Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 35.— Hr NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 423 TRST, ČETRTEK 1. NOVEMBRA 1962, GORICA LET. XI. PO ZADNJI POSLANICI N1KITE HRUŠČOVA XENNEDYJII Nevarnost vojne je odstranjena Hruščov je ukazal, naj se raketna oporišča umaknejo s Kube - ZDA so se obvezale, da ne bodo napadle otoka - U Tant se pogaja s Fidel Castrom Ves svet se je v nedeljo globoko oddahnil, ko so različne radijske postaje oddajale vest, da je bil med sovjetskim predsednikom Hruščovom in ameriškim predsednikom Kennedyjem dosežen načelen sporazum o vprašanju Kube. S tem se je končno na miroljuben način pričela reševati izredno huda kriza, zaradi katere je človeštvu grozil nov svetovni spopad, ki bi bil tem hujši, ker bi tokrat gotovo uporabljali tudi jedrsko orožje. »Sovjetska vlada — je med drugim rečeno v zadnji poslanici Nikite Hruščova Kennedyju — je izdala ukaz, naj se orožje, ki mu vi pravite .napadalno’, razstavi in pospravi ter spet prepelje v Sovjetsko zvezo.« »To smo ukrenili — nadaljuje poslanica — da se v najkrajšem času odstrani spor, ki je nevaren za mir, in da bi pomirili vse narode, ki želijo mir, in tudi ameriško ljudstvo.« PRISPEVEK K MIRU »Vaš sklep — je Kennedy takoj odgovoril Hruščevu — je vreden državnika in predstavlja pomemben ter konstruktiven prispevek miru.« Po zapori, ki so jo 22. t. m. proti Kuoi odredile Združene države, so se dogodki neverjetno naglo razpletali. Sovjeti so najprej ukazali svojim ladjam, naj spremenijo smer plovbe, da ne zaidejo na področje, ki je bilo pod nadzorstvom ameriškega vojnega brodovja. Zatem je Hruščov v svoji prvi poslanici Kennedyju izrazil pripravljenost svoje vlade, da odstrani raketna oporišča s Kube, a je v zameno zahteval, naj Amerika umakne svoja oporišča iz Turčije. V drugi poslanici pa Hruščov te zahteve sploh ne omenja več. »S spoštovanjem in zaupanjem — pravi v zadnji poslanici Kennedvju — jemljem na znanje vašo izjavo, da ne bo nobenega napada na Kubo niti s strani Združenih držav niti kake druge države z zahodne poloble. Zaradi tega ni več nobenega vzroka, da bi mi dajali Kubi takšno pomoč.« Hruščev se je torej zadovoljil z izjavo, da Amerika ne bo poskušala is silo strmoglaviti Fidel Castrovega režima. Sprejel je nadalje Kennedyjevo zahtevo, naj re predstavniki Združenih narodov na mesti: samem prepričajo, da je bilo »napadalno orožje« dejansko razstavljeno in da so bila oporišča zares odstranjena. V ta namen je v Nevv York poslal ministrskega podpredsednika Kuznecova. ki ima naloge, da ga zastopa pri nadaljnjih pogajanjih za rešitev kočljivega vprašanja. Medtem je na Kubo že odpotoval tajnik j Združenih narodov U Tant, ki se bo s tamkajšnjo vlado podrobno domenil, kako se bodo nadzorovala dela pri odstranjevanju raketnih oporišč. I Zdi se, da namerava U Tant to nalogo zaupati skupini 50 opazovavcev Združenih narodov, ki vsi pripadajo nevtralnim in nevezanim državam in ki so strokovnjaki na področju jedrskega orožja. VAŽEN KORAK K MIRU Čeprav obstaja trdno upanje, da se bo celotni spor glede Kube srečno zaključil, politični opazovavci še vedno ugibajo, kakšni so bili resnični vzroki, ki so Sovjetom narekovali, da so v tem vprašanju takore-koč na celi črti popustili. Nobenega dVoma ni, da so Hruščov in njegovi sodelavci tako ravnali, ker so se prepričali, da so Združene države trdno odločene preprečiti gradnjo raketnih oporišč v državi. 1bke edasbe. V odmoru ob 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (■Martin Jevmkarf; 18.00 Italijanščina po radiu fdr. Janko Jež); 18.30 Koncert tria »Ars Nova«; 19.00 Širimo obzoria — R. Bednarik: V. Vodopivec — ljudski skladatelj Približno ob 21.45 Tržaško kulturno življenje: »Profil pesnika Umberta Sabe« o PETEK, 9. novembra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Oboist Renzo Damjani, pri klavirju Bruno Bidussi; Paul Hindemith: Sonata za oboo in klavir (1938); 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Tz arabskega sveta: »Ustanovitev arabskega imperiia«; 21.00 Koncert operne glasbe: 22.00 Novele in črtice — Marijan Rožanc: »Z?pu ščina«. « SOBOTA. 10. novembra, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti: 13 30 DonNovnnm in poštna služba v labki glasbi: 15.^O »T nbnd ga ie odnesel«, kriminalna igra v treh dej. in petih slikah (Giusenne Feroni - Ada Ana Pertot), igrajo člani RO; 17 20 II. vatikanski koncil — poročila in komentarji o Vesolinem Cerkvenem zboru; 18.00 slovenščina (3. Peterlin); 19.00 Družinski obzornik (prof Tvan Theuerschuh); 21.00 Za smeh in dobro volio. TEDENSKI KOLEDARČEK 1 4. novembra, nedelja: 21. pobinkoštna 5. novembra, ponedeljek: Emerik 6. novembra, torek: Feliks 7. novembra, sreda: Engelbert 8. novembra, četrlek: Bogomir 9. novembra, petek: Teodor 10. novembra, sobota: Andrej MEŠANA KOMISIJA Včeraj je mešana italijansko-jugoslovan-ska komisija za mali obmejni promet končala svoja posvetovanja v Vidmu. Kakor se sliši, ni prišlo do kakih izrednih sklepov. Najvažnejši so ti, da bo vzpostavljenih nekaj več avtobusnih zvez preko meje. Prizadeti -si želiio zlasti, da bi vozilo več avtobusov v Brda in nazaj. Tudi nekatere proge na Tržaškem ne ustrezajo dovolj osebnemu prometu. Zastopniki so -se tudi menili o načinu, kako bi sc mejni pregled hitreje odvijal. Vatikanski koncil II. Koncilski očetje nadaljujejo razprave o ureditvi cerkvenih obredov. Na zadnjih dveh skupnih sejah, kjer je bilo navzočih povprečno po 2300 cerkvenih dostojanstvenikov, so posegali v debato tudi jugoslovanski škofje. Razpravljali so o dveh temeljnih vprašanjih cerkvene liturgije. Pito se tiče prilagoditve obredov razmeram in navadam v različnih, zlasti misijonskih deželah. Obenem pa tudi, kako naj bi bili verniki pri obredih, posebno pri maši bolj z duhom in sodelovanjem prisotni kot dozdaj. Drugo vprašanje se pa tiče podeljevanja sv. obhajila pod dvema podobama, to je s hostijo in kelihom s posvečenim vinom. Ta predlog pa ni naletel na odobravanje škofov iz Indije, kjer je v ljudeh še zasidrana razdelitev na kaste. Pred sejo je generalni tajnik mons. Fe-ilici razdelil vsem prisotnim knjižico s seznamom vseh poštnih pristojbin po vsem -svetu. Ober.em jim je Vatikan poklonil tudi popolno serijo novih vatikanskih znamk izdanih v spomin koncila, ki so pravo umetniško delo. V torek zvečer je predsednik Segni priredil na Kvirinalu sijajen sprejem na čast udeležencem vesoljnega cerkvenega -Zbora. Nad 1500 dostojanstvenikov, ki so predstavljali vse narode sveta, je napolnilo dvorane predsedniške palače. OB 4. OBLETNICI V nedeljo ie papež Ivan XXIII. praznoval četrto obletnico odkar je bil izbran za poglavarja katoliške Cerkve. Pred štirimi leti je le malokdo računal, da bo prav pon tifikat dobrodušnega kardinala Roncallua prinesel toliko svežine in univerzalnosti v cerkveno življenje. Že samo sklicanje vesoljnega cerkvenega zbora zadostuje, da bo Ivan XXIIT. prištet v vrsto velikih osebnosti na stolu sv. Petra. Doba njegovega papeževanja pa nikakor ne spada prav v mirne čase. Saj ni skoto minul en teden dni, ko se je svet nahajal na robu atomske vojne. K razpletu je dosti pomagal tudi papežev poziv vsem vodilnim državnikom, naj ne opuste do skrajnosti nobene poti za mirno poravnavo političnih sporov. Papež je v nedeljo praznoval obletnico izvolitve brez velikih zunanjih svečanosti. Poudarka je dal svojemu jubileju, ko je opoldne z množico i5 tisoč vernikov na trgu sv. Petra odmolil angelovo češčenje in je v kratkem nagovoru prosil vse navzoče in vse ljudi na zemlji, naj nikoli ne prenehajo želeti miru, da bo na obličjih vseh zasijal žarek nebeške luči. Praznik armade Kakor je že navada, se bo 4. novembra praznoval po vsej državi praznik Oboroženih sil in bojevnikov. Posebno svečano se bo ta dan obhajal v Gorici in na vojaškem pokopališču Redi-puglia. V nedeljo bo prišel v Gorico državni predsednik Segni z ministri in s predsednikoma obeh zbornic. Dopoldne bo proslava na pokopališču, kjer bo zbrana tudi šolska mladina. Popoldne pa bodo odkrili na goriškem letališču spomenik vojvodu Amadeju d’Aosta. Vse vojašnice bodo odprte občinstvu, ki si bo moglo tam ogledati novodobno vojaško opremo. JUGOSLAVIJA PROIZVAJA DOVOLJ NAFTE Jugoslovanska proizvodnja nafte bo letos presegla 15 milijonov ton. To je velik uspeh, če upoštevamo, da je Jugoslavija v letih 1957 do 1959 morala uvažati še 600.000 ton nafte v vrednosti 4 do 5 milijard deviznih dinarjev. Domača nafta ni namreč krila niti polovice potreb. Jugoslovanska proizvodnja je začela močno naraščati zlasti od leta 1960 naprej, tako da bo letos Jugoslavija pridelala dvain polkrat več nafte kakor leta 1959 in jo prodajala v inozemstvu. Šolske podpore Kakor smo že pisali, je prosvetno ministrstvo razpisalo za letošnje šolsko leto natečaj za podeljevanje podpor revnim in pridnim dijakom. Skupna razpoložljiva vsota za vso državo znaša 6 milijard ‘lir. Od tega denarja je biilo stavljeno na razpolago šolskemu skrbništvu v Trstu dva milijona sedem sto tisoč lir. Vseh prijavljenih kandidatov s tržaških slovenskih šol je bilo 262; pismene naloge sc trije niso udeležili. Za slovenske šole je skrbništvo dodelilo enajst odstotkov iz omenjenega sklada, in sicer za 33 štipendij. Razdeljene so po