tato LXXV., St. 183 Spedlrfooe tu abboraunento Poštnina plaftamn v gotovini, uiLEiuNiaor vo us upkava: ljubljena, puogdojcta IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a ogi«M ta Kraljevine Italije ta UNION« PUBBIJCITA ITAUANA 8. A-, MBLANO OlXi * — La lotta in Sicilia Vialenti cornbattimenti nel cen tro del fronte — IHie fncro-ci.itc;! e tre mercantili colpiti, dediči veli voli avversari abbattutl Crrmando suprrmo. — Rollrttino di gucr-ra No. 1174. Al centro oel fronto siciliano prese^unm i violer»ti attarohi dr! nrm:rf> lungo le co-ste tirl!'is«»la. N ostri aero.siluranti hanno intercettatn uniti da Kuerra o ma torpedna lotala so prestregla sovražne vojne in trgovske edinice In zadola neko lO.O(H) ton>ko kritarko, neko 5000 tonsko križarko U\ tri tru"t-wko paniiko. Skupite amerišklb Stirimotornili letel so Mer i j bombardiralo Tomi. številna javna poslopja, r.:-;] njimi bolnišnice in mno-^o druvib stavb, so bila pri tom uničena ali poškodovana. l/.gubo med prebivalstvom so velil Xaši 1<»* « i napadli sovražna lofiala v hudh l^ojih. ki so se razširili tudi vzdolž obal*-, in jih sestrelili 0. Med letalskimi napadi, ki ffh |e izvršil sovražil u v pokrajinj Keggia CalabrSa, so otmminne baterije uničile H letala. General A m b r o s i o. Bleščeč zgled vere in discipline Pripomba k poročilu št. 1174 Proll postojankam italijansko-nemških Jet v severnovzbrodnem odseku Sicilije se zaganjajo žo 12 dni anglo-ameriške sile. V srednjem odseku fronte, v depresiji med Etno in verigo Caronie, se izvajit nasprotnikov napor že več dni noprekinjeno. da bi stri odpor branilcev ter vdrl v Randaz-SD 1» Waproj proti MessinJ. ki je končni cilj sfcll la. 2e skoraj dva tedna se proti številnim a-ng^loamcriškim divizijam s hrabro žila-bore italijanske in zavezniške čete. K imenom krajev, ki so postali znani zaradi ostrih borb, se pridružujejo drugi. Prej držane postojanke so nadomeščajo z drugimi, ki zapirajo postopoma pot vdor-niku in zadi-žujejo njegovo napredovanje. San FrnteHo. Bronto. Adrano, Acireale so tili žilavo hranjeni kakor že prej Troina. Regalbuto. Canturipe in Catanija pred kombinirani uri napadi s kopnega in iz zraka ob nastajanju besnih bitk. med katerimi so branilci nudili svetle dokaze junaštva, in zadajali sovražniku krvave izgube. Randazzo, ki je že nekaj dni v območju napadalčevega topništva, so še up:-ra, kakor se upirajo hrabro druga manj-Sa središča. To je epična borba, ki zasluži, da se Jjrikaže italijanskemu m nemškemu narodu kot bieSČeč zsrlod vore in discipline, kateri njih vojaki izpričujejo v tem odločilnem trenutku vojne. Pripombi*: Letalski napad nn Terni. ki ira navaja današnje uradno ooročilc je povzročil med civilnim prebivalstvom 72 mrtvih jn 493 ranjenih. Izkoriščajoč težave testna, co italijanske -nem- 1 ske čete sovražnika obkolile m mu zatiu'c krv a ve izgube. V spiesnem je poizkus 7.1 iztisnjen je 1 italijansko-nemških čet iz njim ugodn h gorsk h j postVijank z up"rjbo 6gfonln?Ti topili kih m letalskih sil ostal brezploden. Vse piroliievatoe operacije vdornikc^ so izjalovile ob ognju italijaiiiJwegd in ncm'*!:cga orožja in po protinapadih. Neuspeh so du/ivclc ang'e^ko-ainer'->.ke čete tudi pri poizkusu obkoiitve ce< branilcev ob vzhodnih nbronk h masiva litne. Nj. Veh Kralj isa Kraipca v TerKlju Rim. 12 a v?, s Nj. \ el. Kraij in Tesar ter Kraljica in Cesarica sta takoj po sovražnem letalskem napadu včeraj prispela v Terni in si Ogledala prizadeto kraje. Kim. 12. avg. s. N.j. Vel. Kralj .'n t eSar ter Kraljica in Cesarica sta poslala prefektu v Terni 800.000 Ur 7n potrebne družine iz Tornija, ki so bita prizadeta ob s» o v raznem napadu. Sovražnik3vc pririrarje Bern, 11. avg. s Iz glavnega stana generala Eisenhrvera poročajo, da postaja borba na Siciliji vedro bolj ostra m da se mora ozemlje osvajati ped zi pedjo. tako ialav je odpor sovidinika. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. avg. 8. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V odsekih kubanskega mostišča. Miusa In srednjega Ponca, jo potekel dan, ne tor uničilo v zadnjih dveh dneh 83 sovjetskih letal. V treh bitkah, ki so bile južno od Lado-škojra jezera- so nemške čete pod povelj. Mmuii maršala KuchJerja. generala Iaade-lUHiina i 11 pohotnega generala \Vollerja, ob podpori oddelkov letalstva general* Kor-tena, razbilo v junaških borbah, trajajočih ml 22. julija do 6. avgusta, napade 8. in 60. sovjetsko armade in tako preprečile načrte za prodor, ki jih jc zasnoval in poizkušal i/vi st: sovražrik. Razen prve pehotne di-vizilo. ki je bila ž«- omenjena v vojnem porodu, sta se v teh bitkah posebno izka- ' zah 5. divizija planinskih lovcev in 11. pesiotaa divizija \ zhodne Prusije. Na skrajneni severu so Sovjeti obnovili Svoje prot!rap.ide na postojanko, ki so jih Nemci nedavno osvojili v odseku LrOUhiva. Sovražnik je b;l razpršen, preden je dosegel glavne borbene črte. \ r.'