ohranjajo bogate zaklade naše čiste kulture, iz katere živimo že preko 1000 let. Hvala vam, gospa Vilma Bukovčeva, naša svetla zvezda!
Anica Resnik.
CLEVELAND
•	Kot vsako leto smo imeli letos
vinsko trgatev. V nedeljo 16. septembra je bilo vreme prekrasno in to je gotovo privabilo še več obiskolalcev Pristave kot navadno. Obisk je bil zares nad vse lep. Poleg Alpskega seksteta, ki je igral za ples, so nastopili s par pesmimi tudi Fantje na vasi in nato so Kresovci zaplesali nekaj plesov. 'Policaji' so imeli zelo veliko dela s 'tatovi', ki so med plesom kradli grozdje. Bila je to zadnja prireditev za letos v naravi.
•	V soboto 22. septembra je plesna skupina Kres praznovala svojo 25 letnico obstoja z nastopom v narodnem domu na St. Clairju. Lep nastop narodnih plesov je navdušil polno dvorano. Upamo, da nam bodo pripravili še veliko takih večerov.
•	Fantje na vasi so v soboto
6. oktobra navdušili s svojim petjem poslušalce, ki so napolnili dvorano na St. Clairju. To je bil njihov drugi samostojen nastop v Clevelandu. Pevci kot njihov pevovodja Janez Sršen zaslužijo čestitke in pohvalo.
•	V St. Augustine Manor v Clevelandu je 4. oktobra umrl 92 let stari slovenski pionir v Ameriki, zdravnik dr. Frank Kern (Javh) Poleg zdravniške prakse, je on tudi vršil kulturno in literarno poslanstvo med Slovenci. Med drugim je napisal 'Angleško-slovenski besednjak z angleško izgovarjavo'. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev prve slovenske hranilnice in posojilnice v Clevelandu; St. Clair Savings and Loan Co.	'
•	V ponedeljek 8. oktobra je v Clevelandu avtomobil do smrti povozil malo 9 letno hčerko podguvernerja države Ohio Georgea Voinovicha, Molly. Vse mesto je ta novica zelo pretresla, še posebej zato, ker je Voinovich elevelandski županski kandidat. Nam Slovencem je pa tudi zelo blizu, saj je po materi Slovenec in se med nami vedno zelo dobro počuti.
•	Svojo vsakoletno jesensko večerjo je priredil Tabor 20. oktobra v narodnem domu na Holmes Ave. Pri dobri večerji, ob prijetnih zvokih orkestra Veseli Slovenci in v družbi prijateljev so števini gostje lepo preživeli večer.


I
CHICAGO
• Program Slovenskega dneva
CARL VIPAVEC
|7.a VSF.
phavnn	SLOVENSKI ODVETNIK
zadeve	|N NOTAR
se priporoča
Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 — EM4-4004 Podružnica: 770 Browns Line — New Toronto
T*'-: 255-75M	^ \ >, J
Chicagu vlada izredno zanimanje, saj nam so prinesli vso lepoto sloveiiikih melodij.
Po pefju Prešernovih pevcev, je oznanjeno ime letošnjega prejemnika "Slovenskega odlikovanja". Odbor, ki mu je načeljeval Stane Simrajh je letos izbral vnetega društvenega delavca,
ki z vsem srcem že 29 let neumorno dela za slovenstvo na osrednjem Zapadu. Z njim bodo počaščeni v$i slov. društveni garači, ker na njihovih ramah sloni bodočnost našega narodno-kulturnega dela v Ameriki.
Kot novost smo prvič slišali ženski kvartet naših odličnih pevk: Frances Martinčič, Nandi Puc, Dawn Vidmar in Frida Arko. Poznani baritonist, Rudi Korošec nam je zapel: "En starček je živel".
Na lanskem festivalu je bil navdušeno sprejet Ribenčan Urban s kompletno ribniško robo, a letos se mu bo pridružil pristni gorenski planšar v posebnem prizoru, ki ga bosta izvajala John Vidmar in Dale Trinko ob sodelovanju vseh plesalcev pod vodstvom Corinne Leskovar in Magde Simrajh. Po zaključnem prizoru in ponovnem nastopu Mladih harmonikarjev je domača zabava s plesom ob zvokih godbe Janeza Arkota.
Vse v vsem je zopet predstavljen na sveto-štefanskem odru lep v razvedrilo in duševno obogatitev vseh udeležencev. Kot posebnost je letos ob programu natisnjem tudi DIREKTORIJ slovenskih podjetij in profesionalcev. V velikem Chičagu namreč deluje še mnoga slov. podjetnikov in ta direktorij bo po letih poiskus zbrati vsaj nekatera njihova imena v upanju, da se bodo drugo leto oglasili še drugi.
CHICAGO, ILL. - Festival Slovenskega dneva v soboto 27. oktobra ob sedmih zvečer v sveto-štefanski dvorani, 1835 W. 22nd Plače, se je pričel s pozdravom in petjem ameriške in slovenske himne. Petje je vodila ga. Mihaela Simraj. Letošnja gospodična Slovenskega dneva, študentka il-linoiske univerze gdč. Julie Kacin, je prečitala uradne proklamacije čikaške županje in illinoiskega guvernerja v obeh jezikih. Proglasi se so spominjali 61 letnice slovenske samostojnosti ko je 29. oktobra 1918 bila oklicana prva demokratična slovenska vlada ter 29. letnice rednih slovenskih oddaj na radiju za Chicago in okolico.
Predstavljene so bile gospodične prejšnjih let in solist Vinko Rigler ml. je vsaki zapel melodijo slov. narodne pesmi. Sledila je "Dobrodošlica" slov. plesalcev, ki nas so razveselili z novo-pripravljenim sporedom. Folklorni plesalci so bili deležni lepih uspehov priznanja za nastope na Daley-jevem trgu, v Grant parku ob papeževem obisku in na televiziji. Enako tudi zbor "Slovenska pesem", pod vodstvom p. dr. Vendelina Spen-dova. ki se uveljavlja kot izredno dinamična pevska skupina, ki jo moremo primerjati s priznanimi vrhunskimi zbori. Njihovo petje na Daley-jevem trgu, ob obisku papeža Janeza Pavla II? m na k&hcertu v Jolietfi, je bilo sprejeto z navdušenjem.
Kot posebni gostje so nastopili "MLADI HARMONIKARJI" iz Clevelanda pod vodstvom Rudija Kneza. Za njihov prvi nastop v
Ludvik Leskovar
GOSPODIČNA SLOVENSKEGA DNEVA, JULIE KACIN, je študentka illinoiske univerze in organizatorka prvega Slovenskega Kluba akademikov slovenskega porekla na tej univerzi v Champlain, 111.
Uredniku pišejo:
•	. . . Rad bi postal redni naročnik vašega lista ..Slovenska Država", ki izhaja v Torontu. — Prosim, začnite takoj pošiljati istega na naslov . . . I.F. (Oshawa). Hvala vam.