naslednjem ključu: 12 podpor za dijake strokovnih šol v znesku po 60 tisoč lir; 9 podpor za nižjo srednjo šolo po 60 tisoč lir; 6 podpor v višini po 110 tisoč lir za dijake zveznih razredov višjih srednjih šol in 6 podpor za višje srednje šole po 150 tisoč lir. Komisijo za slovenske šole so sestavljali sledeči profesorji: Turina kot predsedniki, kot člani pa Baša, Šavli, Jež in Sosič. Te dni je komisija zaključila svoje delo in je predložila skrbništvu seznam zmagovav-cev. Italijanska naselbina v Sv. Križu Državni podtajnik v predsedništvu vlade Della Fave bo 1. novembra v Trstu, da prisostvuje svečani otvoritvi begunskega naselja v Sv. Križu. Obisk vladnega moža je toliko bolj pomemben, ker je natančno pred sedmimi leti otvoril na Opčinah Otroško hišo za istrske in dalmatinske otroke. Po svečanosti bodo izročili beguncem 120 novih stanovanj, zgrajenih z denarjem, ki ga je zakon z dne 27. februarja 1958 št. 173 stavil na razpolago Istranom in Dalmatincem. Denar je potemtakem vladni, vzet od splošnih prispevkov, ki jih država dobiva od davkov. Med davkoplačevavci so tudi Slovenci in tako jih država sili, da sami plačujejo italijanizacijo svoje zemlje. Begunci so sicer ljudje, s katerimi je treba postopati pravično in jim tudi dati nova bivališča, a ta morajo biti v italijanskem delu države, ne pa služiti v potujčevanje slovenske zemlje. Ker je novo naselje posvečeno svetnikoma iz Vižinjana, bi se do 1. novembra moral vrniti v Trst škof Santin, ki se nahaja na vesoljnem cerkvenem zboru. Ob navzočnosti državnega podtajnika Della Fave bodo blagoslovili spomenik v čast iredentističnemu prostovoljcu Antoniu Gregu. V četrtek bodo praznovali otvoritev 240 stanovanj na Proseku, in sicer v naselju San Nazario. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Lepiša . Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477 De Gaulle ostane V nedeljo so francoski volivci z glasovnico v roki odločevali ali sprejmejo De Gaul-lov predlog, naj se bodoči državni predsednik izbere na podlagi splošnega glasovanja ali ne. Izid glasovanja, ki bo dmel velik upliv na bodoči razvoj francoske republike, je pokazal sledeče: za -predlog se je izreklo 62% volivcev, proti njemu pa 37,9%. Uspeh v prid De Gaulla se pa nekoliko zmanjša, če vzamemo v poštev, da se je 7 milijonov volivnih upravičencev vzdržalo glasovanja. Od skupnega števila volivnih upravičencev je glasovalo z »da« 46,5% volivcev, z »ne« pa 28,7%. Pristaši ustavne reforme so seveda v obeh primerih v večini, toda ta večina ni tako številna kot je upal sam De Gaulle. Večina časopisja je mnenja, da ni pri tem glasovanju ne pravih zmagovavcev, ne premagancev. Notranji minister Frey je pa že izjavil, da bo državni poglavar ostal na svo- KULTURNI STIKI V naj večji glasbeni dvorani v Rimu se že vso jesen zbirajo ljubitelji lepega petja m koncertov k sobotnim kulturnim večerom. Zadnjo soboto, 27. oktobra, so se te umetniške prireditve zaiklj učile z nastopom zbora in orkestra »Branko Krstmanovič« iz Beograda. Dirigiral je mojster Bogdan Babič. Zbor in orkester sta izvajala skladbe Bacha in Orffa. Izbrani gostje so navdušeno ploskali. Izguba za gospodarstvo V soboto zvečer se je smrtno ponesrečil z lastnim letalom inženir Enrico Mattei. Njegovo ime je tesno povezano z razvojem italijanskega gospodarstva zlasti na polju pridobivanja nafte. Kot predsednik petrolejske družbe ENI je razširil svoje delovanje povsod, kjer so odkrili nove naftne vrelce. Njegovo ime kot enega najsposobnejših gospodarskih »kapitanov« je zaslove- lo po vsem svetu. Začel je pa z ničem. Rojen leta 1908 blizu Pesara v skromni družini očeta kara-binijera ni mogel študirati. S petnajstim letom si je moral iti služit kruh v tovarno železnin. Nato je delal v neki usnjarni. Prirojeni talent in trdna volja sta ga že po treh letih dvignila na ravnateljsko mesto v isti tovarni. Med delom je tudi študiral in si pridobil diplomo računovodje. S tridesetimi leti je odprl že lastno kemično tovarno. Vojna je pretrgala Matteievo delovanje in moral se je umakniti v gore, kjer so ga zaradi njegovih organizativnih sposobnosti izbrali za podpoveljnika skupnih partizanskih čet. Dvakrat so fašisti ujeli in zaprli drznega partizana »Montija«. obakrat je na čudežen način ušel iz ječe v Veroni. Po vojni ga je ministrski predsednik Par-ri imenoval za komisarja potrolejske družbe AGIP z nalogo, da- likvidira podjetje. Mattei pa je na svojo roko nadaljeval geološka raziskovanja, dokler ni leta 1949 odkril vire metana in nafte najprej pri Corte-maggiore, potem na Siciliji, nove na Sred njem Vzhodu in drugod. Povsem njegovo delo je pa ustvaritev petrolejske družbe ENI, preko katere se je Italija vključila v mednarodno gospodarstvo. Zato pomeni nagla smrt inženirja Matteia veliko izgubo za italijansko gospodarstvo. NOVICE jem mestu, kljub precejšnjemu številu nasprotnikov. Vsekakor pa dokazuje odstotek nasprotnikov, belih ali neoddanih glasov, da ljudstvo ne mara absolutistične predsedniške republike, kar bo moral general De Gaulle tudi upoštevati. GAITSKELLOV NAČRT Vodja laburistične stranke v Angliji Hugh Gaitskell je na zborovanju mednarodne parlamentarne unije predložil lap načrt za dosego trajnega miru na svetu. Po njegovem predlogu bi se morala pri Zvezi narodov, ki šteje danes že 110 držav članic, ustanoviti skupina držav, ki so naklonjene skupni svetovni vladi. Te države bi morale zahtevati uresničitev osmerih točk. Poglavitne so: ustanovitev mednarodne policije, mednarodne denarne zveze, mednarodnega urada za razorožitev. Kar se tiče Zveze narodov pa: raztegniti članstvo na vse države sveta in čim-prej povabiti kot članico tudi Kitajsko; dolžnost da vse države točno plačujejo Zvezi precJpisane prispevke; dolžnost, da vse države sprejmejo sklepe Zveze, izglasovane s široko večino in končno, preurediti Varnostni ter Ekonomsko-socialni isvet Zveze narodov, da bo bolj reprezentativen. Ko bodo te točke vse države sprejele, bo potreben, po Gaitskellovem mnenju, le majhen korak do Svetovne skupne vlade. Načrtu ni kaj oporekati, vprašanje je le ali bodo danes tako razprte države nanj pristale. V začetku novembra, ko narava odmira, se skoro nehote ustavijo človekove misli na robu življenja. Neizbežnost smrti — prehod v onostranstvo — občestvo tam. Ni ga kulturnega naroda na svetu, ki ne bi v tem času častil spomina rajnih in po mislil, kaj je onkraj groba. Prav zaradi teh dveh vprašanj, katere si človek, čeprav le sam pri sebi zastavlja, je Cerkev združila dva praznika: spomin na vse svete in spomin na vse mrtve. Oba praznika imata svoj začetek že v sivi preteklosti. V Rimu je Agripa, zet cesarja Avgusta, sezidal že leta 29. mogočno kupolasto svetišče z imenom Panteon, na čast vsem bogovom. Ko je v rimskem imperiju zmagala krščanska Cerkev, je cesar Fokas daroval Panteon v last papežu Bonifaciju IV. Leta 609 je ta papež posvetil svetišče Materi božji in vsem mučencem - svetnikom v spomin. Par dni nato so po okrašenih rimskih ulicah vozili kosti prvi mučencev iz katakomb proti Panteonu, kjer so jih slovesno pokopali. Tisti dan so potem Rimljani vedno obhajali kot god vseh svetnikov. Spomin tega praznika je papež Gregor III. določil za dan 1. novembra. V 9. stoletju je pa bil praznik vseh svetnikov razširjen po vsem krščanskem svetu. Že takoj naslednji dan pa obračamo oči od zmagujočih h morda trpečim dušam naših dragih rajnih. Vernih duš dan so v Cerkvi obhajali že v 3. stoletju, a le po posameznih krajih, zlasti mučeniških. šele Mrti/i za. Kubo Borba za Kubo je že zahtevala prve smrtne žrtve. Smešno, a žalostno je, da niso padle na otoku samem, marveč najprej v Milanu. V soboto zvečer je po milanskih ulicah vzklikalo okrog petsto demonstrantov za Kubo in proti Ameriki. Policija je skušala sprevod razgnati. Začelo je frčati kamenje in en težek kos je priletel v glavo študenta Ardizzona ter mu je prebil lobanjo. še isti večer je neprostovoljni borec za Fidel Castra umrl v bolnišnici. Podoben slučaj se je pripetil tudi v daljnem Čilu v Južni Ameriki. Kaj bi pa bilo, če bi se vojna zares vnela? liu slo ? Odbor mednarodne organizacije FAO (za pospeševanje poljedelstva in za prehrano človeštva), ki ima glavni sedež v Rimu, se je že lotil priprav za svetovno zborovanje o preškrbi človeštva z živežem, katero bo sklicano v Washington v prihodnjem poletju- Osrednje vprašanje na tem mednarodnem kongresu bo, kako vzdržati v sorazmerju proizvodnjo in neprestano rast števila zemeljskih prebiVavcev. že za leto 1980 bo treba žitno proizvodnjo povečati za 33 odstotkov živinorejsko pa za 100 odstotkov. V letu 2000 bodo nastale še večje skrbi. Človeštvo se bo namnožilo na 6 milijard ljudi. Zato bo morala biti proizvodnja žita stokrat večja kot danes, mesna in kar je proizvodov z mesom v zvezi, bo pa morala biti kar dvestokrat večja. opat Odilo iz Clunya je ukazal leta 998, da se mora po vseh cistercijanskih in benediktinskih samostanih obhajati spomin na vse umrle. V naslednjih stoletjih se je premik skoro sam po sebi vrinil v cerkveno liturgijo. Verne duše ali vahti! Koliko dragih in bridkih misli vzbujajo, ko klenka zvon in brlijo lučice na grobovih! Dosti starih navad je. še združenih s temi prazniki tudi pri nas. Ponekod po Vipavskem