-j BiS II. avgust so nemške lahke pomavsIU; sile potopile pred kavkaško obalo ono sevjo-sko topničarkn in «mi moiorri to:p«*dni čoln ter hudo poškcdovale neko na; i.aljn.io so\Tažno edinico. Bruge nemške pomorske sile so isto noč obstreljevale s s\(»j'm: t;>i*ovi sovjetske postojanke v cd-eka Miusa, ki se 1 ahajajo \ bližini obnle. N"a P*c"li;i so se nadaljevali |hi v naprej določenem načrtu odiiiikalni pokreti na skrajšane posto?anke prodmoNtja. Sovražnik, ki je prit-skal v severnem odseku ob cbali. Je utrpel v srditih borbah znatne izgube. Ob s )de.Iovanju z letalstvom je bil preprečen, po večir.i še preden je dosegel oba. lo. poizkus izkrcanja znatnih sovražnih sil /aped no od rta Orlanda. Sovražni oddelki, ki jim je izkrcanje uspelo, so bili uničeni. Nad obalami zasedenih držav m na prostih lovskih poletih rad Atlantikom je bilo sestreljenih 5 letal in velik sovražni hklroplan. Skupino nemških težkih bojnih letal so napadle proteklo noč področje vojaškega pristanišča Plvmouth kakor tudi cilje v Bournouthu. Odvrgle so veliko količino zaž'galnih in ruš Inih bjmb. Vsa letala, kj so se udeležilo to operacije, so se vrnila na svoja oporišoa. Ob nadlogovainih napadih, ki so jih an-gleška letala preteklo noč izvršila "a zapadno Nemčijo, je rastala škoda sorazmerne obsežnosti v staiHvan.i«*kih okrajih. Hude izgube ameriških bambrikov nad Nemčijo Berlin, 12. avg. s Skup'ac amerislcth bombnikov, ki so oli in 1 cerkev. Nemški lovci in protilctal hko toj-n štv0 so oviažniku zadali znatne izgube Preden so sovražna ietala mogla do-seči cilje, je b"!n sestreljenai 14 ameriških štiri-rnotoruikov. [\i dosedanjih podatkih je bilo uničenih 35 sovražnih letal, to število pa bo verjetno- št naraslo. Izjalovljen napad »a nemški Burim. 12 a\<2. s. Sovražni hidrop'ani so snaći napadli pred norve&ko obalo neki nem;ki konvoj, štiri torpedi, ki j h Sprožila sovražna letala, so šli zelo bi:/u mimo nemških ladij in so eksplodirali na cbali. Imo izmed napadajoč :h letal je bilo sestreljeno. Beri n, 12. avg. s. Doznava se, da so sovraiia torpedna letala snoči brez uspeha napadla neki nemški konvoj pred norveško obalo. Fci'2Z Ssvjetev ob Larbškem fczeni Izgubili S9 v tritedenski bitki loD.aos mrl ReHin, 12. srvj?. s. Mednarodna obveščevalna Igencija p^se: Tretja obrambna bitka ;u2 \o cd Ladoškcga jezera- ki je tra-jala od srede julija do 2. avgusta t. £ pied. srt ivlja uspeh nemških sil. 2e meseci jun;-ja je bil j ugotovljen?, da nameravajo Sovjeti z uperabo velikih sredstev tcpn:itva. orožja za proiz\ajan a megle la skupin bojnih letal sneti nemško fronto južno od Lauoške.2:a jezera, operirajoč v vzhodni, severni in zapadni smeri. Soviažnik je upo-rabljal v ^eh operac iah nic manj ko 21 d.vizij Izbranih strelcev, številne pehotne brigade. 2 b;ig di tankov in 10 oklopnih pcikov. Med bitko, ki je trajala skoraj 3 t«?dne. so se nem.s1ce divizje v hudih bor* ban uveljavile na vsej Crti navzlic sovražni številen; premeći. V celoti. zakljuCu e obveščevalna agencija, se so vraž *e izgube v tretji cbiambni bitk* pri Ladoškem je-zeru lahko cenilo na 80 do 100 tisoč mož. Občutne Izgube angleške in ameriške ni s i?.:. 3 2-.'t s 1^1 Lines, IX. evg-. s. V Gibraltar so privlekli zadnje dni naslednjo angleške in ameriške hudo poškodovano /ojne ladje: 2 oklopnici. 2 nosilki letni. 5 ruš Icev in 2 torpedovki. Te edinice so bile zadete v j bitke mehaničnega orožja kakor velike borbah okrog- Sicilije. premikalne bitke. To velja zlasti za odseke Prem3 5 nemškega orožja Berlin, 12. avg. S. Vojaški sodelavec DNB j Ugotavlja, da do da^es kaže velika poletna fenziva Sovjetov bolj značilnosti ogromne oostritev ^isclpliiie in kontrole v skrbi za prefnraiio prebivalstva Uspešna operacije italijansko-nemških čet Berlin, 12. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava o operacijah na sicilski fronti, da so bile včeraj borbe določenega obsega samo na severnem področju ob obaii. Skupina anaic>ko-a!iicr.šk;]i s:I jc sku;a'a z efektivi enega polka izvesti izkrcanje zapadno od rta Or lando. toda tudi ta operacija se ic popolnoma izjalovila. V tesnem sodekvvanju s topništvom so skupine nemških brzih bojnih letal napadle aovražne sile tako silovito, da se je moglo izkrcan" samo nekaj sto mož in malo tankov. V kratkem so bdi ti kontingent: obkoljeni in uničeni. Skoraj ob istem času je general Patton napadel nemške varnostne oddelke cb obali. Med srditimi borbami je napadalcem uspelo izvršiti vdor krajevnega značaja, ki pa je bil takoj odstranjen s protinapadi. Italijansko-ncm?ke čete so odbile nočni napad angle.ško-ameriških sil na področju Bronta. Kim. 12. avg\ s. Tsinopri listi so te dni posvetili članke vprašanjem prehrane, predlagajoč spremembe v starih organizacijah :n želeč si novih račinev. s katerimi naj bi se clajšala rešitev vprašanj, ki sd pred stavljala do dnnes v pr^ksj skorai nepre-magijiVe težkeče. T-i članki so bili često med seboj v nesoglasju in celo v nasprotju. V odgovor na razne smeri, ki aanes obravnavajo ta vprašanja, ;e generalni direktor z^i prehrano Rcnchi smatral za potrebno dati tsku nekaj izjav. Predvsem je odgovcril na vprašanje, &Ji je bolj primerno nadaljevati s sedanjim režimom discipline in kontrole ali vzpostaviti in pričeti režim trgovinske svobode, ki bi po mnenju nekaterih z nastajanjem povpraševanja m ponudbe ter konkure-ce lahko odpravil ne-všečni pojav zastajania. skrivanja pridelkov in privedel v posledici cene