•	. . . priložen je ček $10,- za naročnino ,,'Slovenske Države" in
• Cleveland ima zopet novega mladega slovenskega odvetnika. Prisrčne čestitke Tomažu Lobetu in mnogo uspeha v novem poklicu. Skuša stopati po stopinjah svojega očeta Hinkota.
upam, da je vse dobro pri vas. Vas ^j^p§e,rpozdravlja. J.T. (Toledo, Ohio)
•	. . . Nekam sem založil potrdilo o zadnjem plačilu naročnine! lista Slovenska Država . . . koliko naj vam pošlje, da bi bila naročnina poravnana vnaprej do 31. dec. 1979 ... se Vam priporočam . . . L.Z. (Cleveland, Ohio)
•	. . . Because there is . . . Slovenian community in Timmins, we are planning to develop a collec-tion of newspapers for them. We vvould . . . B. Andrews, Reference Librarian - City of Timmins Public Library
Kaj je tvoj življenski cilj?
Vseeno je, če veste ali ne, kaj želite storiti z vašim življenjem, obstojajo sposobni in zavzetni ljudje, ki vam lahko pomagajo v vašem občestvu.
Ce že imate idejo o tem kaj hočete, so ljudje, ki so člani vaše krajevne organizacije ,,Home and School Association", predstavniki vaše ,,Chamber of Commerce", „Canada Employment" in ,,Im-migration"-svetovalci, krajevni vajeniški svetovalci ali od ,»Ontario Career Aetion Program Co-ordinators", ki vam lahko pomagajo. Ce še vedno nihate v vaši odločitvi kaj zares želite postati, govorite z vašimi šolskimi vodečimi posvetovalci, ali s svetovalci za nastavitve. Ti ljudje vam lahko dajo informacije širokih in uspešnih možnosti; za nakatere morda nikoli niti pomislili niste!
Končna odločitev bo vedno vaša in to ne pomeni, da jih morate doseči samostojno. Obstojajo ljudje, ki jim je mar in vam bodo pokazali, kako hitro doseči vaš cilj. Ce želite več informacij o izobrazbi za dosego vašega cilja, preprosto izrežite spodji kupon v tem oglasu in mi vam pošljemo listo oseb, s katerimi lahko stopite v stik v vašem okrožju.
Stori to čimprej.
I
Ves I am interested in receiving more information on career education.
I
Secretariat for Social Development
Ontario Youth Secretariat
2nd Floor
700 Bay Street
Toronto, Ontario M5G 1Z6
Ontario
Name:
Address:. Qty:_
Province:.
Postal Code -..
L.
Javna zahvala:
Slovenska umetnica, ki živi in deluje v Nemčiji, nam je za S.I). poslala vinjete (Slovenski prizori), ki jih bomo uspešno uporabili v naslednjih izdajah. Ustvarjalki umetnosti se za pošiljko najprisrčenje zahvaljujemo s priporočilom tudi za bodoče! Danes objavljamo eno izmed poslanih umetnin.
Urednik.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
■
I
■
■ I
L.
POI) NASLOVOM "Za Krasom še Brda?" je goriški "Katoliški glas" 8. marca letos objavil tole: Da bo načrtovana industrijska cona na Krasu (o tem smo v MISLIH že pisali — op. ur.) uničila tamkajšnje slovenstvo, si nihče nc dela več utvar. Kaka globalna zaščita Slovenccv v duhu Osima postaja vedno bolj neverjetna. Novo pa je, da bodo z gradnjo jezu na Soči pri Gorici uničili tudi briške vinograde. Za jezom naj bi sc nahr:do tri milijone kubičnih metrov vode, ki hi z. izhlapevanjem ovlažila ozračje bližnjih Brd, od Pevme ilo Oslavja in Števerjana. Vlaga v zraku bi hudo prizadela vinograde in kakovost vin, ki sodijo med najboljši v Italiji. Tako bi bilo konec briškemu tokaju. sivemu pinolu in še kaki vrsti.
Da ne gre samo za zamisel, dokazuje dejstvo, da je Rini nakazal za gradnjo jezu na Soči že deset milijard. Pobudnik gradnje pa je seveda občina Gorica, ki je že v primeru Štandrcža pokazala, koliko ji gre za življenjske koristi domačinov. Kadar gre za slovensko zemljo, so italijanske stranke izredno velikodušne z razlaščanjem obstoječih kmetijskih dejavnosti.
■
I
■
I
■
I
■
I
Mati Tereza iz Calcutte je dobila nobelovo nagrado za mir
Nobelovo nagrado za mir za 1979. leto je dobila končno oseba, ki si jo je res zaslužila. Ko o tem poročamo, nam med Slovenci ni treba govoriti o njenem
karitativnem in socialnem delu med ljudmi v Calcutti, kjer, kot sama pravi: „Delati za Boga med najbolj revnimi med revnimi".
Stara je 69 let in lani sprejela

-Beoe&j BAAr/c si/coje-. M?' -V/ v/r&o	&*7EAZ/JOJ
Ajee/tj sa/vez/vo 3/j<r ^
naslov „Officer in the Order of the British Empire". Nobelova nagrada je v višini $191.000.- in jih bo osebno sprejela 10. dec. na posebnem slavju na univerzi v Oslo, Norveška.	'
Rodila se je 27. augusta 1910 v Skopju, ena izmed trem otrok albanskega trgovca. Njeno prvotno ime je bilo Agnes Gonxha Bo-jaxhiu.
Njen order služi po vsej Indiji in v 14. drugih državah. Dejala je ob novic o nagradi: ,,To je za njegovo
delo, ne moje." Čestitamo!
--*--
/zDAjAtC/^ AC/ P#/C£YALC/
(Nadaljevanje s
prejšnje strani) staršev in to vse v imenu slovenstva.
Pozabili naj bi mi vsi, da so nasproti sramotnemu žigu narodnega izdajstva, ki ga nam vzdevljejo komunisti, naša čela zaznamovana z drugim znamenjem, s smrtjo naših dvanajst tisoč mučencev. Z njimi smo zaznamovani kot pričevalci za njihovo in svoje dobro ime. Pričevanje ni nekaj lahkega. Zahteva odpovedi in žrtev, kot je tudi naše osnovno življensko vodilo, to je pričevanje za Kristusa, stalna odpoved iz žrtev. Ce znamo prav gledati nam je končno komunistični sramotni pečat lahko blagoslov božji, ki nas varuje, da ne utonemo v močvirju materializma, v katerega se potaplja svet in nam kot stalen opomin daje moč, usmerjati se v globine prenavljajočega se krščanstva. Svoje slovenstvo in kulturno življenje pa lahko osvežujemo s stiki s tistimi zamejskimi Slovenci, ki so nam blizu v svojih naporih za ohranjanje slovenstva pa tudi po svoji duhovni krščanski usmeritvi. Moramo se osvestiti in z vsemi odpovedmi in žrtvami vred prevzeti naše poslanstvo pričevanja, ki ga nam je Bog s tem, da nas je dobrohotno rešil iz rok uničevalcev, naložil. Z vdajanjem lagodnosti in z vtaplja-njem v materializmu se želje komunistov, da bi nas za vedno pred svetom prikazali kot ničvredneže, čedalje bolj približujejo uresničenju in vse neizmerno trpljenje tolikih naših mučencev in naše osebno trpljenje brezumno zametavamo, da bi v zgodovini ostalo le nesmisel in brez vsakega haska. Izdajalci torej ali pričevalci? Odgovor na to terja od nas zgodovina.
SKUPNOST NOVIH
Uredniku Slovenske Države Toronto
JI
Dragi gospod Urednik!
Upam, da ste prejeli izrezke avstralskih dnevnih časopisov Telegraph in Sydney Morning Herald. Poslal sem tudi Naše novine, Nova Doba in Novosti, vse jugoslovanske 'nevtralne' časopise, iz katerih ste si že ustvarili svojo sodbo.