še hodijo otroci pobirat »vahtič« od hiše do hiše. To so bile pogačice iz mla-čeve (pol koruzne, pol bele) moke. Beseda »Vahtič« pa izhaja iz nemške »wachen«, to je stražiti ali bedeli. Na vernih duš dan pa ljudje bedijo pozno v noč, zlasti v tržaški in goriški okolici ob oljnatih »duš-cah«. Kdor je prišel v hišo in pomolil z družino je dobil »vahtič« ali dar za bedenje. Na Balkanu hodijo ljudje še danes n grobovom na »navje« in imajo cele gostije v bližini dragih rajnih. Z njimi se čutijo povezane tudi po smrti. Za njih je smrt že zgubila grozljivo želo. Danes je v mestih ostal spomin na vahtič le v takozvanih »favah« ali malih hlebčkih iz sladkorja v raznih barvah. Spomin na »vahtič« so tudi slane preste, ki se pojavijo po gostilnah okoli vah-t. To so pa le zunanjosti. Spomin na drage , rajne, ki nam kažejo pot, mora biti v srcih buden, ne le v rožah in migljajočih lučkah. Vseh svetih in vseh mrtvih dan Podroben gospodarsko-socialni program S.S.L. Država, ki prejema znatne dohodke v tržaški pokrajini, mora povečati investicije na našem ozemlju. Investicije naj omogočijo okrepitev pomorstva, industrije, trgovine, kmetijstva, prometnih zvez in turizma. K temu je treba dodati še javna dela, kot sta na primer avtocesta Trst-Benetke ter pomol VII. Vsa gospodarska politika naj bo usmerjena k povečanju proizvodnje in ustvaritvi novih delovnih mest, k znižanju cen ter k dvigu kupne moči prebivav-stva. Posebno pozornost je treba posvetiti stanovanjskemu vprašanju ter zagotoviti vsaki družini najem in sčasoma nakup dostojnega doma. Kmetijstvo Kmetijstvo je treba modernizirati in specializirati, da se bodo povečali kmetovi dohodki. Pomoč in posojila po »zelenem načrtu« je treba dajati brez birokratičnega zavlačevanja. Država in občina naj podpirata kmeta ne samo v proizvodnji, marveč tudi v prodaji pridelkov. Pridelkom iz okolice (zelenjava, mleko, rože, sadje, meso) naj se omogoči konkurenčno prednost v Trstu, ki je zanje najbližje tržišče. Podpore ob toči ali suši je treba kmetom dajati širokopotezno in takoj. Končno je treba urediti bolezensko in socialno zavarovanje za kmečko prebivavstvo. Delavstvo Delavstvo, zlasti specializirano delovno silo, je nujno treba zaščititi, da se ji ne bo treba izseljevati v druge pokrajine in dežele. Brezposelnost in podzaposlenost naj se odpravi z ustvarjanjem novih delovnih mest, zlasti v industriji z njeno modernizacijo in razširitvijo, z okrepitvijo obrtništva ter z obsežno kampanjo za brezplačno poklicno izobrazbo tako vajencev kot odraslih. Povišati je treba delavske plače in pokojnine ter izboljšati celotno bolezensko in socialno zavarovanje. Vsem delavskim družinam naj bo omogočen nakup stanovanja po Aldisiovem načrtu ali INA-Casa proti odplačilu po skromnih mesečnih obrokih, to je brez visokih začetnih vlog, ki so za delavce nedosegljive. Obrtnik, Trgovec, Podjetnik Razmah malih in srednjih podjetij, katerekoli stroke je treba olajšati z nizko-obrestnimi posojili. Davke je treba znižati upoštevajoč težavni gospodarski položaj tržaške pokrajine. Okrepiti je treba trgovino, promet in turizem s tržaškim zaledjem, zlasti z Jugoslavijo in Avstrijo. V ta narren je treba znižati carine in železniške tarife. Trst mora dobiti nove tovarne in nove ladje, da bo lahko uspešno središče mešanega pomorsko - industrijskega gospodarstva na severnem Jadranu. Socialno-gospodarsko enakopravnost Slovenci delavci, kmetovavci, obrtniki, trgovci, izobraženci in podjetniki morajo postati socialno in gospodarsko enakopravni z italijanskimi. Zato morajo državne, deželne, pokrajinske in občinske oblasti nuditi Slovencem enake možnosti socialnega in gospodarskega razvoja, kakor jih že imajo Italijani. C\\1/VR/4 ±LO\J Pismo uredništvu: SKUPNO V OBRAMBO NAŠIH PRAVIC! V zvezi z bližnjimi volitvami v tržaški občinski svet želim poudariti v tem svojem kratkem pismu le eno misel, s katero se strinjajo tudi moji prijatelji: Mnogi tržaški Slovenci smo namreč prav dobro razumeli, v čem je globlji pomen predložitve Skupne slovenske liste. Gre namreč zato, da končno naša manjšina dobi svoje enotno politično predstavništvo, ki je v sedanji državni ureditvi edino učinkovito sredstvo za dosego manjšinskih pravic in zaščito koristi naše manjšine. Prav gotovo ne drži ugovor, češ da je enotnost manjšine na politični osnovi nemogoča. Takšna enotnost je bila doslej nemogoča, ker so tako zahtevale koristi vodstev tistih italijanskih strank, ki se bore za slovenske glasove, ne pa zato, ker bi to bilo odvisno od volje in želje naših slovenskih ljudi. Ti so zahtevali in še vedno zahtevajo, naj Slovenci v obrambo skupnih pravic in za zaščito skupnih koristi tudi skupno nastopajo. Naj lepša priložnost za takšen skupni nastop pa so prav volitve. Tiste italijanske stranke, ki pravijo, da se zavzemajo tudi za naše pravice, bi se po našem prepričanju morale za nas zavzemati tudi v primeru, če bi na volitvah ne dobile niti enega slovenskega glasu. Saj so se na primer svoj čas zavzemale za Alžirce in pred dnevi celo za Fidel Castra. Zato bomo v nedeljo, 11. novembra, zavedni Slovenci podprli Skupno slovensko listo s 'prepričanjem, da bomo s tem najbolje koristili samim sebi in celotni manjšini. Franc Gregorič — Trst (Uredništvo objavlja le tista pisma, ki so podpisana in navajajo natančen nasllov pisca.) Zahteve za posamezne kraje SV. KRIŽ: Sezidati je treba novo osnovno šo- lo in otroški vrtec. Dokler ne bo postavljena nova šola, je treba popraviti streho na stari in napeljati vanjo telefon. Zidati stanovanjske 'hiše za domačine; zgraditi občinski rekreatorij za otroke, mladini pa športno igrišče. Za avtobusno postajo je treba postaviti čakalnico v Sv. Križu in v Trstu, da se bodo imeli ljudje kam zateči med bur-jo, mrazom in dežjem; okrepiti razsvetljavo, tlakovati nekatere poti, zgraditi župnijsko dvorano, popraviti župnišče in zvonik ter preurediti kanalizacijo pri pokopališču, da bo imelo javno stranišče primeren odtok. PROSEK - KONTOVEL: Graditi stanovanjske hiša tudi za domačine, postaviti čakalnico pri avtobusnih postajah v obeh vaseh, okrepiti javno razsvetljavo, izboljšati vaške poti, dati dovoljenje za lekarno, zgraditi javno kopališče in pralnico, dati podporo za župnijsko dvorano na Proseku. OPČINE: Popraviti vaško cesto, napeljati ali obnoviti razsvetljavo, zidati ljudska stanovanja za domačine, izplačati vojno odškodnino in odškodnino kmetom za razlaščena zemljišča, postaviti dvojezične napise, znižati tramvajske cene zlasti za dijake in delavce. Opčine so tako velike, da bi morale postati samostojna občina. TREBČE: Zgraditi ljudske stanovanjske hiše, iz-olačati škodi, ki so je utrpeli kmetje med vojaškimi vajami, postaviti avtobusni postaji (v vasi in ob novi avtomobilski cesti), znižati voznino za dijake, ki se vozijo v šolo, popraviti športno igrišče. GROPADA: Izboljšati razsvetljavo, asfaltirati ce-:;to Bazovica - Gropada, izplačati škodo, določiti pogostejše avtobusne zveze, ki so absolutno preredke. PADRICE: Izboljšanje razsvetljave, preprečiti u metno naseljevanje, da se ne bo spremenil narodnostni in socialni značaj vasi. BAZOVICA: Katranizirati gornji del ceste v vasi, zgraditi kopališče in bazen za otroke, pralnico in čakalnico pri avtobusni postaji. KATINARA: Izboljšati razsvetljavo; zgraditi cesto iz Lonjerja na novo cesto v Rocol, popraviti osnovno šolo, odnosno postaviti novo; spremeniti jakost industrijskega toka, popraviti cerkev. LONJER: Popraviti verzelo, to je ctslo Lonjer-Bazovica, kakor tudi Lonjersko cesto, ki je v obupnem stanju in je celo nevarna za otroke, ki hodijo v šolo; za pešče je treba postaviti pločnike.; Podlo-njer potrebuje novo osnovno šolo in vrtec; zgraditi čakalnice na avtobusnih postajališčih; postaviti javno telefonsko govorilnico, utrditi kanalizacijo in ustanoviti lekarno za tamkajšnje področje. SKEDENJ: Ojačiti javno razsvetljave, urediti promet v ožjih ulicah, postaviti čakalnico ra odhodni postaji avtobusa št. 9, popraviti več ulic. ROCOL: Zgraditi čakalnice na postajališčih tv lobusa, zlasti na progah 18, 26 in 11; na progi 20 naj se podaljša nočna služba. Zgraditi slovensk: otroški vrtec. SV. JAKOB: Moderni slovenski otroški vrtec, več ljudskih stanovanj, preurediti poslopje slovenske osnovne šole v ulici Frausin. SV. M. M. ZGORNJA: Pospešiti je. treba popravila cest, ki so v obupnem stanju. Posledica tega je večmesečna ukinitev avtobusne proge Campa-nelle in sedaj grozi še ukinitev proge, proti Kati-nari. Da ne bo ta mestni okraj tako zapuščen, je treba municipalizirati avtobusne proge ali pa uvesti enake tarife, kot jih ima ACEGAT. Preurediti je treba tudi vozni red avtobusov. SREDIŠČE MESTA: Nujno je potreben otroški vrtec v središču mesta. Na razpolago je več kot dovolj otrok, ki morajo zdaj hoditi v zelo oddaljene vrtce ali sploh nikamor. ROJAN: Napeljava javnega telefona v Piščancih, pokrit zelenjavni trg, občinska izpostava v Rojanu, da ne bo treba za vsako malenkost hoditi v mesto, čakalnica na odhodni postaji avtobusa št. 28 in filobusa št. 5. BARKOVLJE: Ustanoviti slovenski oddelek v občinskem rekreatoriju, popraviti cesto Lavareto in druge poti, ki vodijo iz Barkovclj proti Furlanski cesti, ustanoviti občinsko izpostavo. ^2/ STARO SE PODIRA Po