i\ znih pri. delkov na pravično višino. Po obširni proučitvi vprašanj k- so v zavezi s prehranjevanjem, je prof. Ronchi zatrdil, da bi cdprava sleherne discipline in birekratičnih cvr, to se pravi lazn-h kontrolnih ustanov, povzročila v sedanjem trenutku takojšnjo spremembo vprašanj, ki se tičejo vseh proizvodov. Oskrbovanje, razdeljevanje pridelkov in upoštevanje cen. se lahko držijo samo tedaj, če je mogoče kentrouratj blago od proizvodnje do potrošnje. Kruh se n. pr.. kot mnogo drugo za prehrano najvažnejše blago, redno razdeljuje po prmerni ceni prav zaradi tega. ker je mogoča kontrola. Vse blago pa seveda ne prihaja na trg tako redno, toda to ni odvisno od pomanjkljivosti kontrolnih organov temveč od narave sam:h proizvodov, ki omegoča izmikanja. Profesor Ronchi je nato govoril o medsebojni odv snosti med r-zninii pre.iranje valnimi odseki. Pripomnil je. da prmonj-kan e kakega dokčenega blaga povzroči neizbežno enako pomanjkanje proizvodov, ki jih zahtevajo pcti-ošniki. da bi nadome-ililj z njimi pcmanjkanje prvega blaga ha da bi cdpomoglj dnevni potrebi. Ome'ji giede t^ga. da je nastale prvo pcmanjkanje v odseku sadja in zelenjave prav tedaj, ko s-o se pi ičele rec onirati testenine, kruh in lošOobe. Težkoče v železniškem prevažanju, rastale zaradi vojnega stanja, delema seveda tudi prispevajo k redčenju proizvodov. S strožjo kontrolo od proiZvaj2n-a do petrošnje se b:> do skrajnesti omejil al' n* rda odpravil pojav skrivanja blaga in se bo zaradi možne kontrole vsega blaga preprečilo spreminjanje cer, ki največkrat ni opravičljivo razen iz nizkih razlogov spekulacije. Poostritev discipline in kontrole je terej potrebna, da se ničesar ne odtegne trgu. kjer naj potrošnik dobi Za primerro ceno vse, kar potrebuje za svojo dnevno prehrano. Ustanovitev vojaških, kontrolnih Komisij ima namen poostriti in ne zmanjšati disciplino ter postopati s skrajno strogostjo proti tistim, ki bi se v tem i»edno težkem trenutku skušali izmakniti, in še bolj proti tistim, kj mislijo, da jim je dovoljeno odtegniti se disc:plini. katero sedanja ura nalaga. O trgovinski svobodi in konkurenci bomo govorili, je zaključil direktor, Sele tedaj, ko bo blago lahko zopet prihajalo na trge v zadostni obilici. — Mi O0NCBB8IONARIA ESCLUSTVA per lav pubbttcttfc di provenienna itailftam UNIONB PCBBUCRA ITAUANA S. A_ MILANO. Novi Visoki koi prevzel posle Ljubljana. 12. avgutrta. Danes je prispel v Ljubljano In Je tankoj prevzel svoje visoke posle Nj. Kkae. Visoki komisar, general armadneca rh&> m, gr. uff. Riccardo Molio, senator Kraljevine. * Ob prevzemu visokega službenega položaja izreka prebivalstvo Ljubljanska pokrajine novemu Visokemu komisarju Bkae. Moizu spoštljivo dobrodošlico in mu zdi najboljših uspehov pri njegovem delu za dobrobit Ljubljanske pekrajine in njenega ljudstva. Okroinlca notranjega ministra vsem prefektom Rim, \2. avg. s. Notranji min.stcr je pcslal prefektom Kraljevine naslednjo br/ojaNko: >'Pn>v.»ti mr-krajevalne elemente, usmeriti prebivalstvo v novo italijansko življenje predanosti Kralju :n Domovin'.« Akademrka leto na univerz ali Rim, 12. a.Vg. -t!. Z oiT-edbo. ki .v objavi iS. se določa. d'i se na univerzah akademsko leto in finančllO leto. ki sta tekli «h! 29. oktobra do 28. oktobra naslednjega leta pričneta 1. novembra in konč ta 31. ckobra Spremembe v vodstvu sportu*h organizacij Rim 12. avg. s. Komisar GONtJa je izdal naslednjo okrožnico svojim federacijam: »Z današnjim dnem privzemam predscd«*fvT vseh narodnih federacij CONlja. 1'rcdscdniki teh Federacij i/gube s tem dnem Svoje funk eije. Tajniki ostanejo na položaju ter se bo^lo držali mojih navodil v Vodenju redne uprave. Z današnjem dnem preneha Funkcija sjeneral negi tajnika (lONIja. Rasni odseki 5»encml-nega tajništva CONlja se bodo ravnali po rmv jh odločbah.« Komisija za pregled ooobja v zunanjem ministrstvu Rim. 12. avg. s. Zunanji minister je odredil, da se ustanovi posehna komiflija. katere naloga bo. proučiti položaj funkcionarjev ministrstva za zunanje zadeve glede na njih kariero ? dne 28. oktobra 1°22 na pcdlagi odločb EkfC šefa vlade. V komisiji so pod predsedstvom generalnega tajn:ka zunanjega ministrstva Kr. vele- poslanka Avgusta Roaaa Sc Eksc.vitca velikega križa Kr. vclepoolanfk Gu:do Viola j}r6f Campaito, Eksc. vitea velikega kri/a prvi pred sodnik apelacijskoga sodlSca Ma&simO P'lotti m generalni d^rckt<-r o>ebja zunanjega minitrstva Eksc. v;tez vd kega kr ža Kr. veleposlanik Fran-cesco Pita! - Osrednji urad za razdeljevanje tekst!lij Klm, 12. avg. s. Uradni list objavlja ministrski dekret z 9. avgustom 19-43 s katerim se Odpravlja korporativni odbor za razdoljevanje tekstilnih in oblačilnih proizvodov. Pri generalni direkcij: za Industrijsko potrošnjo je ustanovljen osrednji urad za razdeljevanje tekstilnih in oblačilnih proizvodov, ki opravlja poale prejs-niesra odbora. južno Bielgoroda in južno od Vjazme Tu im;;jo. čeprav dopušča zbiranja sovražne pelicte v zaledju mnenje, da bedo tudi te pehotne sile v nadaljnjem uporabljene, za zdaj besedo i/.ključno oklopna sredstva, topništvo in letalstvo. V takih okoliščinah obvladuje tank »Tiger zaradi svojega oklepa, iakorti