Kakor vidite, Australija javno in prikrito preganja vse pro-tikomuniste, ki se še upirajo temu zlu v tej deželi. Pošiljam Vam izrezke septemberskih MISLI 79.oz. fotokopijo, in pa Point of view of Mr. Santamaria's weekly telecast. Pošiljam tudi kopijo mojega Statement Liberalni Partiji Avstralije, katere sem trenutno še član, pa nevem za kaljo dolgo. Izgleda, da sem v napačni partiji. Ce bi bil član komunistične Partije Avstralije, ni bil bolj spoštovan od_vseh avstralskih partij, tako pa mi "grass roots" Liberalne partije nimamo nobene besede, razen da molčimo in ubogamo in tako dokažemo svojo lojalnost do partije in domovine.
Sem tako jezen, da lahko uporabite vse tole, kar Vam pošiljam za Slovensko Državo, kakor hočete, tudi moje pismo. Mislim da je slovenskim pro-tikomunistom v Cile, Argentini in Canadi dosti bolje, glede duhovne svobode, ki je tukaj v Avtraliji čedalje bolj ogrožana. Jugo-UDBA pa se pri vsem tem poslužuje še naivne in ljubosumne avstralske politike, ki tujce tako radi sumničijo in vidijo v nas nevarne tekmece, katerim se do oblasti ne sme pustiti (glej SMH. 18.9.79). Da omenim le zadnji odstavek: ". . . In another development Major Ashley-Riddle has been elected to fill a vacancy as vice-president on the Ethnic Couneil . . . Major Riehard Ashley-Riddle a vice-president of the party's Rose Bay braneh vvas incolv€|d in a controversy last year v£hen he was elected president of the braneh before fresn elections vvere called, because of alleged irregularities in the poli. Major R. Ashley-Riddle, a German delegate on the Couneil -because his mother is German -failed to retain the presidency in
the resultant eleetion."
Naj omenim, da je bil Mr.
Ashley-Riddle major po činu v avstralski protikomunistični vojski v Vietnamu nekaj let, kjer se je boril proti komunizmu. Zdaj pa nadaljuje protikomunistični boj v
Liberalni Partiji, kakor L. Ur-bančič. Od Slovencev sva dva delegata: L. Urbančič in jaz, a Nemci jih imajo več.
Da se ne bi kršilo prijateljstvo med Avtralijo in Jugoslavijo, je radi tega postala kamen spotike hrvatska ambasada (simbolična) v Canberru in seveda v Sydney-u predsednik Etničnega sveta Liberalne Partije g. L. Urbančič -bivši domobrancev (glej Slovenski Obzornik v Avstraliji). To dvoje je treba odstraniti za ceno "Good trade and good relation-ship".
Kamen spotike je tudi slovenska cerkvena skupnost v Merrylands-u. Ta pa v oči bode tukajšnje jugo-komuniste. Uspelo jim je odstraniti patra Lovrenca Anzel O.F.M., ki je moral nazaj v Ljubljano v župnijo Šiška za župnika. Sem pa bo škof Lenič poslal drugega. Ko smo poslali škofu Leniču protestno pismo s podpisi, se nam je oglasil s prijaznim pismom in opravličilom, namreč, da ima vezane roke in je odvisen od drugih . . . Verjetno od ministerstva za verstvo, kar ver-jamen. Pred mesečem so začela društva in klub z raznimi vajami za narodno folkloro, prireditve in drugo družabnost (pod jugo-kontrolo, seveda), vsako nedeljo dopoldne ob desetih ko je slovenska maša v Merrylandsu, da bi s tem čimbolj onemogočili cerkveno skupnost. Nevtralne vernike hočejo spraviti v precep: Ali sodeluješ s cerkvijo, ali z narodom! Do sedaj je bila navada, da so se rojaki udej-stvovali pri cerkvenih in društvenih prireditvah. Zdaj so nam komunisti tudi to možnost odvzeli. Pater Valerijan je sicer mirno protestiral v cerkcenem listu RAFAEL, ki izhaja četrtletno, tukaj, a se bojim, da jih bo dobil zato po glavi od vseh treh jugoslovanskih nevtralnih časopisov. Zdaj se pri cerkvi prizadevamo, da bi zgradili dom onemoglih in dvorano. Zato nam rdeči nagajajo kolikor morejo. Ce rečem "rdeči" za to besedo sem bil že velikokrat kregan, tudi od mojega brata, saj ni nihče od teh v kakšni politični partiji, najmanj pa komunistični. Nekateri od teh tudi redno v cerkev hodijo. To je lepa in čista fronta poštenih rojakov, ki imajo samo povezavo z DOMOVINO, kamor hodijo na Škofjeloške piknike i.t.d. lem more kdo kaj očitati? Jezus je rekel: (ne po partijskih tiketih) PO NJIH DELIH JIH BOSTE
Gornje pismo in tu tiskani ,,statement" objavljamo v originalu, . . . da tako služimo objektivnemu poročanju. Bralci S.D. si tako najlažje ustvarijo sliko n&vzdržnosti v Avstraliji. Želimo, da bi se vse v redu izteklo.	—Urednik
To the Liberal Party of Australia
STATEJVIENT
Let it be knovvn that I Jože Košorok strongly support Mr. Ljenko Urbančič in his ideals and vvork in Liberal Party of Australia. I deplore the treacherous and savage attacks and false accusations in the daily papers for the last two weeks. I spoke to many SLovenes in Sydney, vvho are expressing anger at Liberal Party's betrayal of Mr. L. Urbančič to the Yugoslav Communist Criminals. (I regard a serious erime to callaborate vvith and support any communist regime, vvhose establishment and Status Quo is based on violence: mass murder and genocide of its own people, and continuous tyran-ny.)
My life during the communist revolution in Slovenija 1941-1945 vvas different from that of Mr. L. Urbančič. he lived in Ljubljana vvhich vvas occupied by Italy till Oct. 1943. I Jived in the region of Styria vvhich vvas occupied by Germany. Styria vvas soon regarded as 'Deutsches Reich' province. So ali able men vvere recruited in the Reich's armed forces. To resist reeruitment vvas punishable by death. The youth under 18 years of age from 15 on, in 1944-45 vvere also recruited into armed services as Hitler Youth. At sixteen I vvas recruited and
trained in Austria as .panzer jaeger for tvvo months. After that I defected to Slovenian partisans as Liberation Front guerilla fighter. Actually vve did not fight Germans much, because vve vvere sent to Dolenjska, Southern Slovenia, vvhich became German occupied after Italian capitaulation. With German and Italian arms vve fought against our ovvn Slovene compatriots DOMOBRANCI, believing vve vvere fighting the liberation vvar against Germans and their 'Quislings'. After the vvar vve vvere told that this vvas a communist revolution, and vvere also terribly disappointed, as vvell as Milovan Djilas in the high places, vvhen vve learned that the prisoners of vvas, Domobranci, about 12,000 at the time, returned from Austria by British troops, vvere ali murdered by Tito's partisans. Read the book vvritten by Milovan Djilas: The War Time. Among them vvas my cousin Blago Cankar, vvhose young vvife and his sister came to me for help to save his life. Of course I couldn't help them. Trying to save life of a Domobranec vvas regarded as treason. In 1946 the poitical amnesty vvas proclaimed by Tito's government to aH Domobranci and Ustasi vvho vvere stili hiding in the forests. Ali vvho gave themselves up to milica on this ground vvere quickly murdered. Domobranec I. Rus vvas in hiding
I I I I
SPOZNALI! Moj rajni oče mi je velikokrat rekel: "S kom se družiš, to si sam." Pokojni kardinal OTTAVIANI je rekel: "Kdor noče videti nasilja in masovne umore v komunističnih deželah in odobrava njih režim, je sokriv umorov in zla, ki ga komunizem pozroča." Ko sem to prebral v neki knjigi, me je bilo kar strah, saj vidim, koliko nas je, ki celo_ nevede sodelujemo s komuni-'! zmom. Zato je treba več molitve m na čast Svetemu Duhu za razsvetlenje in pamet, kakor je naš rajni oče vsak večer dodal še en Očenaš.