novem urbanističnem načrtu, ki bo izpeljan do konca leta 1963, se stare goriške hiše umikajo novim stavbam ali cestam. Podrli so že dosti hiš v nekdanjem spodnjem koncu židovskega »geta«. Ostal je pa še kljub obnavljanju po koncu ves tisti sta' ri labirint propadajočih poslopij zadaj za muzejem ali Attemsovo palačo. Drugi stari del Gorice je predstavljalo Rabatišče ali prav po starem »Kraška cesta« imenovano. Starina pa tudi umazanost je kar puhtela iz starih dvorišč. Občina je tudi tam zavihtela rušilni kramp. Začeli so podirati staro Zanettijevo hišo št. 9. Na vrsto pa bodo prišle še hišne številke 1, 3, S in 7. Nova Gorica začenja dihati, stara pa izginja. Kdor bo želel čez dve leti še videti nekdanjo romantiko starih hiš, bo moral iti v zgornji konec ulice Favetti ali pod grad v »Kočevje« (Coceviutta), kjer so res hiše še podobne na pol razpadlim kočam. RUPA Ne vemo, kaj je temu krivo, da nas Ru-perice na občini tako malo cenijo. Že večkrat smo se med sabo pritoževali, pa tudi v javnosti zastran tistega »jezera« sredi vasi. Ob vsakem deževju je taka poplava, da ni mogoče mimo. Občina bi vendar morala poskrbeti za odtoke ali kanalizacijo. Morda pa misli kakšna brihtna glavica, naj »jezero« kar ostane kot privlačna točka za tujce? Vsi sveti so tu. Povsod poskrbijo, da se zadnji dom umrlih drži v dostojnem stanju. Kazalo bi, da bi se zidovi tudi našega pokopališča malo popleskali. V nedeljo je imel naš mešani cerkveni zbor obisk. Prišli so snemavci tržaškega radia in so povzeli na plošče osem cerkvenih pesmi, katere je zbor prav ubrano zapel pod vodstvom pevovodje Nikota. Naš zbor je še precej močan. Šteje 24 mešanih Pred kratkim je poslanec Ceccherini sporočil županu brdske občine Marchiotu, da je vlada določila 30 milijonov lir za razširitev in asfaltiranje ceste, ki vodi od Njivice do Prjesake. Pot je sedaj na marsikaterih krajih zelo tesna in zaradi mnogih ovinkov tudi zelo nevarna za promet. Po predvidenih načrtih bodo del poti speljali preko Velike Njive in jo nato priključili na pot, ki pelje v Sedlišče (Uricottis) in dalje do Viskorše. Načrt je občinska uprava zelo pametno uredila. Ce bi namreč razširili cesto po sredini vasi, bi morali podreti precej hiš, kar bi požrlo precejšnjo vsoto denarja. Po sedanjem načrtu se pa to prihrani in tudi vas se bo lahko razvijala ob cesti na planjavi Velike Njive. VISKORŠA Star pregovor pravi, da počasi pride vse na dan. Uresničil se je tudi pri nas, ko so orožniki zaman iskali precej časa, kdo je zaikrivil velik požar, ki je izbruhnil že tam v februarju. Več dni je gorelo listje in suhljad v hosti okoli Viskorše in Mikotičev. glasov. Prav z zadovoljstvom jih bomo poslušali pri oddaji. Njim pa naj bo to v še večje bodrilo za vztrajanje pri petju. ŠTEVERJAN Čeprav se govori in je deloma tudi resnično, da gospodarstvo, zlasti kmetijstvo, po naših Brdih propada, se vendar najdejo v naši občini umni in podjetni gospodarji, iki se po svojih pridelkih in kmetovanju odlikujejo. Pisali smo že o nagradah in priznanjih našim kmetovavcem na različnih sadjarskih in vinarskih razstavah. V nedeljo so pa bili zopet odlikovani nekateri naši posestniki za umno živinorejo. Kmetijsko nadzorništvo in zveza kmečkih klubov z značko »3 P« sta priredili nagradno tekmovanje za odebelitev juncev in za dobro vzrejo junic. Četrto nagrado v prvi vrsti tekmovanj je prejel naš domačin Trpin Rihard, četrto odlikovanje in denarno nagrado za vzrejo junic pa štekar Lojze in Komjanc Karel. Ti gospodarji naj služijo za vzgled tudi drugim sosedom. SOVODNJE Kdor popotuje iz Gorice do Sovodenj mora trikrat menjati cesto in seveda tudi podplate. Skozi Štandrež do vrh Pilošč prideš po lepem. Potem pa začne mimo čuvajnice, po ovinkih čez polje in do pila taka cesta, da ji skoraj ni para v deželi. Poleti se na-žreš prahu in jetike po njej, pozimi hodiš po blatni strugi, v obeh primerih pa si ob par podplatov ali kolesnih plaščev, preden ugledaš prve sovodenjske hiše, kjer se začne spet asfalt. Tisti nesrečni kos ceste ni ne občinski in kot kaže menda ne pokrajinski. Zato se zanj tudi nihče ne briga, čeprav je že Požar se je razširil na sto ha površine in je že resno ogražal tudi vaške hiše. Skupnemu naporu vojaštva, gozdnih čuvajev in domačinov se je posrečilo pogasiti ogenj. Škoda je pa bila precej velika. Kot smo rekli, je oblast preiskovala, kdo bi bil neprevidni zažigalec. Sum je padel na 48-letnega Jakoba Vattolo, ki je pri gašenju v resnici pridno pomagal. Prav ta vnema je napeljala orožnike, da so ga začeli spraševati, dokler ni priznal, da je na vrtu pri hiši požigal dračje in se je po njegovi ne' previdnosti požar razširil. TRBIŽ V noči od nedelje na ponedeljek je postalo kar nenadoma konec lepih jesenskih dnevov po vsej dolini. Spodaj je deževalo, vse hribe naokoli je pa močno pobelilo s snegom. Ljudje so hiteli jemat iz omar zimske obleke. V nedeljo dopoldne je precej na gosto snežilo tudi po Trbižu. Smučarji so že upali, da bodo lahko namazali svoje deske in šli na sneg. že po nekaj urah se je pa tenka snežna odeja raztopiia. Vreme je pa ostalo mrzlo kljub zjasnitvi. Splošno sc sodi, da bo letošnja zima ugodna za snežni šport, ki bo vsaj našim gostiščem nekoliko napolnil blagajne. toliko prometa po tej cesti kot po mirenski. Vsi pa vemo, da je dolžna za ta kos ceste skrbeti pokrajinska uprava. Zato se je končno le dvignila izmed svetovavcev komunistična predstavnica z interpelacijo na predsednika, naj se vendar začne s popravilom te ceste. —0— Minilo je že nekaj časa, odkar smo pokopali našo sosedo Ferfoljo Lucijo. Vaščani pravimo »pri Luciji«, kjer je njen dom. In to po vsej pravici, kajti rajna Lucija je res podpirala tri hišne ogle, odkar je umrl njen mož. Bil je v Nemčiji. Ko se je vrnil domov je šel delat v tržiške ladjedelnice. Delal je eno leto, pa mu je padel težek kos železa na prsni koš, da je na posledicah umrl. Gospodinja Lucija, mati petih otrok, se je sama borila skozi življenje. Zdaj je pa tudi njo pobrala huda pljučnica. Pokojnica je učakala komaj 58 let. Bog ji daj dobro vsaj na onem svetu. GLASBENE SOBOTE Glasbeno življenje v Gorici ima že staro tradicijo. Že nekaj let sem so vpeljane tako imenovane »glasbene sobote« z orkestralnimi in pevskimi nastopi, bodisi, v zborih ali s solisti. Doslej je italijanski »Odbor /a glasbeno delovanje v Gorici« priredil že 77 takih glasbenih večerov. Za letošnjo zimsko sezono ima v načrtu 16 koncertov z domačimi in tujimi umetniki evropskega slovesa. Za poglobitev kulturnega sodelovanja bi bilo prav, če bi povabili tudi slovenske zbore in umetnike h kakemu nastopu. S TRGA Več kot dva meseca ni bilo opaziti na goriškem trgu užitnih gob. Medtem ko je bila v prejšnjih letih naprodaj precejšnja množina tega gozdnega pridelka, je letošnja suša razočarala nabiravce pob. Zadnje: tedne jih je pa spet precej videti na stojnicah, seveda tiste bolj manjših vrst. Precejšnjo količino jih naberejo ^o obronkih Kalvarije in Oslavskih gričev. Dosti jih prinesejo tudi z onkraj meje. zlasti s Trnovskega roba, kjer so že od nekdaj znani gobarji. Imenitni poznavavci gobarskih skrivališč so pa zdaj tudi Podgorci. Nekateri jih naberejo tudi po deset kg na dan, prav v tistih krajih gozda, kjer drugi ne vidijo niti ene gobe. Na goriškem trgu, kamor pride kak dan tudi po dva stota tega blaga, se suče zdaj cena od 300 do 350 lir za kg. VRH Po dolgih letih ne bo več obveljalo tudi za skrajni rob doberdobske planote, da Kras nima vode. Ker nismo po naravi z njo obdarjeni, jo bomo pa v kratkem času ime- li vsaj umetno speljano tudi po hišah. Vodovodni konzorcij za Vzhodno Furlanijo (CAFO) je že prejel od skrbništva za javna dela dovoljenje, da razpiše natečaj za priključitev vodovodne mreže po hišah na Vrhu in tudi na Martinščini. Celokupni stroški bodo znašali 20 milijard lir. Z deli bodo začeli že v prvih mesecih prihodnjega j leta, tako da bomo že poleti tudi doma pre-| skrbljeni z vodo. ^oi*wiffu * Hanftlbhn tlolina BRDO JZ KULTURNEGA ŽIVUJEN.JA John ifteinSeeh ,GLAVNA NALOGA PISATELJEV JE KRITIKA" - JE IZJAVIL NAGRAJENEC V mednarodnih literarnih krogih so po večini z zadovoljstvom sprejeli novico, da je dobil letošnjo Nobelovo nagrado John Steinbeck. Pesnik Coc-leau je izjavil, da pozdravljajo to odlikovanje, ki ga je dobil Steinbeck, ker ga poznajo, občudujejo in ljubijo. Podobno se je izrazil o Steinbecku An-dre Chamson. Ameriški pisatelj Erskin Caldvvell, avtor romana »Pot tobaka« in »Majhna njiva«, ki potuje zdaj po Poljskem, je izjavil, da je John Steinbeck resnično zaslužil Nobelovo nagrado in da je. vesel, da jo je dobil ter mu čestita iz vsega srca. Tudi Steinbeck sam je zelo vesel nagrade. Čeprav je vedel, da je. med kandidati, vendar prvi hip skoraj ni verjel, da so mu res podelili Nobelovo nagrado, je izjavil. Časnikarji seveda ne dajo miru novemu Nobelovemu nagrajencu. Eden izmed njih mu je zastavil tudi vprašanje, kako piše. Steinbeck se je nasmehnil in dejal: »S svinčnikom«. Nato pa je zadostil radovednost časnikarjev in povedal, da navadno sede za pisalno mizo ob osmih zjutraj in piše, dokler ne spravi na papir toliko besedila, kolikor si ga določi za tisti dan. To je od tisoč do tri tisoč besed, približno 5 do 15 tipkanih strani. Piše