orožja in sposobnosti za manevriranje, boljševičke jeklene kolose tipa T-34 . Umetno meglo proizvajajoči mož-narji nevtralizirajo podebno sovjetsko orožje, nemška letala • Messerschrn i tt« in ^Focke VVulff« pa nesporno obvladujejo tudi nobj nad bojiščem. Vojaški sodelavec nemške poluradne asenere nravi nadalje da se je jakost borb ki so b:!e včerai na področvj Bjei-sornda še narialie povečala, v odseku Orla pa so sovražni naredi popustili, kar pn ne izključMje. da nameravajo Sovjet« tud j v tem odsrku izvesti nov napad gigantskega ob^effa. Na Siciliji se neomajno nadaljuje edeor italij?p?ko-nemških čet. Narastlo učinkovitost itali.ian^ko-nemške postrojitve kaže uničenje sovrsžnih sil, ki so ce sku-ša«Ti /k'-cati zaoadno od rta Orlando. Skrajšanje fronte, katerega so branilci si->temit;čno izvedli z odmikalnimi manevri, dovoljuje domnevo d3 bo moral sovražnik na novem predmo?t4u prestati naj-estreiš'? b^'be in da bo tu utrpel nadaljnje najhujše izgube. Diplomatski razgovori v Tokiju Tokio. 12 avg s Zunanji minister Si-semicu le sprejel v svojem uradu skupno italijanskega in nemškega veleposlanika. V razgovoru so proučili vprašanja, ki so ▼ zvezi s trojnim paktom in z nadaljevanjem voine. Julija £0 Anglosasi izgubili nad milijon ton svojega ladjevja Neodpravljivi udarci angloameričkomu brodovju med bitko za Sicilije Berlin, 11. avg. s. Sile trojnega pakta so v juliju potopile nad 925.000 ton angio-amoriškega trgovinskega brodovja. bombe in torpedi letalstva in brodovja trojnega pakta pa so poškodovali skupno nad 850.000 ton scvražnega brodevja. Ker dela poškodovanih ladij ne bo mogoče popraviti, se lahko trdi, piše nemška poluradna agencija, da celotne izgube znatno prekašajo en milijon tcn. Pozabiti se tudi ne sme. da tudi ladje v angleških in ameriških ladjedelnicah, ki se popravljajo, dolgo ne bodo mogle na morje. Ni pretirano, ugotavlja nemška poluradna agencija, da je bil mesec julij med najbolj katastrofalnimi za angleško in ameriško trgovinsko br odo v je. Berlin, 12. avg. s. Mornariški kritik mednarodne obveščevalne agencije opozarja na hude izgube angleške in ameriške trgovinske in bojne mornarice v enem mesecu po izkrcanju na Siciliji in trdi, da očitni znaki dovoljujejo mnenje, da je Število sovražnih ladij, ki so potrebne poprav, mnogo večje, kakor se je doslej mislilo. Zdi se. da so ladjedelnice v Gibraltarju odklonile popravljanje poškodovanih trgovinskih ladij, poškodovanih v akcijah italijanskih in nemških letalskih in pomor- skih sil. ker gre prednost bojnim ladjam. Značilno je dejstvo, da niti Hooaevelt. niti Churchill n;sta smatrala za primerno objaviti javnosti bilanco o bitki za tonažo. Tisku zavezjniških držav je bilo od 10. junija prepovedano izražati kakršno koli sodbo o izgubah angioameriškega brodovja. Prepoved je bila izdana v vidu nameravanega izkrcanja na Siciliji in sledečih izgub, ki bi jih ta akcija povzročila. Po nagla s.tvi odličnih operacij napadalnih sredstev Kr. italijanske mornarice v sidrišču Gibraltarja, ko je bila dokazana ranljivost novih ameriških zgradb, trdi pomorski kritik agencije, da bodo popravljalne ladjedelnice AngloameriČanov tiMB v bodoče imele mnogo dela, če bodo hotele popraviti številne edinice. ki jih poškodujejo letalske in pomorske italijanako-nem-ške sile. Zaskrbljenost Bera, 13. avg. s. Po vesteh iz Lon-Aooa se bosta Roosevelt in Churchill med razgovorom bavila tudi z vprašanji tonaAe in z možnostjo ustanovitve medzAveatii- škega vrhovnega peveljništva za drugo fronto. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, P«**, is avgusta i»4S Stev. 1SJ Kratko, a silovito neurje Vihar vrtinci slapove vode in toče, podira drevje in trga opeko raz streh Ljubljana, 13. avgusta. Včerajšnje vreme označujejo nagle spremembe, nredv^em pa mu daje značaj vprav dramatična nevihta opoldne. Po oblakih smo zjutraj najprej sklepali, da bo deževalo 'oda zračni tlak ie naraščal. Ob 9. 3p se oblaki razblinili in zopet je posijalo sonce. Zdelo se je, da se jc \-reme zopet ustalilo Toda ni ie minila ura. ko se je zopet začelo oblačiti: zdaj so bili oblaki nižji ip bolj Cnu. Nujbej so se kupičiii zlasti na zahodni strani. Vendar so se še vedno trgali. Čim bolj se je pa bližalo poldne, tem bolj so na nebu prvladovalt temni odtenki. Posebno plašno jc bilo na zahodu, kjer je po^rmevalo ter šumelo — »kakor- bi vrela kaša*, po ljudski primeri. Preprosti liudie. ki žive v živem stiku z naravo vedb: da to preteče sumnje in po-prmevanTe napoveduje točo. N-. aj minut pred 12. se je stemnilo V čer Fantastična, pošastna svetlo- ba .~e j 'ila po mestu, oblaki so se spustili skora .io streh in po cestah je zapiska! mecen niš. kakor da nevidne sile u^la.