Sredi septembra smo imeli LIb. Ethn. Couneil sestanek, a po številu ljudi v dvorani lahko sklepam, da je bilo opazovalcev več, kakor nas delegatov. Zato sem prepričan, da lahko povem, kaj smo sklenili, saj je bila UDBA med opazovalci tudi dobro zastopana. G. David Patten nam je najprej razložil zakaj je g. Ur bančič razrešen vseh funkcij v partiji; najprej se mora razčistiti njegov slučaj in on upa na nasled njo točko, smo vsi enoglasno zahtevali, da se g. L. Urbančič najprej vsede na svoje običajno predsedniško mesto, čeprav ne njore voditi sestanka. Svet je zahteval da se predlog: "Da se vsaka preiskava proti predsedniku takoj ustavi" pošlje na državni svet. Predlog je bil sprejet, vendar je rekel g. D. Patton da ima že tudi višje sodišče stvar v rokah, kar je nemogoče ustaviti. S tem, da se raziskava nadaljuje, Liberalna Partija daje prednost vmešavanja v notranje zadeve tujim komunističnim elementom. Zato je Svet (etnični) določil osemčlanski pod odbor iz lastnih vrst, da sam raziskuje "Ur-bančičev slučaj". Etnični Svet noče imeti Pilatovih krvavih rok pri tem komunističnem podjetju.
Mislim, da je zelo važno, da še drugi rojaki zvedo, kaj jugoslovanski komunisti počenjajo z nami v Avstraliji. Ker je tudi Avstralija, podpisnica človečanskih pravic pri Združenih Narodih, predlagam, da bi vsi Slovenci po svetu zahtevali, da se te pravice vsakemu državljanu tudi jamčijo. To bi bilo zelo potrebno tudi za rojake v domovini, kjer se komunistični tirani ne zmenijo niti za jugoslovanske zakone in z ljudstvom počenjajo kar hočejo.
| SLOVENIAN DAY OF INDEPENDENCE October 29, 1979
(29. .oktobra so Slovenci in Slovenske v Torontu, predvsem mladina, protestirala pred italijanskim konzulatom na 136 Beverley St. v Torontu. Predali so spomenico konzularnim predstavnikom; nato pa so se mirno razšli. Objavljamo tekst predane spomenice. — Uredništvo)
Re: Protest of Slovenian-Canadians
to Italian Government for
not implementing article 6 It tu; ii
of constitution
| Why this protest? Oct. 29 1979 — Day of Slovenian Independence
I Slovenian minority in	Jfving in
a) Pontebana that is between. Pontebba
I
P
I
I
I I I
I
I
II
I
and Tarvisio
b)	Valle di Resia
c)	Valli di Natisone
d)	Goriziano
e)	Trieste and surroundings
Slovenians do enjoy some but not ali minority rights in Trieste and Gorizia only. These rights are stili remnants of London agreement legally since Osimo agreements not any more in force. Slovenians liv-ing in other territory are not enjoying any minoritv rights and are not covered by any legislation.
Article 6 of Italian constitution from 1947 provides that special legislation proteeting minorities vvill be promulgated. VVe do note that even today that is 32 years later sueh a lavv is not in force yet, as a matter of fact is not even before parliament.
We do insist that Italian government passes such'legislation soon enough and sueh lavv must be very specific and just and not unduly vvatered dovvn due to th'e pressure of certain Italian radical groups.
I Sueh groups e.g. are very loud and do insist wrongiy that they don't vvant any bilingualism, that a census of Slovenian minority should be
Iheld first and that Slovenians e.g. in Valli di Natisone are not Slovenians at ali in vievv that they speak an "old Russian dialect".
I To give in to sueh radical groups vvould be very much contraproduc-tive and vvould certainly not help for quiet development of population .involved.
(Ps. Slični protest je bil poslan tudi avstrijskemu poslaništvu.)
I I I I
I I I I I I I I
I I
The Slovenian nation vvas very late in achieving some degree of independence. Up to 1918 Slovenians vvere under foreign domina-tion and even at that time only 60% of our people came under Yugoslavia vvhich offered best chances of national survival. Stili more than one third of Slovenians remained in Hungary, Austria and Italy.
More than 300,000 thousand of our compatriots remained in 1918 in Italy. The forced italianization vvas taken to extremes. More than 40,000 Slovenian family names vvere italianized by court order, an act vvhich vvas never matehed in the history of mankind to sueh numerous extent. Public use of Slovenian vvas prohibited since 1922 and even private use of our language vvas looked upon vvith suspicion. Ali Slovenian topographic names vvere changed into Italian and the Italian Government vvent so far as to eliminate ali Slovenian gravestones.
During last vvar part of Slovenia vvas under Italian occupation. For preventive reasons people vvere sent to concentration camps. Food supplied vvas containing less than 700 calories that is less than in in-famous Dachau in Germany. In one camp Rab 40% of the inmates died because of impossible living
S slovenskimi pozdravi, Jože Košorok
Zvon prijateljem in sodelavcem, po desetih letih
Deseta obletnica je že dolgo za nami in njena proslava, proslava Zvonove desetletnice, je skoraj da samo še spomin. Komaj pred kratkim pa se je tega, za nas važnega jubileja, spomnila tudi Ameriška Domovina v članku, ki ga je napisal g. Miro Cokelj iz VVashingtona in vanjga vnrsel
• Dobili smo s prošnjo za objavo: -ker je Amčrikahski Slovenec, ker je Ameriška Domovina - to že ponovno - moj članek, ob desetletnici zvona, bistveno spremenila, bi bil hvaležen in vesel, če S.D. priobči mojo zahvalo v originalni, celotni in nespremenjeni obliki.
S slovenskimi pozdravi Armin Kurbus (Fairlield, Conn.)
P.S. Prošnji smo ugodili! — Uredništvo.
until this year, for the vvhole 35 years.
Because of political terrorism in communist liberated Slovenia, I savv no future, and escaped to then Free Territory of Trieste in 1950. In 1951 I came to Australia, vvith very much freedom at that time. Soon Slovenes started to organise into associations and clubs vvorking together, former Dartisans and former domobranci. For 20 years vve lived in peace until Yugoslav government through their consulates and agents interfered, and ereated division among yugoslav population in Australia. Some former domobranci in this country became yugoslav regime's col-laborators presumably in fear for their lives, and some of us former partisans, became anticommunist and joined The Captive Nations organization and various political parties in fear from communist control of Australia. The afteV vvar generation of yugos!av migrants are the bulk of pro-Tito stronghold in Australia, some of vvhom are alreafy vvell infiltrated in more important positions vvith the title of Justice of Peace.