vsak dan med tednom, razen ob nede- NOVA SLOVENSKA FILMSKA REVIJA V Ljubljani je začela izhajati nova slovenska filmska revija, ki ima naslov »Ekran 62«. Glavni urednik je Vitko Musek, odgovorni urednik Toni Tršar, tehnični urednik pa Drago Kralj. Revija bo izhajala 10-krat na leto. Prva številka je posvečena spominu dveh slovenskih filmskih delavcev, to je Herbertu Griinu in Mirku Groblerju. Revija »Ekran 62« hoče nadomestiti revijo »Film«, ki je pred kratkim prenehala izhajati. Novo revijo izdaja Sosvet za film in televizijo pri Svetu Svobod in prosvetnih društev Slovenije v sodelovanju z Vesna-filmom in Film-servisom. Angleški tisk o smrti prof m Vidmarja Tudi britanski tisk je precej obširno poročal o smrti slovenskega znanstvenika in šahista, dr. Milana Vidmarja. Njegovo smrt je javila angleškemu svetu agencija »Reuter«. Londonski »Times« je pisal, da je bil dr. Milan Vidmar eden od velikih mojstrov šaha, ki so vdihnili novo življenje šahu v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bil šah omrtvičen od dogmatičnih teorij, katere je zamislil Tarrasch ob koncu prejšnjega stoletja. Z mladostnim duhom, ki je stremel k velikemu, so Capablanca, Aljehin, Nimcuvič, Breyer, Reti, Spiel-man, Marshall iri Vidmar vdihnili nove ideje v šali in ga sprostili. To je trajalo do leta 1930, ko je prevladala sovjetska šola — pravi Times. O Vidmarjevi igri govori, da je bila značilna zanjo hladna znanstvena preciznost in strategijo velikega mojstra, pogosto pa je zablestel v njej blisk skrajne bistrosti v napadih v slogu starih plastičnih I mojstrov. »Times« potem omenja, da je bil dr. j Milan Vidmar tudi odličen inženir elektrotehnike. ; Od njegovih velikih sodobnikov v šahu je ostal i zdaj samo še dr. Ossip Bernstein — zaključuje ; »Times«. | SMRT FILOZOFA GASTONA BACHELARDA , Od možganske kapi je umrl v Parizu znani filozof Gaston Bachelard. Star je bil 78 let. Bil je član francoske akademije moralnih in političnih ved. Precej let je predaval na Sorbonni. Lani je dobil francosko nacionalno nagrado za književnost. Objavil je številna znanstvena dela, v katerih se ukvarja s filozofijo znanosti in oblikujočimi procesi domišljije, sanj in umetniškega ustvarjanja. V mladosti je bil skromen poštni uradnik, toda ko mu je umrla žena, se je ves posvetil študiju in vzgoji edine hčerke Suzane, ki je zdaj tudi profesorica na Sorbonni. ljah, in včasih tudi ob nedeljah. Ničesar ni hotel povedati o svoji prihodnji knjigi. »Če bom govoril o njej, je ne bom napisal,« je rekel. Zagotovil pa je, da se tudi danes še zanima za socialne in splošno družbene probleme, češ da romanopisci ne morejo drugače, kot da se bore proti socialnim krivicam, »kajti glavna naloga pisateljev i v vseh dobah je bila prav kritika,« je pristavil. —0— i RADIO TRST A IN VESOLJNI CERKVENI ZBOR Od 3. novembra dalje bo slovenska radijska postaja v Trstu Imela vsako soboto Ob 17,20 po-: sebno oddajo pod naslovom: »Drugi vatikanski | koncil«, v kateri bodo poročila in komentarji o I vesoljnem cerkvenem zboru. Gradivo za oddajo i bodo zbirali v Rimu posebej za Italijansko radio-j televizijo, v Trstu pa bo skrbela za oddajo slo- i venska redakcija tržaškega radia. Ta oddaja bo ! trajala ves čas koncila. Tudi običajna tedenska | verska oddaja, ki je na sporedu vsako nedeljo j ob 12,15 pod naslovom »Vera in naš čas«, bo ime-j la najnovejše vesti z vatikanskega koncila. Tako i bo radio Trst »A« lahko zadostil željam poslušav-[ cev, ki so pokazali veliko zanimanje za sedanji I vesoljni cerkveni zbor. UMRL JE PROFESOR MUCKERMANN j V Berlinu je umrl v starosti 86 let znani nem-| ški katoliški teolog, biolog in antropolog, profesor Muckermann. Kot znanstvenik je preučeval predvsem dednost in biološke osnove zakona in družine. Nekaj časa v mladosti je bil član jezuitskega reda, pozneje, pa je zaprosil za izstop, da bi se laže posvetil socialnemu študiju na omenjenih področjih. SLOVENSKI POMORSKI POTOPIS Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala v svoji zbirki potopisov »Globus« knjigo, ki opisuje življenje na slovenski prekooceanski ladji Splošne plovbe in vtise o življenju v raznih pristaniščih v Evropi in na drugih celinah. Knjiga ima naslov »Med oceani in kontinenti«. Napisal jo je reporter Milenko Šober. FILMSKA GLASBA BOJANA ADAMIČA Skladatelj Bojan Adamič, ki je že napisal glasbo za razne slovenske filme, sklada zdaj tudi melodije za novi film Boštjana Hladnika »Peščeni grad«, ki ra že montirajo pri lmbljanskcm Film-Servisu. Bojan Adamič pa bo tudi zložil glasbo za celovečerni film »Bog se je rodil v koruzi«, ki ga snemajo v Bosni. Naslov filma pa ni ravno okusen. Knjižica o Slomšku Slovenski duhovniki v Trstu so izdali v zbirki »Knjižic« tudi knjižico o škofu Slomšku. Napisal jo je znani mariborski kanonik Franc Hrastelj. V njej prikazuje tega velikega slovenskega škofa in njegovo delo. Kanonik Hrastelj velja za najboljšega poznavavca življenja škofa Slomška, ker je v svojem kratkem življenjepisu nanizal veliko lepih in novih stvari o Slomšku, med njimi tudi precej takšnih, ki so bile doslej širši javnosti neznane. SALZBURG BO DOBIL UNIVERZO Salzburg bo končno imel svojo univerzo. Najprej bodo ustanovili filozofsko fakulteto z 18 katedrami, ki bo začela delovati jeseni leta 1963. Upajo, da bodo lahko leta 1966 odprli tudi medicinsko in pravno fakulteto. Avtrijske oblasti nameravajo dati univerzi v Salzburgu ime nadškofa Parisa Lo-drona, ki je leta 1619 odprl v Salzburgu prvo tamkajšnjo univerzo, ki je delovala do leta 1810. Šele po več kot sto letih, in sicer leta 1928, so spet odprli v Salzburgu prvo fakulteto, namreč bogoslovno. UMRL JE PISATELJ ROMANA »IN ŠUMELI SO GOZDOVI« Umrl je slavni norveški pisatelj Trygve Gul-branssen, avtor slovitega romana »In šumeli so gozdovi« — trilogije iz norveškega kmečkega življenja v prejšnjem stoletju. Roman je bil preveden v 30 jezikov in po njem so posneli Avstrijci tudi f’lm, ki pa ni posebno uspel. Napisal je tudi številne druge romane. Doživel je 68 let. Nova številka ,fPerspektivešt Izšla je nova 20. številka ljubljanske, revije »Perspektive«, ki jo izdaja državna založba Slovenije, kot odgovorna urednika pa sta podpisana Primož Kozak in Velko Rus. Ta revija hoče biti nekakšen protiutež proti reviji »Naša sodobnost«, kateri očita konvencionalnost in idejno konservativnost. V novi številki »Perspektiv« najdemo na uvodnem mestu obsežno kritično razpravo o slovenski književnosti v letu 1961, ki jo piše Vital Klabus. Iz razprave povzemamo, da je izšlo leta 1961 v Sloveniji osem knjig novel in 12 romanov in povesti. Sledi nekaj pesmi Cirila Zlobca, od katerih imajo nekatere hoteno moderne naslove: »Blues št. 9« ali »Blues št. 3«. Jan Makarovič je prispeval obsežno filozofsko razpravo »Umetnik in njegov predmet«. Prevedenih je tudi nekaj pesmi Marta Oge-na in Paula Eluarda. Težišče revije pa je na razpravah »Intelektualci v modernem svetu« anonimnega avtorja, na povzetku Sartrove knjige »Kritika dialektičnega uma« in na razpravi Martina Heideggerja »Izvir umetniškega dela«. Značilno je, da najdemo v tej številki zastopana kar dva izmed glavnih predstavnikov sodobnega ekzistencializma. Zdi se, da skuša krog sodelavcev revije »Persek-tive« razširiti marksizem v smeri ekzistencialistič-ne filozofije. To dokazuje tudi njihov kritični odnos do uradnega marksizma. Premajhna skrb za slovenske kulturne spomenike V nekem ljubljanskem listu se nekdo izmed bravcev pritožuje nad zanemarjenostjo Cankarjevega muzeja na Zgornjem Rožniku pri Ljubljani in nad malomarnostjo, s katero skrbe za Cankarjev spomenik na istem kraju. Kot znano je Cankar precej časa živel na Rožniku in napisal tam nekaj svojih največjih del. Rožnik je bilo njegovo bivališče ravno proti koncu življenja. Zdaj ni mogoče dobiti v muzeju nobene spominske razglednice in tudi ne tiste brošure o Cankarju, ki so jo napisali kmalu po drugi svetovni vojni. Na spomeniku pa že odpadajo kamni, s katerimi je bilo obloženo podnožje. Dopisnik opozarja, da bi bilo treba spomenik popraviti še pred zimo, drugače bo škoda še večja. V zadnjem času se je ljubljanska javnost dvignila tudi proti zanemarjenosti Navja, to je pokopališča, kjer so pokopani nekateri največji slovenski pisatelji in drugi zaslužni javni delavci, ki imajo častno mesto v slovenski kulturni zgodovini. Tožbe o zanemarjenosti tega pokopališča so se sicer ponavljale že precej let, vendar niso mnogo zalegle. Zdaj pa javnost preko dopisov v listih s strani posameznikov in društev, na primer Slavističnega društva, odločno terja, da ljubljanska občina, v katere področje spada pokopališče., končno zagotovi, da bo v estetskem pogledu dostojno in da ne bo vzbujalo zgražanja pri ljudeh, ki poromajo nanj, da bi obiskali grobove velikih slovenskih pokojnikov. KONGRES CERKVENIH ARHIVARJEV V Sankt Poltemi v dolnji Avstriji je bil pred kratkim prvi kongres avstrijskih cerkvenih arhivarjev. Na kongresu so držali številna zanimiva predavanja o varovanju cerkvenih arhivov in o drugih problemih, ki so s tem v zvezi. Na kongresu se je zbralo 40 predstavnikov škofij, samostanov, redov in kongregacij. Odslej naprej si bodo cerkveni arhivarji v Avstriji stalno izmenjava- li izkušnje, poglabljali svoje znanje