šu je io instrumente za besni ples. Prirojen -t; ob pred elementarnimi silami je iegeT la Hudi. I judem nn ulicah se je v se 11 l.d:lo in ptašn se ozirali proti neb. trumah so n »i na tramvajske voz* I pa nišo mogli sprejeti takšne množi« . Nad mestom ie še vladala tišina kakor v trenutku ko je dirigent že dvignil roko, a še ni zamahni!. Nekateri liudie na eesti >o se celo tolažili, da ne bo dežja Toda že v trenutku, ko so se z zaupaniem ozirali proti nebu. ie nenadno završaln kakor da se je sprožila ogromna 'silna vzmet. Na i p rej .ie zašklepetala toča. kakor da bi vsipal orehe iz osromneaa peharja in silen vihar ie začel vrtinci ti slapove vode in toče. tisa t i ooeko raz streh, podirati drevje... Zažvenketalc so šipe. zaslišali So se prestrašeni kriki ljudi, ki se še niso utegnili umakniti s cest. in nekatere ulice so ?e v trenutku spremenile v prave hudournike. Ko je prenehala kiestiti ledena toča. ie še vedno padala toča opeke s -en. Marsikomu je presekalo dežnik arugim je vihar obračal dežnike; toda. kaj naj zaleže dežnik, ko je voda. ki je lila iz neba kakor v enem samem mogočnem curku, vdirala skozi sleherno špranjo celo v hiše skozi okna in vrata, da so bile marsikje poplavljene veže in sobe! Vihar ^e gnal slapove vode med hišami v divjih vrtincih. Tu in tam SO biie ceste pobeljene s točo. marsikje je pa voda prepravila ulice. Divji nles je trajal le kakšnih 10 minut, toda kakšne sledove ie zapustil! Po nevihti So po ulicah ležali med listjem kupi toče. kosi razbite opeke. šip. ostanki dežnikov, odlomljene veje. kosi strešnih žlebov, od-krušen omet . . Na Cesti Soške divizije ie vihar nagnil olatano čez tramvajsko progo. Pred sodnijo je odtrgal visok jambor za zastavo in nodrl topol. Na Hrvatskem trgu ie polomil vrbe žalujke. V Zvezdi je upognil mlade platane do tal. ker je polomil kole ob njih. S posebnim strahom smo se pa po nevihti ozirali na vrtove in sadovnjake. Vihar in toča sta oklest.Ua zlasti mnogo jabolk. V splošnem pa sadr.^ drevje vendar ni tako zelo trpelo in vej ni toliko polomlienih kakor smo se v začetku bali. Tudi na r>ovrtnini neurje nj mislilo tako hudih sledov. Vedeti ie na treba, da toča ni bila povsod tako obilna in dolgotrajna. Precej je trpel fižol, zlasti visoki, ker je vihar marsikje podrl oTeklje. Krompirju toča ni mo-gte škodovati. Razen fižolu je neurje naj-bolj škodovalo koruzi, ki io je ploha zbila k tlem. — Na prvi ogled se je zdelo, da ie škoda zelo velika, na srečo jc pa mnogo manjša, kakor so se ljudje bali včeraj. *.VNE VESTI — I mrl jc tpnor Tafuro. V mestu Lec- ce je umrl znani italijanski tenor Franco Tafuro. ki je doživel starost 55 let. Nad 30 let je navduševal s svojim tenorjem evropska in ameriška mesta. — Nove. delo o kulturi na Kreti. Znani arheološki raziskovalec Lidij Cipriani je izdal nedavno v rimski založbi Marzocco poučno in znanstveno delo pod naslovom »Kreta ter sredozemski izvor omike«. — Smrt karabin ierskega poročnika pod vlakom. 52-letni karabinjerskj poročnik S>efan Noeenzrj je hotel na postaji San Damiano Dri Astra stopiti na brzi vlak, kj p«a se je z-ačel že pomikati r>roti Ttirinu. Spodinknil >e je in obležal pod kolesjem viska, ki Je nesrečnika popolnoma razme-serfl. — 97 vnukov in pravnikov ima 82-letm" Gustav ESausdOrfer ir- Neustadta pri Ko-btirsTj. 22 od njih je pod orožjem. S tako stevrntm za redom se ne more menda po-rcsS&ti noben drug ded »n praded v Nemčiji. — Ix spo d n ješ ta je rsk eg a gospodarstva. V registru je bila vnesen« pri tvrdki K. & R. Ježek v Mariboru sledeča sprememba: Pooblastilo za zastopstvo inž. Karla Kanzlerja ie ukinjeno. Pravica vodstva podjetja je prešla od Josrnine Ježekove na rnž. K. Kanzlerja. industrijca v Mariboru. Tvrdka se glasi; K. &z R. Ježeka naslednik, inž. Karol Kanzler. Sedež Maribor. Pro-kura inž. Kiharda Ježeka ml. je ugasnila. — Nezgode na Spodnjem Štajerskem. Prt nogometni tekmi se je ponesrečil 19-letni Fric Pliberšek te Tezna pri Mariboru. Ima poškodbe na glavi. — Pri padcu s podstrešja si je poškodoval slavo 60-letni Martin Pred i kaka iz Bohove pri Hočah. V bližini Slov Bistrice je prišla pod avto 12-letna Helena MotuJ. Poškodbe na rokah in nogah imata tudi 14-letna Marija Ogrinc. iz Slov Bistrice ter 15-letna Marija Sor-sak iz Spodnje Laznice. k: sta se tudi ponesrečili skupno 7. Motulovo. Ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. _ Osem oseb jo utonilo. Pii Olsnitzu je utonilo v Muri 8 oseb. Mura je doslej naplavil:! samo eno truplo. IZ LJUBLJANE Maksimalni cenik za sadje in zelenjavo Visoki komisar za "Ljubljansko ookraji-no je predpisal nov maksimalni cenik š*:. 14. za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik velja ° v trgovini na debelo, dru srn pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, v kolikor so spremenjene^: Česen 6.40 lire na debelo — 7.30 -ire na drobno (6.50—S): »olje glavnato 1-60—2 (2—2.50». kolerahice 1.60—2 (2—2.40): kamare 2.35—3 (2.50—3.10); čebula 160 do 2 (1.65—2"): stroeji fiž<>l 5—6.20 (5.10 do 6.30); solata vseh vrst 2.62—3.20 (2.75 do 3.30V jajčniki (melancani) 3.35—4.10 (3.45—4.30): paprika zelena 2.90—3.60; paradižnik 2.05- 2.60 ( 2.10 — 2.70): zelena 2.70—3.30 (2 80—3.40); spinaca 2.75 do 3.30; bučke 3—3.70 (3.10—3.80); dimie 165—2: jabolka I. 4.15—5 (4—4.90): jabolka n. 3.90—4.70 <3.S0—4.60); melone 2.87—3.50; Kmone 4.50- 5.50. za kos 0.55; hruške I. 3.65—4.40 (3.55—4.30); hruške n. 3.25—4 (3.15—3.90): breskve I. 4—4.80 (3 90—4.70); breskve II. 3.75—4.50: »live ali češplje 3—3.70 (2.90—3.60): grofije 8.45—10.30. Prodaja mesa na odrezek 710 Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 14. avguste t. 1. laliko dobili potrošniki pri svojih mesarjih proti odvzemu odrezka >710« živilskih izkaznic, izdanih za mesec avgust od ljubljanskega mestnega poglavarstva. 