Among former Domobranci, some years ago I met Mr. L. Urbančič, a stauneh anticommunist. His idealism appealed to me and I joined him as secretary in the Agency for Free Slovenia. In the year 1975 vve published Slovenski Obzornik, vvhich vvas attacked by Yugo-communist paper Nova Doba and one Australian Labor politician, a good friend of Tito. From then on at least for us
Slovenes the freedom of speech and press has ceased to be a freedom in this country, vvithout a lot of trouble from the com-munists and naive Australian politicians.
I am as proud a SLovene as I am a proud Australian citizen. I am loyal to Australia, but I also vveant my native Slovenia to be free as according to the U.N. Charter. Free from communism, free from foreign interference. I joined the Liberal Party to keep Australia free. If ali The Captive Nations became free, then Australia's future freedom will be guaranteed.
As for Yugo-communists, every anticommunist is either a vvar eriminal, a Nazi, or a Fascist. The big UDBA boss comrade Alex-ander Rankovich said on the oc-caasion of the trial of late Cardinal Stepinac of Croatia in Zagreb: "There is no Yugoslav citizen anywhere vvhom vve couldn't accuse of erime and punish him". So late Stepinac vvas punished for vvar erimes he never committed.
In tf"ebruary 1952 the same yugo-regime committed an at-tempted murder on Slovene bishop Anton Vovk at Novo mesto, vvhere he vvas poured over vvith petrol and burned. He quickly tore his robe off and saved his life, but died a few years later as a conse-quence. This same YugosIav government is a "reputable" source of information for Australian daily papers on anticommunist Australian citizens of Yugoslav origin.
spominski govor in bodrilne besede govornikov dr. Leona Klavža in g.ing. Simona Kregarja iz Nevv Yorka. Govornikoma kot piscu članka smo člani zbora iskreno hvaležni.
Ko prebiramo poročila o delu slovenskih zborov, predvsem zborov v Ameriki, se iskreno veselimo vsakega njihovega uspeha. Mnogokrat pisci poročil dodajo misel o poslanstvu, narodnem poslanstvu pri ohranjevanju slovenstva, tudi v Ameriki. Nobenega posebnega namena nismo imeli člani Zvona, ko smo se zdaj že več kot pred desetimi leti začeli zbirati. Lepota slovenske pesmi in čut zadovoljstva ob slovenskem petju nam je bila edina pobuda pri začetnem obstoju; hladen prijem in postopanje, postopanje in prijem mačehe, nad nebogljenim in na zunaj brezpravnim slovenstvom nam je nujno narekoval nadaljevanje. Ko smo le nedoma mogli kriti veliko vrzel, smo doživeli nekaj pohval, ki so nam vselej bile v veselje; bile so nam morda celo vzpodbuda, da smo vstrajali kot pevska skupina v tem vzhodnem delu Združenih Držav.
Ce smo v začetku čutili največje zadovoljstvo in zadoščenje, da smo lahko peli, peli sebi v razvedrilo, peli slovenske pesmi, vesele in otožne, smo se kasneje radi odzivali povabilom skupin in organizacij, ki znajo slovensko pesem ceniti in ljubiti. Vabila so nam bila v ponos in priznanja so nam vedno dajala novega
poguma. Globoko čutimo, da smo dolžni zahvalo vsem, ki so nam zaupali in nam ponovno dajali možnost postati del njihovih, predvsem kulturnih programov.
Ljubitelji slovenske pesmi v Bridgeportu in Fairfieldu so se dosledno odzvali našim vabilom na naše koncerte in zabavna srečanja. Hvaležni smo jim za pozornost. Se prav posebno pa gre naša zahvala in naše priznanje vsem onim, ki so v vseh podrobnostih pripravljali naša srečanja in naše zabavne večere in skrbeli za okrepčilo. Brez njih bi naši nastopi zaznamovali le skromen uspeh. V veliko veselje in uteho nam je bila v sosednem Nevv Yorku naklonjenost slovenske farne skupnosti, naklonjenost g. Toneta Osovnika, ki je s svojim pisanjem največ pripomogel, da je ZVON postal znan po vsem svetu ter Lige SLovenskih Amerikancev, ki je ponovno botrovala našim nastopom po drugih krajih ameriškega vzhoda.
Nešteto spodbud za nadaljevanje je spremnljalo našodesetlet-nico. Tudi sami bi radi z vso zavestnostjo moči zrli v bodočnost. Bodočnost pa, kljub najboljšim željam ostane le uganka in predmet božje roke in usode, v kolikor pa zavisi od nas, bomo nadaljevali. Dve plošči smo pripravili v zadnjem obdobju našega prvega desetletja, potrudili bi se prav radi, da bi mogli isto ponoviti tudi ob zaključku naslednjega.
conditions. No Italian eriminal vvas ever befoje court for these erimes.
Since 1945 more than 100,000 SLovenians vvho stilll remain in Italy are stili vvaiting for their legitimate rights. Article 6 of Italian constitution provides for special legislation to protect minorities so far the proposal is not even before the parliament. Italy vvants us to disappear first and then they vvill come out vvith proteetion!
In Beneška Slovenia vve don't have one hour of Slovenian taught in school. Official report recently publicized says that people do talk an archaic russian dialect! The only public monument in B.S. vvith Slovenian and Italian vvords in Kamnica vvas recently desecrated vvith black asphalt and vvord MERDA.
Comparing the hard life of our people in Italy let's compare the life of 2,400 Italians in SLovenian Republic (40 times less). They have elementary and secondary schools in Italian. Their represen-tative is able to speak in Italian in SLovenian parliament and they have their OVVN TELEVISION.
In Austria vvhich vvas bound by peace treaty to accept Slovenians as equal citizens after 24 years their minority school system is unjust, public use of SLovenian language is minimal and topographic signs in German and Slovenian covering 20% of mixed territory at the best. The extreme right organization Heimatdienst vvho declared in their magazine a fevv years ago "peace in our land vvill only be possible vvhen- one of our tvvo ethnic (German & Slovenian) vvill disappear" is not only tolerated, contrary to article 7 of peace treaty, but is kept in high esteem by politicians.
In Hungary our Slovenians do enjoy couple of hours of Slovenian in school and none in public administration.
Mr. Otmar Mauser/SNC Dr. Peter Urbanc/SNC
Armin Kurbus
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiimiiiim
ARS SLOVENIA
Pred dobrim letom smo dali kovati in začeli s prodajo prvih slovenskih kovancev. Ker slovensko javnost še posebno pa kupce zanima, kako ta akcija poteka javljamo: Prodaja je bila uspešna, čemur je seveda do
gotove mere koristil pretirani dvig cen žlahtnim kovinam. Kot je znano je tako srebro kot zlato danes za več kot 100% dražje kot je bilo pred 12 meseci. Samo zlato, ki se nahaja v eni seriji zlatnikov je danes precej dražje kot pa je
P.s. our motto for this protest: 6/7/61
6	Italy lavv to protect minority
7	Austria 61 Hungary
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO I
bila prvotna cena teh kovancem. Kupci so bili še posebej zadovoljni z umetniško kvaliteto kovancev, ne glede na to, da se jim je investicija izplačala četudi to verjetno ni bil namen pri velikem številu rojakov. Kot je bilo objavljeno je šel del dobička v slovenske narodne namene in lahko potrdimo, da smo do danes razdelili $2.800.-- predvsem za slovenski demokratični tisk. Vsi, ki so kovance nabavili lahko dobijo na zahtevo podrobnejšo razdelitev tega fonda, ko bo do vključno okt. 1980 razdelil $5.000.-.