glede arhivov in skušali dati tem znanstveni značaj. Kot znano, predstavljajo cerkveni arhivi v Avstriji važne vire zgodovinskih podatkov, tudi za slovensko zgodovino, ki je bila več kot tisoč let najožje povezana z avstrijsko zgodovino. Poleg tega je v njih mnogokrat najti ključ za rešitev raznih zapletenih pravnih vprašanj glede lastnine raznih nepremičnin in drugega. V njih iščejo tudi dokumentacijo za razne druge pravne zadeve. GOSPODARSTVO Letošnja vinsKa letina Kmetijska ne.clzorništva vse Italije cenijo letošnji pridelek grozdja na 91 milijonov stotov, pridelek vina pa na 56 milijonov hi, kar je približno 6% več kot lansko leto, ko je bilo vina 52,8 milijona hi. Goriško Kmetijsko nadzorništvo pravi, da je na Goriškem bilo letos nekaj več grozdja kot lani. Posebno mnogo ga je bilo v ravnini, kjer so namakali. Kar se dobrote grozdja tiče, so vesti iz vse države zelo različne, a na splošno naj bi bil pridelek kakovostno slabši in marsikje je bilo ob trgatvi grozdje še popoh noma kislo in so ga pustili na trtah. Taki primeri so bili tudi v naših krajih. Drugače pa je pri nas letošnji pridelek pokazal izredne odstotke sladkorja. Tokajec s 26% sladkorja ni nobena redkost in do enake stopinje se je dvignil tudi Merlot, tako da ŠKODA ZARADI SUŠE: 300 MILIJARD V ministrstvu za kmetijstvo v Rimu cenijo na 300 milijard lir škodo, ki jo je povzročila suša. Najbolj je prizadeta živinoreja, ker cenijo, da so nakosili 70 milijonov stotov sena manj kot v drugih letih. Pridelek koruze se je zaradi suše zmanjšal za 8 milijonov stotov, pridelek krompirja pa za 25%. Pride-lovavci sladkorne pese so imeli okoli 2 milijardi lir škode; pridelek pese je bil za mnogo skrčen, a sladkoba gomoljev je bila večja, tako da je škoda omejena. Cenijo, da se je zaradi suše pridelek oliv zmanjšal za 3,5 milijona stotov, pridelek grozdja pa za 18 milijonov stotov. Med stročnicami je bil najbolj prizadet fižol, škode na ostali povrtnini pa za enkrat niso niti približno ugotovili. Sorle jabolk v Južnem Tirolu V. Južnem Tirolu gojijo 26 sort jabolk, med katerimi pa jih je samo 12 važnih za trg. Najbolj razširjena je »Rosa cli Calda-ro«, ki je dala lani sama 26% celotnega pridelka jabolk. Sorta »Morgenduft« je dala 16,8%, šampanjska reneta 16%, Graven-stein pa 11%. Od starejših sort je važna še sorta Jonathan, katere priljubljenost se dviga. V ostalem pa prihajajo vedno bolj do veljave ameriške sorte, predvsem Wine-sap, Golden Delicious in Red Delicious. V Južnem Tirolu se sadjarstvo površinsko ne more več mnogo razširiti, ker so že vse primerne lege posajene. V bodoče bo mogoč nadaljnji dvig sadjarstva samo v zamenjavanju slabših sort z boljšinii. ČEŠKA GNJAT V ITALIJI Med Italijo in češkoslovaško je bil sklenjen dogovor, ki predvideva uvoz češke gnjati v Italijo, in sicer za 450 milijonov lir. Uvoz bo izvršen v mesečnih obrokih po 75 milijonov lir, z začetkom v oktobru. Ta uvoz v Italijo pa bo ukinjen, če bi na trgu v Milanu padla cena debelih prašičev izpod 330 lir za kg žive teže. bomo imeli bela in rdeča vina z več kot 15" Maliganda. Trgovina z novim vinom je še popolnoma mrtva, a cene so po vsej Italiji znatno višje kot lansko leto v tem času. DUŠICNATA UMETNA GNOJILA V JUGOSLAVIJI Zaradi zdaleč prepičle domače proizvodnje dušičnatih umetnih gnojil — tvornica v Rušah — je morala Jugoslavija uvažati ogromne množine teh gnojil, predvsem iz Avstrije, pa tudi iz Italije. Kmalu pa bo domača proizvodnja več kot zadostovala za domače potrebe, ker bo v kratkem dovršena velika tvornica apneno-amonijevega solitra v Pančevu z letno zmogljivostjo 400 tisoč ton gnojila. Druga, samo manjša tovarna istega gnojila je v Lukavcu. Ko bosta obe v obratovanju s celoletno zmogljivostjo, bo Jugoslavija prihranila letno .nad 12 milijonov dolarjev, ki jih sedaj izda za uvoz teh gnojil. Umetno mleko To mleko ni določeno zato, da se z njim olajša odstavitev telet ali da se hitro opi-tajo. Gre za neko odkritje angleških znanstvenikov, ki so napravili mleko — brez krave — iz zeljnatih listov, grahovih luščin in drugih zelenih rastlin, med katerimi tudi takih, ki niso užitne, kot so korenjsko nat-je in koprive. Priprava tega mleka je precej enostavna: zdrobljeno rastlinje zalijejo z vodo in kuhajo na majhnem ognju toliko časa, da se vse spremeni v fino tekočo kašo. V to kašo primešajo vitamine, ogljikove hidrate, rastlinske masti rudninske snovi in med temi predvsem apnik in fosfor, ki sta najbolj važna za prehrano otrok, katerim je to mleko namenjeno. Angleški znanstveniki pravi- Zaradi dolgotrajne suše je letos malo sena in cena je zlezla v oblake. Citati smo, da v nekaterih krajih Italije zahtevajo tudi 4.000 lir za 100 kg dobrega sena prve košnje. Na splošno vrednotimo seno in vsako drugo krmo po krmilni vrednosti, za kar imamo posebne merilne enote, kot n. pr. škrobovo in mlečno vrednost. Cim več takih enot je v neki krmi, tem več je vredna. Dejansko se prav lahko zgodi, da ima neko blago višjo ali pa nižjo ceno, kot je njegova vrednost. To je na splošno odvisno od količine blaga, ki je na razpolago. Ce je blaga mnogo, bo po istem manj povpraševanja in cena bo nizka. Nasprotno se dogaja z blagom, katerega je premalo. Za boljše razumevanje vzemimo za primer seno m koruzo, če stane stot sena 4.000 lir, je to istočasno cena za stot koruznega zrnja. Krmilna vrednost koruze pa je približno dvakrat tolikšna kot vrednost i sena. če vzamemo za podlago škrobovo jo, da je to mleko mnogo boljše kot kravje. In kaj bodo rekli živinorejci? Mednarodni urad za kmetijstvo in prehrano — FAO — pravi, da je umetno mleko določeno za izboljšanje prehrane lačnih, ki predstavljajo več kot polovico človeštva. Nezaslišano drage gomoljike (Tartufi) Na trg v Albi (Piemont) je prišlo letos sredi oktobra dnevno od 10 do 15 kg gomoljik, medtem ko jih je bilo prejšnja leta 80 do 100 kg. Suša je tudi tu škodila. Pridelku primerne so tudi cene. Izpod 8.000 lir niso bile nikdar, večinoma je veljala cena 11 do 12.000 lir, a ne za kg, marveč za 100 gramov te poslastice. Gomoljike (tartufi) so gobe, ki zrastejo na korenikah, predvsem hrastovih, a ne vrhu zemlje, marveč vsaj pol m globoko. Za iskanje imajo za to nalašč naučene pse, ki gomoljiko zavohajo, čeprav bi bile še globlje od pol metra. Pri nas gomoljike ne rastejo, pač pa v Istri, mnogo v Piemontu, največ pa v Franciji. Uživajo jih seveda samo bogataši. Okus ni ravno poseben, pač pa gomoljika draži živce. V ta namen pa se mnogo žtrvuje in plačajo tudi tako vi- soke cene. —0— TEDEN PROTI LAKOTI F.A.O. in OZN organizirata za mesec marec 1963 poseben teden proti lakoti. Mesec marec je na splošno mesec setve severno od ravnika in mesec žetve na južni polovici sveta. Naloga posebnega tedna proti lakoti je, da se vzbudi splošno zanimanje za poldrugo milijardo ljudi, ki na svetu trpijo pomanjkanje, in da se sprejmejo ukrepi za gospodarski in socialni podvig, ki bo omogočil vsem primerno 'količino hrane. Posen-ni vsedržavni odbori v 50 državah in razni drugi odbori bodo urejali organizacijo tedna proti lakoti. Istočasno se bo skušalo pri širših plasteh vzbuditi zanimanje za svetovni kongres o prehrani, ki bo v ZDA v juniju leta 1963. enoto, stane ista v senu skoraj 100 lir, v koruzi pa komaj 50. Iz tega bi sledilo, da je seno v primeri s koruzo mnogo predrago .in da bi zadostovala cena 2.000 lir za stot sena, če je koruza po 4.000 lir za stot. To pa bi veljalo samo v rednih letih, ko je vseh krmil dovolj. Drugače pa je letos, ko vlada pomanjkanje sena, medtem ko se koruza laže dobi. Upoštevati namreč moramo, da s samim senom lahko preredimo govejo žival, s samo koruzo pa bi žival prav kmalu uničili. Govedo mora namreč poleg zadostnega števila krmnih enot dobiti tudi po obsegu toliko krme, da se napolni vamp in da se žival čuti sita. Brez tega občutka bi ne bilo prežvekovanja in žival bi kmalu izhirala. Zato je popolnoma opravičeno, da * je seno nekoliko dražje, kot bi ustrezalo količini krmnih enot, a cena 4.000 lir za stot sena — in če je še tako dobro — je pretirana. Gotovo pa je, da bodo živinorejci v bodočnosti krmili živini več koruze, ječmena, ovsa in podobnih krmil, ker bodo letos spoznali, koliko so vredna močna krmila. Koliko je vredno seno? ir. it. 5. Radič je pogledal za njo in skomignil z ramo. Ona pa je dohitela moža že pri hotelskih vratih. Hlastno ga je nagovorila: »Oprostite, gospod, imate zame trenutek časa?« Nagovorjeni se je začuden ustavil: »Žal mi je, gospodična, moram hiteti. Pa drugič!« Prijela ga je za rokav: »Prosim, prosim, ne užalite se. Prav nujno moram > vami govoriti.« Nevoljno se je je otresel: »Prav zares nimam niti trenutka časa. če hočete pridite v kavarno čez eno uro.« Maja se je morala vdati. Videla ga je, ko je stopil v razkošen avto. Zapomnila si je njegovo številko. Prav dobro se je tudi zavedala, da ga ne bo v kavarno. Užaljena se je vrnila v čajni salon, a tudi doK-torja ni več našla tam. Poklicala je natakarja. »Poznate tistega gospoda,« ga je vprašala, »ki je stal pri tisti mizi in ste govorili z njim?« »Vi mislite — ah, da — spraševal je po gospodu Delagoi. Mogel sem mu pa samo to povedati, da je že odpotoval.« »Vprašala sem vas, če gospoda poznate « »Ne, gospodična!