100 rt govejega Delitev se bo pričela ob 7. uri. _fj Tudi davi ie zračni tlak naraščal kakor včeraj, a po tem smemo z večjo za-nesljivoetjo sklepati, da bo vreme lepo, fca-Jpor smo včemj zjutraj. Baro graf je zarisal v**n©v akcidenčn-h tiskarn, fotografov, sobnih slikarjev. pleskarjev, črkoslikarjev. prnžarn. slaščičarn, medičarjev in izdelovalcev kanditov so razgrnjeni do 27. avgusta v mestnem odprav-ništvu. torej v III. nadstropju magistralne hiše za vodnjakom. —H Pregled hišnih zaklonih. Po naroČi iti Odbora za protiletalsko zaščito bodo rnie_ nirji in tehniki mestne občine prihodnje dni pričeli s kontrolnimi pregledi zakionišv. Najprej bodo pregledali zak]onišća v notranjem delu mesta. Vsi pregledovale! bodo imeli posebna pooblastila*, potrjena od žu- p. nstva in Odbora za protiletalsko zaščito. Pregledov naj ge udeležujejo tudi hišni go-5jpodarji in od njih predlagani hišni starešine. Pri tem spet opozarjamo na naslednje: »Glavna navodila za obrambo hiše pred so\Tažnimi napadih morajo biti nabita na vidnem mestu v veži vsake hiše. Zaklomšča je treba popolnoma urediti in neprestano vzdrževati v uporabnem stanju. Hišni gospodar a U upravitelj mora sam ali pa po za to določeni osebi skrbeti, da bo zaklonišče pri vsakem letalskem alarmu takoj odprto, razsvetljeno, prav tak.. pa pripravljena tudi voda" in orodje za prvo pomoč, kolikor še ni pripravljeno. Kjer so zaklonišča že pripravljena, je treba takoj napraviti in namestiti predpisane napisne tabie in naslikati predpisane puščice, kakršne zahteva odstavek D splošnih navodil. —1 Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se jo naslednji ponesrečenci: Emilija Bras. 47-letna zasebnica iz Ljubljane, se je usekala v levico — Ana Mohar. 19-letna hči pose> :ka iz Višn..^ gore. si je pri padcu s koi^sa zlomila levo nogo. — Janez Vlaj, 7-letni sin delavca iz Polja, si je pri padcu z ograje zlomil levico. — Roza Blatnik. 5-letna hči posestnika iz Krke, si je pri padcu s skednja zlomila levo nogo. — Jožefa Grden. 15-letna hči posestnika iz Radohov^ vasi. si je pri padcu s kozolca zlomila desno nogo. — Franc Folončič. triletni r;n posestnika iz Zagradca. je bil prišel pc.t voz neznanega voznika. Ranjen je po vsem telesu. —1 i Ukradena Jermena. V času od 7. avgusta zvečer do ponedeljka zjutraj so bila ukradena na Šuštarjev i parni žagi. Dolenjska cest 12, šin i gonilna jermena. Za storilci poizveduj v ,. Kdor ve za tatu. prejme nagrado. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI kino UNION Telefon 22-21 Kako so z zvijačo razkrinkali lažnega moralista in rezili na smrt obsojenega zaljubljenca prikazuje film izdelan po Shakespeare-jevi drami ZOB ZA ZOB Caterina Boratto, Carlo TamberLani. Predstave ob: 16.30 in 18.30 uri. KINO MATICA Telefon 22-41 Ijjubavno-pustolovska zgodba močnega dejanja z glasbenimi in pevskimi vložki — Najzanimivejša sodobna vsebina GREŠNA 2ENA Simpatični igralci: Otelio Toa*>, Gustav Diesel, Viveea Lindfors Predstave ob 16.30 in 19. uri. KINO SLOGA Telefon 27-30 Polno zabave! Obilo smeha! Najdovršenejši komični trio Ulia Silvi, Sergio Tofano, Andrea Checchi v filmu ZASTOR DOL Najzabavnejša satira podeželskega odra Predstave ob 14., 16. in 18. uri 1 Kreposti japonske žene ŠPORTNI PREGLED Otvoritev teniskih igrišč na Hermesu v Spoitni odsek Hermesa je dogrradi i teniško igrišče na avojem tekmovališču v Šiški in bo njegova otvoritev v soboto 14. t. m. Vabimo vse ki se zajrimajo za ta sport, da se prijavi>► k sodelovanju. Pogoji so izredno ugodni: letna odsekova članarina je za dijake 80 lir. za ostale 100 Lir (plačljivo v dveh obrokih). Igralici, ki nimajo svoje opreme i loparja, žog-, čevlj.ev), dobe od oddelka brezplačno na razpolago. Edino za žoge se plača malejikostna. odškodnina. Igrišče je v najboljšem stanju in lepem prostoru. Igralcem nudimo po končani igri mrzle in tople prhe. Vsa potrebna pojasnila oVbe udeleženci pri službujočem odborniku. Učitelj za začetnike je tudi na razpolago. V kratkem bo odsek priredil brez-pLačem začetniski tečaj pod vodstvom preizkušenega učitelja. — Revanžna reprezentančna nogometna tekma Madžarska—Bolgarija bo 23. oktobra v Budimpešti. Kakor je znano, so v prvi zmagali Madžari 4:2. — sturm (Gradec)—Železničar (Maribor) 4:2. Nedeljska nogometna tekma med imenovanima moštvoma se je kon-čala z zmago Gradčanov 4:2. Tekma je bila v Mariboru. Do zmagovite premoči so Gnwlčani prišli šel« v zaYo«miu:i - Hohi Sfaoabun« ur. Maketo M*iki v svojem beiijiskem uradu. Dr. Maki ki že več let z velikim uspehom zastopa svoj list v Berlinu, je govoril z - b. umovanjem o žiiavosL. in požrtvovalnosti nemSke žene ter primerjal njeno deio z o-.im ja-ponalce žene. — Znano vam je je dejal —. da „e naše orožje, ki mu n si sovražniki ne morejo ničesar zopeistaviti, bo^ ; morala japonskega vojal^a. Ona sloni na prastari vojni tradiciji samuraja, ki je pritisnil pečat vsemu javnemu in zasebnemu življenju Japoncev. Japonski vojak ne pozna nobenega smrtnega strahu. Nasprotno, junaška smrt mu je