Prodaja kovancev se nadaljuje in je nova cena na osnovi US$400 za unčo zlata sledeča: serija 6 zlatnikov US$395,- in serija 6 srebrnikov US$107.~ Cena se dviga ali pada za $13.- po zlati seriji z vsakim dvigom ali padcem unče zlata od $20,-
za ARS SLOVENIA Dr. PETER URBANC
Therefore according to the lavv of God I regard any person or establishment in Australia a traitor and sedition against Australian people of aH na-tionalities, vvhoever cooperates and collaborates vvith the murderous regimes more than it is diplomatically and economical-ly necessary for the benefit of Australian people.
Sydney, 10. September 1979.
Jože Košorok (Secretary, Agency for Free Slovenia)
"Pavliha" tako pravi...
0 lz opic smo sc razvili v ljudi, da bi postali plazilci.
£ Kako naj si bomo enaki, ko pa'vedno zahtevate, naj vam sledimo ?
0 Pot v prihodnost je jasno zapisana — na papirju.
£ Vodič razkazuje turistom ribe: "Ta riba se imenuje škarpina. Živi v jadranskem morju, jedo jo pa v Beogradu ..."
£ Ni vseeno, na čigavih napakah se učiš.
0 Tovarišem iz proizvodnje čestitamo, ker so ustvarili rekordno proizvodnjo naših osebnih dohodkov. — Tovariši iz administracije.
0 Tovariši na položajih: ne vkopavajte se!
Iz slovenske zgodovine
Leta 1004 je cesar Henrik II. podaril brixenški cerkvi Bled, ki je bil takrat že lepo zaokroženo gospostvo. Leta 1011 je isti cesar dodal še toliko zemlje, da bo blejsko gospostvo merilo trideset kraljevskih kmetij ali dva tisoč sedemsto oralov v današnji meri. Nove zemlje si naj poišče škof med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, če bi je tukaj zmanjkalo, pa kje drugje^ Brixen se je okoristil s to pravico ter se je razširil preko Save Dolinke do Tržiške Bistrice. S poznejšimi kraljevskimi darili je Brixen dobil še vse kraljevske gozdove med obema Savama, na lastno pest pa si je prisvojil še gozdove na desnem bregu Save Bohinjke.
Tako je nastalo y 11. stoletju blejsko teritorialno zemljiško gospostvo, ki pa ni bilo enotno, temveč posejano z malimi alodi svobodnih posestnikov. Haupt-mann je izračunal, da omenja Altvinov kodeks v blejsko-bohinjskem kotu 42 takih posestnikov alodov, od katerih je bilo 34 domačinov, ki, so tukaj živeli, 25 med njimi pa je nosilo sledeča slovenska imena: Blagosod, Bodigoj, Bojnoslav, Dobrisko, Dobrogoj, Domoslav, Godeslav, Ivan, Janiz, Nenadej, Nepokor, Preslav, Prisnoslav, Protihc, Radogoj, Semiko, Trebin-ja, Treplica, Večegoj, Večevoj, Velikne, Zloslav. Drugih devet imen je bilo nemških ali nevtralno krščanskih, ie tri imena od teh bi pripadala nemškim priseljencem. Ostalih šest smemo zaradi njihovih sorodnikov zopet prišteti med Slovence. "Potemtakem poznamo iz druge polovice enajstega stoletja v Zgornjem Posavju 25 ali najbrž celo 31, če ne 34 svobodnih slovenskih posestnikov," ugotavlja Hauptmann (Staroslovenska družba, str. 111).
Ker imenujejo listine te svobodne posestnike z različnimi latinskimi imeni, se uprazičeno sprašujejo, nadaljuje Hauptmann, ali gre tukaj za bivše hlapce, ki so se povzdignili v plemstvo, ali pa so bili ti svobodni posestniki "nobiles" (plemiči) že po rojstvu. Listine ne imenujejo samo različne naslove celo isti osebi. Tako nazivajo blejskega Ivana ob raznih prilikah "libertate potitus", "in-genuus", "nobilitatem sortitus" in " nobilis". Hauptmann se zaveda, da vse odvisi, kako te naslove tolmačimo in prevedemo. Ugotovil je, da imajo ti naslovi v Altvinovem kodeksu drugačen pomen kot v poznejšem srednjem veku in tudi pred 11. stoletjem. Tako bi lahko pomenilo "libertate |
B.C. Novak Blejski kot
potitus" osvobojenca, vendar tukaj se rabi "potiri" kot imeti in uživati in gre za svobodo uživa-jočega. Isto velje za "sortiri", torej ne gre le za osvobojenca, temveč tudi za uživalca svobode. Da je tako tolmačenje pravilno se vidi iz naslova "ingenuus" kar pomeni plemenito rojeni, torej plemenit po rojstvu. Ivan pa ni mogel biti istočasno osvobojenec in plemič po rojstvu, podčrtuje Hauptmann leta 1954 in s tem zavrača Malovo kritiko iz leta 1939, o kateri bomo govorili pozneje (Ibid., str. 112).
Ivan je bil torej plemič po rojstvu, isto velja tudi za ostale svobodne posestnike Blejskega kota. Da dokaže pravilnost tega sklepa je Hauptmann analiziral vse prenose lastnine, ki se omenjajo v Altvinovem kodeksu. Ugotovil je 328 prenosov, od teh je 71 primerov takoj izpustil, ker je šlo za osebe brez naslova, vojake, odvetnike, grofe, mejne grofe, vojvodo, ali člane brixenške "famili-je". Ostalo je 257 zapisov (328 manj 71) z 275. lastniki. Stanovska terminologija teh 275 lastnikov pa je povzročala velike preglavice brix-enškim pisarjem. Od 275 lastnikov je brez dvoma 154 "nobiles" (plemičev), vendar pisarji jim dajejo vse mogoča latinska imena:
nobiles" (52), "nobiles ex genere" (25), "nobilis prosapie" (28), "nobili pro sapia ortus" (11), "nobili procreatus ex genere, pro-genie, sobole, stirpe" (U), 'nobilitatem sortitus" (21), "nobilitate potitus" (3), "nobilitate functus" (1), "quidam ex nobilitate" (2). 78 se jih imenuje "ingenui" (plemiči po rojstvu), 43 pa jih nosi različna imena za liberi (svobodni): "liberi" (7), "liberti" (2), "libertatem sortiti" (19), ''libertate potiti" (15). (Ibid. str. 112-13.)