« Maja je vstala in šla v telefonsko celico, kjer je dolgo časa govorila. Nato je odšla' v svojo sobo. Hotela je poiskati med oble-, kami v omari tisti dve škatlici, a ni jih bilo več. Prestrašena je obstala. Po hišnem telefonu je poklicala doktorja Prelca. Ni se oglasil. Vratar ji je sporočil, da se je pravkar odpeljal. Maja je tudi sedla v svoj voz. Na prvem; križišču se je zaletel vanjo nepreviden šofer. Izstopila je, da si ogleda škodo. Zadnji obročni odbijač je bil prelomljen, šofer j drugega avta, elegantno‘oblečen mož, se je na tisoč načinov izgovarjal. Prav za oglom; I da je mehanična delavnica, ki bo kar hitro popravila škodo na njegove stroške. Ponu-, dil se ji je', da potegne njen voz do tja. V delavnici so se takoj lotili popravilaJ | Maja se je med tem ogledovala po lopi. j Mimo nje je prišel monter. Kar preplašila se je — če se ne moti, je ta doktor Prelc; preoblečen — čemu? On je ni opazil. »No, gospodična,« jo je zdramil delavčev glas iz premišljevanja. »Smo že popravili.« Kot da se ne zaveda, je sedla h krmilu in se odpeljala. Radič, ali z drugim imenom Prelc, je pomagal tovarišu pri snemanju koles. »Prav radoveden sem,« je ta pripomnil, »kaj se bo privalilo ven. Zadnjič sta bila skrita kar dva kg blaga.« »Od kod je ta avto,« je vprašal Radič, ko je vlekel zračnico iz plašča. Na nekaterih dolih je otipal trda mesta. »Z Dunaja,« je odgovoril tovariš. »Na enak način gre blago tudi tja. Na ta način se voznik niti ne zaveda, kaj prevaža. Cariniki pa še niso prišli na sled. Nadomestno kolo je bolj nevarno.« Prerezala sta zračnico in vzela ven tn zavojčke. Nalepljeni listi so kazali, da je v zavojčkih le nedolžno zdravilo. »Ej, ej, to bo Preti vesel!« je pripomnil delavec. »Upajmo, da mu ne bo spet kdo ukradel blaga,« je vrgel doktor vmes besedo. Delavec se je kar zasuknil: »Kaj ukra del? Kdo je kaj ukradel?« »Mar ne veš? Pretiju so vso zalogo odnesli.« »Ojej, kaj pa zdaj?« »Predvsem je treba poiskati drugo skrivališče, po možnosti ne v njegovi bližini. Boš zračnico spet zakrpal?« »Ah, kaj še! Luknja je prevelika. Kar drugo bomo vložili. — Popolnoma izropal’, praviš? In kdo neki?« »Če bi to vedeli. Naj slabše je to, da moraš pri vsem tem še jezik držati za zobmi,« je odvrnil Radič in si ogledoval zračnico. Sodelavec Srečko je vzel zavojček: »To bom najprej spravil na varno.« »Kam boš skril to stvar?« »Najprej v mojo torbo.« Zginil je za tre- nutek in se je brž vrnil. »Danes je bil tu vodja, malo prej kot si ti prišel.« Radič je strigel z ušesi: »Kakšen vodja? Gospodar garaže?« »Neumnost! Vodja naše bratovščine. To ti je imel krasen avto!« »A tako,« je Radič mirno odgovoril. »Kaj pa je hotel?« »Bencin — in sveži zrak za kolesa.« »Drugega nič?« »Človek božji, saj se ne sme pustili spoznati. Z njim je bil še neki Delagoa. Kazalo je, da je Portugiz.« Radič je moral s silo krotiti svoje razburjenje: »Delagoa — praviš?« »Da! Kaj ga poznaš?« »Seveda — to se pravi, tisti natakar Zelenec mi je pravil o njem. Dvakrat sem ga videl v hotelu. Morda veš, kam sta se odpeljala ali si si vsaj avtomobilsko številko zapomnil ?« »Čemu bi si jo moral? Italijanska tablica je bila; na koncu je menda številka 15. — Človek božji, ne tako! Malce više dvigni voz.« Radič se je zgrabil za grlo: »Preklemana žeja! Je-li tod kaj pijače?« »Onkraj ceste točijo.« »Greš z menoj?« »Ne morem še. Kar pojdi, pa ne nalezi se ga!« Radič je šel čez cesto. Pri vratih krčme je kar obstrmel. Divna! Radič je mislil, da vidi pred seboj njo, katero je ljubil iz vsega svojega srca — še danes. V resnici pa ni bila Divna, ki je sedela pri preprosti mizi. Samo izredno podobna ji je bila. Radič se je še ves vznemirjen vsedel k sosedni mizi. Opazoval je dekle od strani. Ne ni ona. Izraz v.obrazu je pretrd. Divna ima klasične poteze in tudi bolj nežno polt, toda podobnost je bila naravnost čudovita. Mislil je na svojo vročo ljubezen. Nikoli je ni mogel doseči. On, sin revnih staršev, se je zdel njeni družini preskromen. Tudi še potem ko se je z železno voljo in talentom prerinil do uglednega mesta. (Dalje) Starčeva povest je vse tako presunila, da ni nihče spregovoril. Vsak se je bal izdati svoje ganotje. Hkrati pa so razmišljali o tem, kar jim je povečal. Zdaj so imeli vsaj približno predstavo o tem, kakšen je svet, v katerega so se vrnili. Pod pogojem seveda, da se v nekaj sto letih, odkar je starec zbežal iz njega, ni spet bistveno spremenil. Toda brez vojnč ali revolucije je bilo to malo verjetno. Vendar je profesor Magnussen zastavil starcu vprašanje, če misli, da je mogoče, da se je v Srečnem svetu kaj pomembnega spremenilo, odkar mu je obrnil hrbet. Starec ie spet malo pomislil, nato pa je odgovoril, da ne verjame. Nikdar ni ničesar opazil, po čemer bi bil mogel sklepati na kak upor ali vojno v Srečnem svetu. Profesor Magnussen je ljubeznivo prijel starca pod pazduho, ga dvignil in odvedel proti vesoljski ladji, da bi mu jo razkazal, še prej pa je ukazal, naj starca okrepčajo. Kmalu nato pa se je štab spet zbral na sejo in tudi starec — povedal je, da mu je ime Har San Just — je bil spet navzoč, da bi jim mogel biti na razplolago z nadaljnjimi informacijami. »Gre za to, gospodje in kolegi, da pridemo končno v stik s tako imenovanim Srečnim svetom,« je rekel profesor Magnussen. »Še vedno smo daleč od njega, čeprav smo končno posadili našo »Liberty« na Zemljo. Toda nesmiselno bi bilo, če bi se zdaj tu ustavili in se še mi šli puščavnike. Za nekaj se bo treba odločiti in to takoj, ali vsaj prav kmalu, se pravi, v nekaj urah. Drugače nas lahko dogodki prehitijo.« todtaiah d e so (ja E. Z. 82 »Vsekakor. Vsako odlašanje je lahko zelo nevarno,« je prikimal konstrukter Briansky. »Ne dvomim, da so ljudje Srečne ga sveta tehnično zelo daleč pred nami. Ne smemo dopustiti, da nas prehitijo tudi s pobudo. Ta je najbrž edino, v čemer jih lahko prekosimo.« »Vendar pa ne smemo pozabiti na previdnost,« je rekel dr. Minkus. »Gotovo so tudi znanstveno daleč naprej, glede na izkušnje in razvoj v več kot deset tisoč letih. Paziti moramo, da jim ne pademo v past.« »Prepričan sem, da nam jo že nastavljajo, 'če že nismo v njej,« je rekel fizik prof. Fisher. »V našem času — hočem reči, v našem prejšnjem času — bi ne sedela taka vesoljska ladja niti pol ure na Zemlji, pa čeprav v še tako oddaljenem kotičku, ne da bi jo bili lahko že uničili, če bi bili hoteli, če oni nas še niso, pomeni to, da nas tudi ne mislijo, ampak nas hočejo verjetno žive ujeti.« »Vsekakor pa nas morajo prej dobiti,« je rekel pater Robert, ki si je bil pridobil že v začetku odprave pravico, da prisostvuje sejam štaba, saj je bil odgovoren kar za pol odprave, namreč za njeno dušno plat, je zatrjeval. (Dalje) PREGLED JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETA Porazi in uspehi Jugoslavije Enaintrideset let so jugoslovanski nogometaši čakali, da premagajo odlično reprezentanco Madžarske. Toliko let je namreč minilo, odkar je v Beogradu Jugoslavija porazila odlične madžarske nogometaše. Dne 14. oktobra letos pa so Jugoslovani izbojevali prepričljivo zmago (1:0) kar v Budimpešti. Tekma je bila zelo zanimiva, ker so Madžari dobro moštvo (v nedeljo so porazili Avstrijo z izidom 2:0). Jugoslavija je. nastopila z naslednjim moštvom: šoškič; Svinjarevič, Jusufi; Radakovič, Vasovič, Perušič; Samardžič, Vukelič, Jerkovič, Galič (zabil je v 25' drugega polčasa odločilni gol) in Skoblar. Jugoslovani so igrali zelo odločno in se uspešno protivili ostrim napadom Korbcsove ekipe. Tudi mladinski ekipi sta dosegli dve pomembni zmagi (2:1 in 3:0), medtem ko je »B« ekipa klonila z izidom 1:2. S to zmago se je Jugoslavija maščevala za poraz, ki ga je doživela v Zagrebu proti Zahodni Nemčiji (2:3). Tedaj je jugoslovanska reprezentanca nastopila z drugačno postavo (šoškič; Dur-kovič, Jusufi; Ivoš, Markovič, Brnčič; Takač, Zanihata, Jerkovič, Galič — zabil je dva gola — in •Samardžič) in se zelo slabo izkazala. Nemški srednji napadavec Strehi je trikrat potresel jugoslovansko mrežo. Poraz domačinov je bil neoporečen, ker so bili Nemci odločno boljše moštvo tako v kolektivnem kot v individualnem smislu. Po porazu in po zmagi čaka v nedeljo Jugoslovane še tretja naporna tekma z Belgijo, in sicer tokrat za pokal narodov. Ne smemo pozabiti, da so Jugoslovani leta 1960 osvojili v tem tekmovanju drugo mesto (zmagala je Sovjetska zveza). Nedeljska tekma bo zelo naporna za Jugoslovane, ker bodo Belgijci prišli v Beograd z odličnim moštvom, katerega okostje sestavljajo igravci močne enajstorice Anderlechta, ki jc nedavno izločila iz prvenstva evropskih prvakov moštvo Real Madrida. V sredo je to moštvo igralo v Sofiji neodločeno (2:2) prav z bolgarskim prvakom CDNA, ki je dvakrat krepko premagalo jugoslovanskega prvaka Partizana. Ljubo Lovrič, ki je prisostvoval tekmi med belgijskimi prvaki in CDNO, se je vrnil v Beograd z najboljšimi vtisi o belgijskih nogometaših. Po vsej verjetnosti bo Jugoslavija nastopila z isto postavo kot v Budimpešti. Zamenjali bodo le obe krili, tako da bosta igrala Cebinac in Melič. Jugoslovanske nogometne enajstorice so v nedeljo odigrale svojo osmo tekmo državnega prvenstva. Na prvem mestu najdemo prvake Partizana, ki so nabrali 13 točk. Dosegli so šest zmag, en neodločen izid in bili samo enkrat