dobrodošla in bolj zaželena od strahopetnega življenja. Japonci globoko časte svoje jtmaške prednike. Japonski vojak se da zapreti v torpedo m izstreliti prmti so\ražm ladji ne glede na to, da pomeni to neizogibno smrt. Hrepenenje po boljšem življenju v onostranstvu je močnejše od strahu pred smrtjo. Pri tej bojni morali igra japonska žena veliko, dasi manj znano vlogo. Japonski vojak se bori zelo hrabro, brez najmanjšega strahu pred smrtjo. In misel na do-mo\"ino ga pri tem prav nič ne ovira, ker dobro ve. da je doma vse v redu. Njegova majti. žena ah prijateljica vzorno skrbi za red v njegovem domu. tako da mu ni treba imeti nobenih skrbi. To je največje darilo japonske žene narodu In eden glavnih čini-teljev japonske boje vi tosta ter vere v zmago. Na kitajskem bojišču je izročil nekoč neki vojak dr. Makiju pismo, ki mu ga je bila pisala žena m ki je za Japonko zeK> značilno. Glasilo se je: >Ti si zdaj na bojišču, toda diTižina je zdrava in počuti se dobro. Ne delaj si nobenih skrbi. t>ui se za svojo domovino do zadnje kaplje krvi. Pod nobenim pogojem ne smeš umreti smrti strahopetneža. Če se ne vrneš živ, se bova lahko vedno videla v domačem svetišču umrlih. Japonec sploh ne more misliti na poraz. To mu je neznan pojem. Japonska še ni bila nikoli premagana v vojni, pač pa pogosto ni mogla požeti sadov zmage, ker so posegle vmes druge sile. Ta zavest ne krepi samo japonskega vojaka, temveč v prvi vrsti tudi domovino. — Na pripombo nemškega novinarja, da japonska zona ne igra v javnosti nobene pomembne vlogo in det po mnenju povprečnega E vrapca tudi nima nobenega posebnega vpliva na javno življenje, je dr. Maki odgovoril: To nazinnje je povsem napačno. Prav zato. ker je vpliv japonske žene na narod potom družine tako močan, ji ni treba nastopati v javnostL Prav tako kakor ona. ve tudi ves japonski narod, da se vedno in povsod kaže plodno delovanje japonske žene. Zato na Japonskem tudi ni nobenega pomembnft^e^a pokreta za. ženslce pravice. Navodila za sušenje zelenjave Ljubljana. 12. avgusta Najnovejša številka -Sadjarja mi vrtnarja« pnn;ša obflo zanimivega gradiva, ki bo koristno poslužilo vsem našim sadjarjem. \Ttiiarjem in vTtmiiarjem, Tudi drugi bi labko na^?ii v njem kakšen koristen nauk. saj je več clsnkov, ki bi jih a pridom preora! vsak in bi mu talu.* ali tako mogi koristiti. Za vse zanimiv je med drugimi članek o sušenju zelenjave, ki je letos vsaj tako važno, kakor je bilo lani. Že lani so mnogi dosegli s sušenjem najlepše uspehe, ilasi so bili komaj začetniki, brez izkušenj in včasih tudi brez potrebnih naprav. Vsak. kdor se je založil s posušeno zelenjavo za zimske potrebe, je bil pozimi zanjo brez skrbi in mu je v zadregi pomagala preko najhujšega. Tudi letos nam lahko napravi posušena zelenjava neprecenljive usluge. Kdor se bo odločil za sušenje zelenjave, mora iti že sedaj na delo. Sezoi^>. zelenjave in vsakovrstnih \Ttnin je na višku. Sedaj je blaga največ in izbira najlepša. Kdor bo sušil doma v svoji pečici, na štedilniku ali morda celo na plinu, mora imeti na razpolago predvsem primerne lese. Izdelava lesni posebno zamotana. Napravi si jih lahko vs*ik sam. Pisec omenjenega članka v >Sadjarju in vrtnarju« A. G. priporoča, naj bodo lese 25 do 50 cm dolgi in široki in 5 do 6 cm visoki leseni okvirji, na katere razpne-mo mrežo, ki ne rjavi. Za podstavek nam služi enako velik okvir, visok do 30 cm. Zguraj in znotraj mora biti podstavek obit s pločevino. Obstajajo tudi posebne kovinske lese, ki jih ima na zalogi društvo sadjarjev in \rtnarjev. Začetna toplota pri sušenju nag znaša okoli 60 do 70 stopinj Celzija. Kasneje se lahko zniža. Zelenjavo polagamo na lese v tankih, plasten od zgoraj navzdol. Pred shran.' tvijo razložimo posušeno zelenjavo I nekaj dni v suhem prostoru, ki je zavaro- j van proti soncu in mrčesu, in šele nato j spravimo zelenjavo v primerne vrećice, škatle ali posode. Posušeno zelenjavo je treba hraniti v čistem, suhem in zračnem prostoru. Mnogi ne vedo. kohKSUii. Bfl je namreč umorjen s pomočjo tifuznega bo>-cila. Nekega dne je zbolel on, njegova žen« in trije otroci, vse je napadel legar. Mož je umrl, ženo in otroke so pa rešili. EK-e leti prej ga je bil njegov znanec zivnrova! in po njegovi snu-ti je dvignil zavarovalnino. Ker je bUa zadeva sumljiva, je uvedi« policija preiskavo in izkazalo se je., da jb prinesel znanec na zavarovančev dom vW! vode. okužene s tifuznimi bacili. Vsa družina je pila okuženo vodo in se seveda rvv-lezla nevarne bolezni. Zadeve pa ni bilo mogoče povsem po-jasniti, ker so zavarovan, »-v« gfe zu.-uiei aretirali in je v preiskovalnem zapora umrl. Leta 1893 se je pript^tilo nekaj podobnega Neki Hopf se je hotel o križ ti s\x>je žene in dajal ji je maj i .ir- zenK ki so bili v njem tifuzni bacili. Strup je dajal ženi v mestu. Ko je zixjlel;t. so gvt aretiiali in pri njem so na.š"!i dr.e\nik. rz katerega je bilo raz\-idno. do je hoteJ vvojo ."•no res zastrupiti. Z ženo sta bila BBfvaro-v.'uia tako. da bi dobil z vni-nalnino tisti, ki bi z konskega druga preživel. HofNl n-v s\-ojem dnevniku zui>h le/.il. da je že prej na enak način umoril dve ženi in enega kovina. J.) \as v Ljubljani, 3.) rvTopska država. 