Stralno frplfenfe niskega noroia. Nemški inženir Vilhelm Melhert je bil v tajni službi ruske Čeke in kot tak v važnih zadevah poslan v London in Newyork. Ker se je pa te ogabne službe naveličal, je hotel tajno pobegniti. Toda vodja Čeke v Arhangelsku, Balkanov, je beg preprečil ter ga je obsodil, da mora iti v koncentracijski tabor pri Arhangelsku. Bil je v taboru No. 2 in nazadnje v taboru pri Pinegi. Od tu se mu je posrečilo pobegniti v domovino. Vilhelm Melhert vse to prav živo in silno zanimivo popisuje v mnogih števiUiah velikega ruskega lista »Vozroždenie« v Parizu. Mi vse drugo opustimo, le silno trpljenje ruskega naroda v barakah koncentracijskih taborov hočemo kratko opisati. Vse, kar je napisano v omenjenem listu, je Melhert sam videl in doživel, ker v taboru No. 2 je bil v pisarni, kjer je mogel vse izvedeti. Pri Pinegi pa je opravljal inženirsko službo. Ker se je smel bolj prosto gibati, je mogel pobegniti. Opisuje strašno bedo jetnikov koh-1 centracijskega tabora No. 2 pri Arhangelsku. Jetniki sekajo po zimi prl 40 stopinjah mraza, stoječ do kolena v, snegu. Vsak je dolžan dovršiti svojo dnevno delo od 4 do 6 kubičnih metrov. Rano zjutraj, ko je še celo tema,1 gre partija na delo. Delata po dve skupaj; eden seka, drugi odsekava veje.-1 Tako gre delo do poznega večera, do-| kler ni naročena količina gotova. Jetniki so gladni, slabo obuti in oblečeni, zato ne morejo vzdržati dolgo in umirajo kot muhe. Mnogi se sami končajo, obesijo, odsekajo si prste, vlivajo vodo v čevlje, da bi jim noge zmrznile. Zlasti ženske si pogosto odsekavajo prste. Vsi jetniki v taboru bolehajo na skorbutu. Vsak dan staroste barak naznanijo vodstvu tabora, da je nekaj desetin Ijudi umrlo. Kateri omagajo pri delu v lesu, jih zagrebejo kar pod sneg in šele pomladi jih zakopljejo v jamo. Ko skopni sneg, se vidi pokrajina posejana z mrtviml trupli. V vseh severnih ruskih lesovih je na tisoče mrtvecev, katere zagrebejo v zemljo kot živall. Sovjetska oblast prepove, da bi se delal hribček nad grobom, zemlja se mora poravnati. Če dosti jetnikov umrje in ni več delavcev, pride nov materijal, za to skrbl Čeka. Sem pošiljajo kulake = velike kmete, ki se nočejo vpisati v kolhoze, kazake in tudi precej stare inteligence. Te Caka tukaj gotova poguba. Kako bodo' delali taki ljudje po 10 ur na dan pri 40 stopinjah mraza? V Arhangelsk so prihajali tujezemci Angleži, Amerikanci in drugi, ki 30 kupovali les. Pogledati so hoteli tudi tabor No. 2. Ker so pa tam videli silno bedo, nesnago itd., je bilo sovjetskih mogotcev sram. Za to so v Moskvi sklenili preseliti vse jetnike tabora v drug kraj, tabor N. 2 pa so preuredili za druge namene. Nihče ni vedel, kam bodo ili. Vse jetnike so odposlali iz tabora, 811 ao in prišli zvečer do neke postaje blizu Arhangelska. V hudem mrazu in slabi obleki so čakali celo noč na vlak. To noč je umrlo na poti in pri železniSki postaji 115 ljudi. Nihfie se ni za nje pobrigal. Prvi vlak je prišel šele zjutraj. Ubogi ljudje so vstopili v nezakurJene vozove. Tri dni in tri noči so nalagali jetnike v vagone. Med tem čaBom so čakali na prostem in so se greli pri zakurjenih gromadah. Šest dni so se peljali po železnici do postaje Pinega Perm — Kotlaške železnice. To je bila šestdnevna vožnja gladu in mraza. Bilo je v vsem 30 vlakov s človeškimi tovori. Zgube so bile: 235 ljudi je umrlo, 310 je bilo ozeblih na nogah, rokah, ušesih ali drugače, nekbliko stotin jih je zbolelo na tifusu. Zgube so znašale 5 do 6 odstotkov, kar so čekisti smatrali za normalno. PostaJa Pinega je v velikanskem lesu. Tja v silno gozdno pustinjo so poslali sovjetski rablji čez 20.000 ljudi pri 40 stopinjah mraza in so jim rekli: sami delajte svoj tabor z lastnimi močmi. Za prvo silo so napravili začasne kolibe iz vej in mladih dreves, da bi bili vsaj pokriti pred silnim mrazom. Zanetili so ogenj — grmade in okrog njih se je zbralo na tisoče ljudi. Težko je pozabiti to mračno sliko: V lesu okrog gorečih grmad leže moški, __enske, starci, mladina in otroci. Izmufieni od gladu in mraza mislijo samo na to, da bi se rešili, četudi za ceno življenja, nadčloveškega trpljenja. Eni drerriljejo kot