poraženi (2e-ljezničar - Partizan 2:1 v četrtem kolu). Moštvo, v katerem nastopajo odlični nogometaši, kot so: šoškič; Jusufi, Sombolac; Vukelič, Mihajlovič, Vasovič; Cebinac, Kovačevič, Milutinovič, Galič in Vislavski, je zabilo kar 24 golov (povprečno tri gole v vsaki tekmi), prejelo pa jih le 9. V nedeljo so prvaki ostro porazili (5:0) Crveno zvezdo. Galič (tri gole) in Vislavski, dva gola) sta bila v polni moči, tako da se je Stojanovič zaman trudil, da bi branil njihove strele. Crvena zvezda je nastopila z naslednjo postavo: Stojanovič; Tomič, Miličevič; M. Šckularac, Con, Popovič; Andjelko-vič, Skrbič, Prlinčevič, Kostič in Melič. Trenutno so na drugem mestu predstavniki Dinama iz Zagreba, ki so nabrali 12 točk in ki so edini še nepremagani (4 zmage in 4 neodločene izide). Dinamo je zelo dobro moštvo (20 golov) in odlikujejo se posebno Jerkovič, Zambata in Ma-tuš. Presentljivo dobri ekipi sta letos Beograd in Sarajevo, ki sla do sedaj nanizali 11, oziroma 10 točk. Beograd jc zelo vigran v napadu (dobro sta Skoblar in Cebinac), saj je zabil 17 golov (4 zmage, 3 neodločni izidi in en poraz), Sarajevo pa ima zelo čvrsto obrambo (prejel je samo 11 golov). Odlikuje se napadavec Ferhatovič. Crvena zvezda je letos zelo nestalna. Samo trikrat je zmagala, doživela je že dva ostra poraza (Radnički 1:3 in Partizan 0:5), zabila pa samo 7 golov. Dvomimo, da bo beograjska ekipa letos po- segla v boj za častni naslov. Točko manj od Ko-stičeve ekipe ima Radnički iz Niša (dobro igra Ostojič). V zlati sredini je kar pet ekip: Zeljez-ničar iz Sarajeva, Budučnost iz Titograda, Novi Sad, VeJež iz Mostara in Hajduk iz Splita. Druga sarajevska ekipa je dobro moštvo (premagala jc celo Partizana), prav lako tudi Budučnost. Novi Sad in Velež nihata med porazom in zmago, Hajduk pa je letos zelo šibak, ker je doživel že štiri poraze (Rijeka 0:4, Crvena zvezda 0:1, Zeljezničar 0:2 in Budučnost 1:2), zabil pa samo osem golov. Rijeka je moštvo, ki ne pozna neodločenih izidov : zmaga ali poraz je geslo njenih nogometašev. Zanimivo je, da je zabila v osmih tekmah samo 7 golov (štiri gole je zabila Hajduku) in pri tem osvojila šest točk. Na- predzadnjem mestu je Vojvodina, ki ima zelo šibko obrambo (prejela je že 16 golov), čeprav je napad včasih plodovit (13 golov). Strokovnjake skrbi dejstvo, da ie obramba Novosadčanov sestavljena iz dobrih igravcev, kot so Svinjarevič, Bena, Nikolič in Radovič. Na zadnjem mestu najdemo ekipo, ki jc verjetno že zdaj obsojena na izpad iz prve lige: Sloboda iz Tuzle. Sloboda je do zdaj samo enkrat zmagala, in sicer prvič v nedeljo (premagala je Vojvodino z izidom 3:1), Jugoslovanske ekipe so odigrale tretjino prvenstva; za častni naslov se bosta potegovali Partizan in Dinamo, a nevaren tekmec je tudi Beograd. Ostale ekipe (Crvena zvezda. Radnički in Hajduk) bodo pozorno spremljale boljša moštva in skušale izrabiti vsak nadec. Za obstoj se bodo borile Sloboda, Rijeka, Budučnost in tudi Vojvodina. Lestvica po osmem kolu: L Partizan 13, 2. Dinamo 12, 3. Beograd 11, 4. Sarajevo 10, 5. Crvena zvezda 9. 6. Radnički 8. 7. Zeljezničar, Budučnost, Novi Sad, Velež in Hajduk 7, 12. Rijeka 6, 13. Vojvodina 5 in 14. Sloboda 3. Druga liga je v Jugoslaviii razdeljena v dve skupini: zahodno in vzhodno. Zanima nas zahodna liga v kateri igrata dve slovenski ekipi: Maribor in ljubljanska Olimpija, ki pa žal ne spadata med najboljše. Trenutno najdemo na prvem mestu močno zagrebško ekipo Trešnejvka, ki je. 8-krat zmagala in bila samo enkrat poražena; zabila je 26 golov, prejela pa jih je le 6. Za prvo mesto se borita še Čelik iz Zenice ter Slavoniia iz Osijeka, ki imata 14 oziroma 13 točk. Sledijo: Istra, Bo- rovo, Vartcks iz Varaždina, Famos iz Sarajeva, Lokomotiva iz Zagreba, Rudar iz Kakanja ter Maribor. Olimpija ima točko manj in je zato na 11. mestu, sledijo še: Šibenik, Borac iz Banja Luke. Split, BSK iz Slavonskega Broda ter Karlovac. d. t. SVETOVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Kegljanje ; je v Jugoslaviji zelo razvit šport in zato spadajo Jugoslovani med najboljše igravce na svetu. Pred dnevi so v Bratislavi na Češkoslovaškem odigrali peto svetovno prvenstvo. Do sedaj je največ zmag dosegla prav Jugoslavija (tri zmage), medtem ko so Vzhodni Nemci bili samo enkrat uspešni, in sicer na drugem svetovnem prvenstvu, ki je bilo leta 1955 v Essenu. Jugoslavija je zmagala leta 1953 v Beogradu, leta 1957 na Dunaju in leta 1959 v Bautzenu. Strokovnjaki so predvideva- li, da se bo končni boj vodil prav med dosedanjimi svelovnimi prvaki — Jugoslovani in med vzhodnimi Nemci, ki so do sedaj dosegli velike uspehe na neuradnih evropskih prvenstvih in na tako imenovanem tekmovanju za evropski pokal. Svetovno prvenstvo v Bratislavi pa je določilo, da so najboljši kegljači na svetu Čehi. Na drugo mesto so se uvrstili Madžari, na tretje pa Vzhodni Nemci. Jugoslavija pa je doživela velik poraz pri moških, čeprav je pri ženskah osvojila zlato svetinjo, sledita Romunija in Češkoslovaška. Pri poameznikih je postal svetovni prvak Madžar Szabo, ki je uspešno izrabil vse lučaje. Pri ženskah pa je zmagala šindlerova (Češkoslovaška). Odlikovali so se Madžar Rakoš (325 na čiščenje), Ceh Preister (619 r.a polno), Romunka Antonovici (147 na čiščenje) ter Jugoslovanki Erskijeva (nov svetovni višelc na 100 lučajev — 449 kegljev) in Moharjeva (301 na polno). Dosedanji svetovni prvaki so bili: Avstrijec Ba-yerj (leta 1953), Nemec Luthe (1955 in 1959) ter Romun Micoroi (1957). SZ PRVA V PETEROBOJU V glavnem mestu Mehike se je odigralo svetovno prvenstvo v modernem peteroboju. Kot so strokovnjaki pričakovali, so glavni naslov osvojili predstavniki Sovjetske zveze (15.203 točk), in sicer petič zaporedoma. Na drugo mesto se je urstila Madžarska, na tretje Združene države Amerike. Pri posameznikih jc zmagal Rus Sodobnikov (4.646), ki je tako odvzel častni naslov sroojaku Noviko-vu (4.451).. Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra- vi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava ENA EN DOM NEKAJ MALEGA O PODPISU Kot resnično »eleganten« in inteligenten podpis, pa čeprav je dolg in težek, smatramo tisti, ki je jas^rt in čitljiv, da ga lahko razbere vsakdo, tudi kdor 'vas ne pozna. ^Razne čačke, ki jih sploh ni mogoče razbrati, 'stari baročni podpisi, sestavljeni iz nemogočih znakov ter velikanski štiricentimeterski podpisi prav gotovo niso znamenja oseb višjih kulturnih stopenj. Lahko razumemo, da nima posebno čitljivega podpisa n. pr. oseba, ki mora v podjetju podpisovati na stotine listin in pisem (v tem primeru bo pazljiva tajnica dodala podpisu še žig z imenom in priimkom osebe, ki je stvar podpisala); ne moremo pa razumeti, da ima nečitljiv podpis mlada uradnica, ki podpiše največ dve pismi tedensko in morda kak dokument letno. Jasen in čitljiv podpis ni samo znak vljudnosti do kogarkoli, ampak je tudi dokaz resničnega ponosa, ki ga ima nekdo do lastnega imena in priimka. Vsako čečkanje in pretiravanje je zato pri podpisu neumestno. Pri podpisovanju je treba paziti še na sledeče: če je nekemu dekletu n. pr. ime Ljuba Sancin, se mora tudi podpisati na ta način, da bodo drugi z lahkoto razbrali, da je to Ljuba in ne Ljubo Sancin. Prav tako sc ne sme krajšati imena in priimka, kot n. pr. v našem primeru Lju. Sa.; te bi lahko bile začetnice kake trgovske tvrdke, ne pa dekletov podpis. Končno ne smete prezreti še sledečih štirih pravil: 1. Z imenom in priimkom podpisujemo navadno pisma, napisana osebam, ki jih vikamo, ter razne listine in potrdila. 2. S samim lastnim imenom se podpisujemo na koncu pisem, namenjenih osebam, ki jih tikamo. 3. S samim priimkom se ne podpisujemo nikoli, razen na nekaterih uradnih listinah. 4. Nikoli se. ne smemo podpisati na ta način, da denemo najprej priimek in nato ime, ampak vedno najprej ime, nato šele priimek. Ondina u ‘K -2*. 3 - C ^ o. ra ™ «2 >n oj bo o £ >U OJ JD 1) W >CJ >o lil N ra .K ii ^ ca > N OJ 03 'n _0> u (U bo ;3 M CQ .£ , 'bb ca u TJ 03 > ca a 03~ P > E p S >-( D 'x, d) co TJ (U S c/) O 03 U C 3 •r» bo .3 03 e-m 03*" u r-i 0) >CJ 0) 0) c C .OJ ro ‘-3 3 u C <1) 5 >o w o c TJ ^ 1 N •> p tj o > s c ^ ra,5, S iS fG "O g 'Oj ° ra •- >“ £>n.„ N « —• TJ N 03 N > «*7Ž o m C S . ° S ^ sSp ra M > Ou- .: >s c d oj rž ■-> E 2 >8 . O _ *-» 03 ae ..-S •*-» OJ OJ Ih C -* > 1 o ra S ^ g CJŽ ij u o r a —> c n M g | _ 8| S 'o cs JA •—> V_/ N ' ^2 <3 £* 'TJ U O S* k t,°. 5 a f. ttl ^ C A ' c -n O • >-< y . -rt S -rt 00 ,H TJ N ^ V m 3 ca rj P ?* ?iž" 03 L> . c/> U > > JA O ■a10 s ° 03 ol H a« ^ 3 J-H 03 § s as c/) (D N C ~ S* W es c , X) 3 i i-< >N . Xj TJ a.s 0» — p S 4) TJ O c/) c/) 03 C« 0) 00 bo 1 3 J3 :z? j-h TT« P (/) O (U 1U U-H t-< J-l >FH O TJ *T-J X) *' .oj .3 £ "čž5 (/) a-S o h «. D, ~ " >N as' a & a „ 3 :=i > £:a 03 c O G > CJ ^ a Oj ° g « u •-< oj Bo£N R _ s • r~> rrt bo oj S S, c M O n co jo C >N sii O *■* y> 30^ d c/) m TJ (/) 03 ’ 3 JO Jo-° “•§ “ 03 S o O D.-« 3 03 S H S oj CQ .03 ,2 ^ 'c1 5 Ut 3 *-* ^ 03 •- 2 C P- a n p nj C .r-. U 03 TJ 0) aSc u 03 5 03 N ^ '5 a H g" . O TJ T C U W OJ 03 t-tž) 03 ic >U ^ „ ® TJ ,2i bo.a > o o ,rH ^ Ž . (/) ^ ^ Bi 03 , *_ (U U (U ^ r-H "“‘-D - O >N 03 o M ■go” C O 1U 01 TJ bo C TJ D >5*s S C >«« e* 5 J HO CK3Q>‘