4.) prebivalci Albais je, 5 } avstralska sesalec. 6.) ju/no vreme. 7.) mesto * Palestini, 8.) muslimansko svetišče. 9.) gon iu Notranj-skem, 10.) visoka ^la. 11.) apJoden napaii (tuj.) 12.) slo-vcnski pistaclj (f lbo7). Iv- >k; klasik. 14.) sveta podoba. Druge in tretje črke vsake besede, zvrstema bmne. povedo d\r fCersaflcoi f* veat Ija za en pla^niis.) Rešitev z!oi;ovnice št. 37 1.) Vdikovec. 2.) lirika. 3.) K.fruj u.i, 4.) Dolomit:. 5.) Tanganjika, 6.) Jezers! ba- R.) Livomu, Nagasaki 10.) m.-.,. II. ) Argentina, 12.) Sevčonko vVt&tka dota ja vrlina stRajši ne, če dovolite,« sem odgovoril. »Ne želim se razgovarjati z vami, gospod Fisher. Niste mi všeč, takisto kakor mi ni všeč način, kako se preživljata. Buck Mac Ginnis je malopridnež, a je kot tak vsaj odkrit: za vas pa ni opravičila.« >Kakor kaže, sva nocoj Čudovito poštena in tenkovestna,« je Sam blago odvrnil. In ker nisem nič rekel, je nadaljeval: >Pa ne da bi šlo za poklicno nevoščljivost?« To je bilo pa res od sile! >Ali morete le za trenutek misliti, da delam za denar?« sem vzrojil. >Tak vtis sem imel. Mar sem se zmotil? Mogoče, ugrabljate milijonarske sinove v svojo zabavo, kaj?« »Obljubil sem, da vrnem dečka materi; zato evo, sem mu dal denar za pot v Lon- don: m zato je bilo določeno, da ga moj sluga odpelje v... nu, tja, kje ga mati pričakuje.« Sam ni odgovoril z besedami; a če so kdaj obrvi govorile, so ta mah njegove: >Bežite, bežite, dragec! Kaj res?« Zavrelo je v meni, ko me je tako očitno postavljal na laž. «To je čista resnica,* sem odločno zatrdil. Pobe sil je ramena, češ: >Kakor nočete. Pa govoriva kaj drugega-« Nato je pripomnil: >Rekli ste: .je bilo določeno . ..' Torej ste se premislili?« »L>a. Zdaj ga odpeljem nazaj v zavod.« Zasmejal se *e z glasnim, bučnim, skoraj mastnim smehom, da se mu je kar pod-bradek tresel. >Ne drži, ne drži.« je rekel nato in kakor 7. veselo grajo stresel glavo. >Ta pa res ne drži.« Torej mi ne verjamete?« >Roko na srce? Seveda vam ne verjamem.« »£e bi me radi ugnali v kozji rog.« je porogljivo nadaljeval, »si morate izmisliti že kaj boljšega. Kar vidim vas, kako vodite .Pepito' v zavod!« »če po trpi te, boste res videli.« »Bolj bi me zanimalo vedeti, kakšen je naslov, ki ste mu ga dali,« je zamišljeno nadaljeval. »Nu, aaj se bo kmalu pokazalo.« Umolknil je. Vlak je sopfhal svojo pot. Pogledal sem na uro. London nf bfl več daleč. Ko je moik že precej časa trajal, g a je Sam mahoma pretrgal. »Poravnava, ki sem vam jo ponudil, to je. da si razdeliva dobiček naspoi. velja seveda le tedaj, če opustite to bedast) igro in položite karte na mizo. Dajte, da vam še jasneje razložim- Ali sva tovariša, ali pa nasprotnika: na vas je, da odločite. Če ste tako dobri, da mi postrežete s tistim naslovom, vam dam besedo .. .« »Vašo besedo!i- sem ga zaničliivo prekinil. >Tudi lopovi imamo svoje poštenja. 1° odvrnil Sam, ne da bi ga veselost minila. :>Za vse zlato na svetu vas ne bi maral ogoljufati. Ako pa mislite, da lahko opravite brez moje pomoči, si boni štel v mučno dolžnost, da vam odvzamem dečka in obdržim ves denar zase. Kaj vam je torej ljubše* vojna aH zavezništvo? je vprašal čez nekaj časa. Obrnil sem list v knjigi in Črta! dalje. ^Oh! Si jeunesse savait!« je vzdlhnl »Mladi človek, skoraj dvakrat toliko !et 1 : je kakor vam, in pameti imam. lahko rečem, desetkrat toliko: vi si pa v svoji nepoboljšljivi mladostni prevzetnosti domišljate, da me lahko odrinete v kraj. Odriniti mene! Kar smeh me sili* »Le smejte se, dokler se morete, sem odvrnil. Očitajoče je zmajal z glavo. »Čez nekaj ur ne boste več tako samozavestni, mladi človek; bojim se, da se boste od jeze grizli v pesti. Nu da. kakor je videti, zaležejo pri mladih ljudeh samo izkušnje, ki jih je treba draga plačati.« Skrivaj sem ga pogledal, in ko sem ga videl tako okroglega in rožnatega, zadovoljno puhajočega dim iz cigarete, sem mahoma začutil, da se mi srce nekam ogreva za starega nepi idiprava Nemogoče mu je bilo trajno kazati hladen pošfenjaški obraz. Naj I se mi je zdel njegov način življenja še tako nizkoten, in naj sem ga kot v j izmed najbolj zavrženih obrti še tako gio-boko zaničeval, vendar je bilo v tem Sove-ku nekaj tako nepremagljivo mikavnega, da mu kot posamezniku nisem mogel biti sovražen. In tako sem mahoma zaloputnil knjigo ter buhml v smeh. >Cudovita bajta ste!< sem vzkliknil. Kar zasijal je, misleč, da se približujem njegovemu načinu gledanja na stvar. »Torej ste po tehtnem preudarku spoznali, da . . . in tako dalje,« je reke!. ^Izvrstno, imenitno. In zdaj. mini: človek, pustite šale ob strani in povejte, ali mi boste dali. da vas spremim na tisti naslov, kaj ne? Kakor vidite, ne zahtevam, da bi mi ga povedali. Nočem, da bi me le količkaj sumničili, da vam mislim podstaviti nogo. Prosim vas, da vas smem spremiti tja, kjer ie skrita .mala Pepita', ter j* zaradi svoje večje izkušenosti v takih rečeh živo tn zdravo spraviti na varen kraj, nato pa stopiti v poerajanja z gospodom očetom.« >Podoba je, da imate res obilo izkušnje v teh stvareh.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jena — Za faueratni dal KaUu Ljubom* Volčič - Val t Ljubljani