bi na vse pozabili. Ti ne vstanejo več. Jutri jih bodo črtali iz zapisnikov. Drugi poskušajo oživiti zmrzle ude, drgnejo s snegom noge, prste, lica, a najbolj krepki delajo kolibe. V teku petnajstih dni so jetniki organizirali svoje lastno prisilno delo. Zgube vsled umirania so bile strašne. Zdelo se je, kakor da bi vsi skupaj s stražo in načelnikom tabora bili obsoJeni na smrt. Potem so začeli delati stanovanja za služabnike in barake. Vilhelma Melherta so postavili za inženirja. Barakejso delali po zgledu arhangeljskega tabora. Narejene so bile Iz smrekovih in borovih desk, in sicer ena za tisoč ljudi. Kakor znano, se je zaCel leta 1928. boj zoper kulake = velike kmete. Na stotisoCe kmetov je bilo izgnanih iz svojih domov. Iz vseh gubernij Rusije so jih gnali na sever in v Sibirijo. NihŁe ni pomislil, kam dejati to ogromno maso ljudi. Sovjet. vlada je brezbrižno izjavila, da želi uničiti razred kulakov, a prej jih še hoče izrabiti za delo, potem — naj poginejo. Barake so blle vedno prenapolnjene. Kadar so priSle nove partije, so jih začasno namestili kar na goli mrzli zemlji pod deskami za spanje. Dostikrat se je zgodilo, da so sledeče jutro izpod desk vlaCili mrli.e. V vsakem taboru sta dva ravnatclja: »beli« in »rdeči«. »Bell« je strokovnjak In skrbi za gospodarstvo tabora, »rde- fii« ima skrb za stražo^vohuni in kaznuje. Je vedno agent Ceke in ima oblast sam od sebe kaznovati s smrtno kaznijo. O 5. uri zjutraj se jetniki bude na delo. Za zajutrek imajo posodico vroče vode in ržen kruh. In to je vse, kar dobe za cellh osem ur prisilnega dela v lesu. Vsak vzame seboj krajec kruha. Po osmih urah prisilnega dela, ko je »norma« izpolnjena, prejme jetnik v kuhinji kilo kruha in posodo ribje juhe, to naglo povžije in se vleže smrtnotruden na gole deske. Strašno je življenje nesrečnih ruskih ljudi v teh lesovih in v tem blatu, strašne so njihove ncmke in trpljenje. Melhert pravi, da njemu ni bilo tu obstati, ki je imel nekaj svobode in boljšo hrano, kaj še le drugi, 3 katerim so delali kakor s sužnji! Na tisoče in tisoče ljudi je leglo v grob v teh neprehodnih lesovih in v tem strašnem blatu! Končuje pa inženir V. Helhert svoj opis približno takole: »Pogosto sem mislil, če me Gospod reši iz te ječe in bom spet prišel v človeško družbo, da bom v mestih pozval narod in bom vse povedal, kar so videle moje oči in slišala moja ušesa. Zaklical bi vsem Evropejcem, sinovom krščanske omike, ki kupujejo sovjetski les, ali vedo, koliko ljudi umrje vsak dan, vsako uro v jjovjetskih taborih, kateri opravljajo prisilno delo? Čekisti delajo z ljudmi grše in hujše kot s psi, in sicer le radi tega, da bi se predelalo več lesa, kateri bi se prodal v inozemstvu za dobro valuto, da bi se napolnila boljševiška blagajna. Ali ne vedo ti »džentlemani«, da je vsako bruno, vsaka deska, ikatera se na ladijah prepelje v London, Newyork ali Amsterdam, polita s krvjo in solzami mučenikov,* ki opravljajo suženjsko delo v arhangelskih, vjatskih, kermskih in vologodskih lesovih? O lobro vedo, vedo, a maše si ušesa in mpirajo oči.« In mi bi Se pristavili: Nekateri hvalijo sovjetsko gospodarstvo in pišejo, da v tem oziru še samo Amerika prekaša sovjete. Ali pa tega ne vedo, koHko stotisočev ljudi je že umrlo vsled tega gospodarstva? Na desetine in desetine koncentracijskih taborov je v severni Rusiji in v Sibiriji. Na stotisoče ljudi je v teh taborih, ki predelujejo les za izvoz, n. pr. samo pri Čižovki je tabor za 70.000 prisilnih delavcev. In vsi ti ljudje so pri strašnih pogojih, ki jih zahtevajo moskovski rablji, obsojeni večinoma na smrt. Naši delavski listi grome zoper kapitaliste, ki stiskajo delavce ter jih slikajo kot krvosese. Pri tem pa hvalijo sovjetsko gospodarstvo, ki se ga drži kri stotisoče slovanskih bratov, žrtev sovjetskega trinoštva. Je li to pravično? Ali se ne pravi to z"amo_čavati resnico in zapcljevati čitatelje na napaCni tir? Splob pa številkam, s katerimi se baha sovjetsko gospodarstvo, ne smemo verjeti, ker je po izjavi inženirja Melherta 25 do 50% potvbrjenih. Sovjeti se lahko __ ilijo le s trinoštvom, ovaduštvom, bedo in pomanjkanjem, ki vlada v vsej Rusiji. A. K.