Do nastopa škofa Altvina in še prva leta njegove oblasti ni bilo nobenega omahovanja; lastniki so bili "nobiles" in "ingenui". Potem se začne naenkrat tipanje. Stari naslovi ne zadovoljujejo več. "Nobilis" najdemo zato le v tretini primerov, ":liber" celo samo v šestini. Le "ingenuus" se ne iz-preminja, in je dober celo za koroškega vojvodo. Hauptmann sklepa, da bogata in različna terminologija odseva nevarnost, ki je grozila staremu svobodnemu plemstvu od novincev, to je od nastajajočega nesvobodnega plemstva. Nesvobodne novince srečujemo v Altvinovem kodeksu v vedno večjem številu. Od približno 1075. leta tvorijo posebno skupino med pričami. To so bili bivši hlapci
in sluge, ki so jim njihovi gospodarji dali v fevd del svojega teritorialnega zemljiškega gospostva. Na teh služabniških fevdih so živeli bivši služabniki po viteško, slično kot pravi stari "nobiles" po rojstvu. Končno so se pririnili v škofovo družino (familia), kjer so služili skupaj s svobodnim plemstvom, pridobili so si pravico pričevanja pred javnim sodiščem, ki so jo do takrat imeli le svobodni. "Novi naslovi svobodnega plemstva," pravi Hauptmann, "razodevajo potemtakem samo razumljivo željo, da se loči od vsiljivcev, ki bi bili tudi radi 'nobiles' ". (Ibid.)
Plemstvo po rojstvu si je torej želelo jasnejših naslovov, vendar s tem ni moglo preprečiti zlitja obeh skupin v nov sloj. Kaj je pomagal naslov, ki je pričal, da je bil že ded plemenitega rodu, če pa je vnuku ostal tako majhen del dedovega posestva, da ni mogel več živeti stanu primerno. Teritorialni zemljiški gospodje pa so delili fevde samo takšnim svobodnim plemičem, ki so se jim podali "v last in oblast". Vso svojo lastnino so morali prepustiti novemu fevdnemu gospodu in so jo nato od njega prejeli v fevd skupaj z delom gospodove zemlje. Le s takim povečanim posestvom, ki pa so ga imeli samo kot fevd, so lahko nadaljevali z načinom življenja, ki so ga bili navajeni in ki je bil način življenja njihovih prednikov. Za tako življenje so morali priznati nekdanje hlapce, ali nesvobodno plemstvo, za sebi enake in so se končno z njimi zrasli v nov sloj ministerialov.
Taka raznolikost v Altvinovem kodeksu ne pomeni, da se skrivajo za njo različne svobodne plasti, temveč prav nasprotno, za različnimi naslovi lahko najdemo isto osebo. Vse to velja seveda tudi in predvsem za gorenjske plemiče. Vendar, nadaljuje Hauptmann, ti plemiči Zgornjega Posavja so vidno in hitro propadali, radi grabežljivosti brixenške cerkve. Ne smeno verjeti v zatrjevano ljubezen, s katero drobijo ti plemiči svojo že tako revno dediščino v prid brixenškega škofa. Temu so napoti in zlepa ali zgrda se hoče brixenška cerkev polastiti njihove zemlje. "Plemenitega Ivana ('nobilis Iv-van') mine v takšnih okoliščinah potrpežljivost. Se enkrat daruje, ali ne več 'iz ljubezni', ampak grozeč, da bo preklical daritev 'si idem episcopus aut illius succesor aliorum bonorum suorum sub-trahere voluerit' " (če bi se ta škof ali kateri njegovih naslednikov
Blllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliailllllllllllllllllllllllllllllliaillllllllllllllflllllllllllllllllllll!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!^
Anthony Klemencic, B.Sc., L.L.R 1
BARISTER IN SOLICITOR	|
sporoča, da ima novi naslov pisarne:
770. BROWN'S LINE
■ ?i?rjl)l tllKC J
ETOBICOKE ONTARIO M8W 3W2
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiieiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiii.............................................................................
Trie Pope and lldcl Caetro	B	-^Mj^^ŠtKm
Te izpremembe v veljavi: od 1. novembra 1979. dalje.
Nova telefonska številka (416) 251-5281
I
■
The vl.it of Fldel Cfcstro, in tli« eap»city .s Chaiman of t h. Non-Aligned N.Hon. hu
Poo^ta P ? T* ,ha*,0f.P°P' John Paul 11 • • c°ntr»st in P^-son.h^d "..e,., John Poul "	1"V. and reeonciliation; Fidel C...™ personifledoles. ^f
Joseph Stalin on« nsked wtth a .nccr. -Ho» n>nny divisions doti, the ?o,»e have?" l!e »as answered when the n,illio„3 one to «PpI»ud t!,* Pope', «,eSMge ar.d to e^reei their to™ £»?o,,nh.POp*nd.' '"tV' "" U S A' Th<!	hard to	n,i£o„pn-
!he Jn „ , P!i PS1Leie" on P"es,,J' «Ubsey »"d lhc role c.I »omen in the ehurch. but the milhons l^vcd and honorod hm. There .. . hungcr in the ne.rt, of men .nd »oien for trust»orthy authonty and . „Ulin8nes, to S.c„to",Sl„ challenged to oo ,0 ?or a ™Ah7 Cnroouflflgcd Surrender
The preferrcd mcthod by uhich the Soviuts propose to conquer this country le gradual or progvessive surrender. Th* progress the oommunists have m»do towards their objcctlve Is summed up in an »11010 coptioned, "A Ncw Soviet Strategy", by Franees Fukuyama published ln the Octobcr edition of the prestigious mesnine. COMMENTAItY:
"Olje* Otl put trn, diCMit tkuit h.u ocoMttd in tkit counf/ti/ «i/utf r.tgM be tAtUA a PW£U4 oj i<Ut-finta)\diz<lUon, whcncby čuti ttptcta Ut»u aj lo 1chtU coMtUiUn nt»tml M acce»>fal>te SlviU bcliavM in thz tvoUd have tUad-iX<! Mitn, ttilUle o M. vim oj cm am tpfuM oj UaUuttUt aUion luu coiituui-etuti/ »fcuinfe." [Past.it]
As Shakespeare said, "Tint thing wt ciU a Ule, 6tj tutt/ ctheA name trnaU smeli tu UKU ' and the eonscqucnces of surrender, t>y whatcver neme it m«y be callcd, are Just as deedly ' Surrender must be recognued, identificd, and resisted.
hotel polastiti še drugih njegovih posestev) (Ibid., str.,114). Grožnja je bila zaman. Končno je bil Ivan prisiljen, da je zamenjal svoj alod v Zapisu za prav tako velikega v oddaljenem Bohinju. Vendar Brix-en mu je sledil tudi tja. Do leta 1120, torej manj kot petdeset let
pozneje, so dobili brixenški škofje skoraj že vse alode tudi od tamkajšnjih plemičev. "Potem pa izginejo svobodni 'nobiles' iz naših virov, od leta 1253 dalje vedo samo še za kasaze-kmete", zaključuje Hauptmann razvoj kosezov Zgornjegal
•iiouii latvuj nu»ez.ov z,Kormeea	................... 111 """
Posavja (Ibid str 115 )	ft^LCD SlO" M UAJ/VEZ2/ _
uDia., str. 115.) ^ j	AVrr^oltfSf/O - Ayoi//f
I
I
NOVI KANADSKI PRIHRANJEVALNI
BONDI
LOVENSKE GA
Ti&MAL
SYDNF.YSKI r«»jak l.jenko Urban čif, dobro po/niin zlasti prvim slo vrnsklm priseljencem v Sjdnevu in /udnja leta tudi	avstralski jav-
nosti. ie postal huda tar(-a. O njem prav v teh dneh veliko slišimo na radiu. intervju je imel tudi na televiziji in dnevni časopisi kar redno pijejo o njem Z debatami v parlamentu vred pogrevajo, kar so v februarju pogrele že "Na*e Novine", ter seveda dodajajo te "nova odkritja". I.jenko naj bi bil "vojni zločinec", ki je poleg drugega delal hude krivice Judom in pomagal ne vem kolikim teb ne-srefnežev iz Slovenije v izgon, v taborišča in morda celo smrt. . . .
O Ljenku prej — tudi med vojno v Ljubljani — nisem nikoli sliftal. Prvif sem ga srečal (elt tu v Avstra liji ter si o njem in njegovi dejavno sti v teku let ustvaril lastno mnenje. Ob vseh zadnjih napadih nanj pa sc meni in najbrž vsakemu treznemu človeku, ki l.jenku pozna. — nqj 7 njim soglaSa ali ne — obrača želodec ter stavlja polno vprašanj
Kes, le kje je leta 1943 I.jenko v Ljubljani — ali celo v Sloveniji — sploh na*el toliko Judov? /.ato se čudno neverjetno sliSi, da si je zaradi svojega delovanja proti njim zaslužil celo naslov "vojnega zločinca". Z najboljšo voljo poskušam, pa si takrat dvajsetletnlka Ljenka v
taki vlogi enostavno nc morem pred stavljati. Večina nas navadnih Zemljanov razume pod imenom "vojni zločinec" vse močnejSe kalibre, ki so v vojnem času izrabljali svoj položaj v strah in trepet ljudstvu . . .
Vsa leta po končani vojni so Jugoslaviji dobro vedeli. kam je I.jenko cinigriral in kie živi, saj se ni skrival in tudi svojega imena ni spre menil — zakaj o njegovih "zločinih' tridesetletne molka? ^Vtnogc vojne zločince in "zločince" so sodili že takrat, celo v odsotnosti — kaj ni malo nenavadno, d;< bi ravno Ljenka prihranili do danes?
Morda pa jc postal I.jenko Šele zadnji čas malo prenevaren, saj se jc povzpel kaj visoko v avstralski Liberalni stranki: lani je bil ponovno izvoljen za predsednika strankinega etničnega sveta za N.S.W. in bil je — če sem prav poučen — tudi urednik glasila "Liberal Spectrum". (/.daj ga jc strankino vodstvo razrešilo vseh služb, dokler trajajo preiskave o njegovih "zločinih".) &> zaradi važnega položaja — bi po človeško sklepal — ga je bilo treba obmefali z blatom, po starem pravilu: nekaj sc bo že prijelo . (Kot vidimo, se je prijelo precej!) Vemo tudi, da so polresnice vedno liuj$e od laži.
I)a izrazim osebno mnenje: gnusi se mi »saka igra te vrste Brezobzirno
um
,°/o
VSAKO LETO ZA 7 LET
je zmožna uniazati Se tako dobro in spoštovano ime, načrtno veliko uniči »i življenju napadenega in skupnosti Iz preteklosti vemo, da zna enaka igra tudi ubijati, posamič in v tisočih. In boleča jc pri vsem tem zavest, da žal celo avstralsko svobodo ter demokracijo izrablja v dosego svojih namenov.
Stavlja sc mi tudi tole vprašanje: Ko hi se nuS rojak I.jenko ob odjugi in spremembi taktike do nas beguncev pred nekaj leti prodal — ali hi danes imel le probleme? 'O tem o-sebno zelo resno dvomim. Kar predstavljam si ga kot dobrodošlega gosta na raznih prireditvah, uporabili bi ga celo za govore in napitnice ter mu ploskali v priznanje. Veljal bi za spoštovanega narodnjaka, ki mu ljubezen do domovine in svetovnega bratstva nekaj pomeni; nihče bi se ne spominjal njegovih "zločinov".
Tako pa . . Zgodba je drugačna in njen razvoj kaže danes pri vsej neokusni puhliciteti drugo sliko: palec dol ob Ljcnkovi tragikomediji v areni avstralskih političnih dogajanj! — Niti sc ne- vpraSamo, ali je obtožba preverjena, krivda res dokazana in njena razsežnost pravično ute-meljena.	_ Urednik
Mi.li.s^.197 »-AVStraloa
I
I
I
I
VARNI, LAHKO VNOVČLJIVI IN Z DOBRIM DOBIČKOM
Vsako leto miljoni kanadčanov nalože denar v Canada Savings Bonds in to iz zelo dobrega razloga.
Novi Canada Savings Bonds vam zaslužijo dober dobiček na vaš denar. Novi Bondi so datirani z 1. novembrom 1979 1979 in vam dajo 10V4% obresti na leto ob dozoritvi 1986.
Canada Savings Bonds so varna in zagotovljena naložba. Zaščiteni so z vsemi naravnimi bogastvi Kanade. So lahko vnovčljivi. Canada Savings Bonds vam tudi nudijo veliko izbiro — Navadni obrestni bondi (Regular Interest Bond) in Seštevni obresti bondi (Compound Interest Bond).
THE REGULAR INTEREST BOND
Ce želite stalni prihod na leto iz vaše investicije, vam bodo ugajali Regular Interest Bond, ki plačajo obresti automatično vsakega 1. novembra.
Ce ste, kot mnogi lastniki bondov, vam bo všeč vložljiva naravnost. S tem primernim dodatkom, vam vložijo vaše procente naravnost v vaš čekovni račun ali v vaš prihranjevalni račun.
Povprašajte za to ugodnost, ko kupujete bonde. Ce pa želite, vam lahko pošljemo interes v obliki čeka po pošti.
VAŽNE NOVICE O KANADSKIH PRIHRANJE-VALNIH BONDIH, KI JIH POSEDUJETE SEDAJ.
Povprečni letni zaslužek ob dozoritvi Canada Savings Bonds, datirani z 1. nov. 1974. do 1. nov. 1978. vključno se je dvignil na IOV4 veljavno od 1. nov. 1979. dalje. Obstojajo tudi posebni denarni bonus izplačila, ki pripadajo bondom, ki nosijo datum pred 1. nov. 1974. Vse informacije boste našli v vaši banki ali mestu investicij.
THE COMPOUND INTEREST BOND
Ce želite, da vaši prihranki rastejo kot naložba za bodočnost kot pokojninski sklad, si izberite Compound Interest Bond. Zaslužijo procente na procente, po prvem letu, in zagotovilu za prvo leto 10'/4%. Tu vam pokažemo kako raste vrednost $L00.- bonda:
1980	$110.25 1984 $162.89
1981	$121.55 1985 $179.59
1982	$134.01 1986 $197.99
1983	$147.75_
IZBERITE BOND, KI VAM NAJBOLJE SLUZIJ
Nove Canada Savings Bonde lahko nabavite do višina $25.000,- Oba načina novim bondov lahko kupite z denarjem, Compound Interest Bonde lahko tudi kupite na lahkoten način na Monthly Savings Plan.
POMNI: Letošnje leto je prvo, da če vnovčite vaše nove Canada Savings Bonde pred 31. decembrom 1979, lahko iste zamenjate za lično vrednost samo brez plačila obresti. Če jih vnovčite po 31. dec. 1979, dobite zaslužek na procente za vsak cel mesec od 1. nov. 1979 dalje.
KUPITE VAŠE DANES
Novi Canada Savings Bonde so naprodaj sedaj. Kupite jih lahko v vaši banki, pri posredovalcu naložb, prodajalcih delnic, trust kompanijah ali pa pri kreditnih zvezah.
5353234848534823532348234853534823
484853234853534853232348