GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 22. avgusta 1959
okrajni ljudski odbor
Poročilo o delu tržnega inšpektorata v letu 1957
(Nadaljevanje)
A. ustvarjeni promet v letu 1956 <r>usu 52.973,728.256 din; j. 1$- celotni primanjkljaj 50,125.855 Utiorjev;
g)	trg. podjetje »Mlinar« v višini 43.152 din;
h)	trg. podjetje »Gasilski servis« v višini 65.619 din;
i) trg. podjetje »Naš vrt« v višini 21.480 din.
n / - primanjkljaj, izražen v % v r|uierjavi s prometom 0.095;
p' presežek 70,266.937 din;	Na osnovi sklepov organov
presežek v % v primerjavi s benega upravljanja so bile z dometom 0.13.	'■ " '	'	"-v,
Ce
te podatke še podrobneje
druž-za primanjkljaje ob zaključku leta 1956 na območju 01,0 Ljubljana obre-
•/ccificiramo, ugotovimo, da 107 menjenc fizične osebe v skupnem ?°?P- organizacij ali 51% izkazuje znV ." AI07.387 uin. Navajamo E'»ianjkljaj v znesku 50,125.855 din, ,u>kaJ primerov.
.Kosp. organizacij ali 38% izka-
presežek v znesku 70,266.937 , ""rjev, 22 gosp. organizacij ali n A P» ne izkazuje nobenih vi-'i.°v ali primanjkljajev nad 1000 dinarjev.
favi* Pl)(HuSi zgoraj prikazanih J?1‘k v breme in dobro so upravni i ,°ri in (Urluvski sveti sprejeli l' aaslednje sklepe:
j .'*a sc primanjkljaj knjiži na Zapjji® *zdatke v 58 gosp. orgaui-
2. da se priman jkljaj kompenzira
»Galanterija« 1 oseba za 243.383 dinarjev.
2.	»Galeb« 2 osebi za 6694 din.
3.	»Izbira« 2 osebi za 12.664' din.
4.	»Rožnik« 29 oseb za 1,182.817 dinarjev.
5.	»Alpina« 2 osebi za 510.038 din.
6.	»Na-Ma« 27 oseb za 774.559 din.
4 osebe za
’ 8 Pfesežkom v9. gosp. organizacijah; dinarjev.
7.	»Tromostovje«
128.916 din.
8.	»Ce&ija« 2 osejbi za 309.007
dinarjev.
9.	»Breskev« 8 oseb za- 213.738
- \ da se za primanjkljaj obre-,""'jo odgovorne osebe v 37 gosj).
Snnizacijah;
i, *■ da se presežki, kjer niso ngo-lHj^1*' primanjkljajev, knjižijo na n;.'1(|ne dohodke v 18 gosp. orgti-<U(ijuh; •
t]„ 1 da se primanjkljaj smatra kol "stili kalo v 2 gosp.organizacijah;
j .’!u i° presežek z ozirom na ,1 »ri,llv!i<'n' promet možen v 2 gosp.
U,,'zucijah.
^/'mpenza,.!,0 primanjkljajev s
10. »Naš vrt« 5 oseb za 123.170 dinarjev, itd.
Takih primerov bi lahko našteli še mnogo. Prikazani primeri se ne morejo opravičiti s poslovnim rizi-kom — knlom, četudi upoštevamo, da se tu in tam tudi ob zadostni pozornosti rade vrinejo pomote. Eden od vzrokov za tak način potovanja je vsekakor v tem, da gosp. organizacije ne opravljajo nad svojimi poslovnimi enotami zadostne in učinkovite kontrole, kar velja
.... . _ _ _ t u seveda tudi za organe delavskega
kot je 'navedeno1 poil* Vočko samoupravljanja. Večino tovrstnih brjL() izvršila naslednja podjetja v obtožnih predlosrov, ki jih p»'<'(l o-... t i	mu ioln nli i n Šnplc c 11 e. sodni
lt.4)1hjg. podj(-tje »Perlon« v višini
Q*anih zneskih:
din
2o.|>l. llj!N podjetje »Cveta« v višini
Vofij ^'"Uidje »Prehrana« v vi-
viši,]j	podjetje »Ajdovščina« v
(.	din;
podjetje »Steklo« v višini
podjetje »Tromostovje« v 1 88-I82 din;
i>	Vsebina
j?,lu i‘!r, ”	Irinrgn infpcktorata v
,2: "fUljfiveeJe).
P0|l*‘rnlh ."V^Utorjem in izvajalcem
žijo podjetja ali inšpekcije, sodni organi zavrnejo z motivacijo »zaradi pomanjkanja dokazov . Zato niso redki primeri, da sc podjetja namesto dolgotrajnega postopka pred sodišči, ki si- v največ primerih negativno reši, zadovoljijo le z izjavo odgovornih oseb. da bodo nastale primanjkljaje povrnile. Na podlagi teh izjav po se izvršijo v knjigovodstvu gosji, organizacije ustrezne osebne obremenitve, osebe, ki so primanjkljaj povzročile, jm ostanejo še nadalje na prej znjio-slcnih mestih.
V nekaterih gosp. organizacijah ugotavljamo sorazmerno visoke primanjkljaje, ki vsiljujejo sum, da so nastali z nevestnim poslovanjem oz. poneverbami, knr se lahko sklepa tildi iz analize inventur v 1. polletju 1957, ki zajema 75 gosp. organizacij. od katerih izkazuje primati j ki jn j 23 podjetij v skupnem
»(""hi!, !il!,l.l|la okraja t.juliljuna.
^Ut\0fProi° 'f'1*11 nedomentnlli volilcv
znesku' 13,552.741 din." Skupni" pro. Proračunu «. leto ir,s občina T.et t.(>h podjetij znaša 2.774.082.388 “	dinarjev, kar pomeni, da znaša %
primanjkljaju v razmerju na ustvarjeni promet 0.48%. Največji primanjkljaj sc ugotavlja pri špecerijski in sadjarsko-zelenjadarski stroki, nekaj pa ga je tudi v drugih strokah. Sorazmerno visok primanjkljaj je ugotovljen pri trg. podjetju na drobno Rožnik«, ki znašli 515.179 dinarjev. V poslovalnici št. 12 istega podjetja na Dolenjski cesti 25 pa znaša % primanjkljaja v primerjavi z doseženim prometom celo 16.7%. Omembe vredno je dejstvo, da so v tem podjetju že nekaj let sorazmerno največji primanjkljaji.
Približno enako stanje kot v gornjem podjetju pa je nadalje ugotovljeno v nekaterih poslovalni-cali sad j a rsko-zelen jada rske stroke, kjer znaša % primanjkljaja v primerjavi z doseženim prometom tudi 22%. Nekaj primerov:
trg. podjetje »Breskev«, posloval-niča št. 3, primanjkljaj 4%;
trg. podjetje »Češnja«, poslovalnica št. 6, primanjkljaj 9.7%;
trg. podjetje »Marelica«, poslovalnica št. 9, primanjkljaj 22.2%;
trg. podjetje »Naš vrt«, poslovalnica št. 2, primanjkljaj 3.9%.
Neprimerno visoki primanjkljaji so nadalje ugotovljeni pri nekaterih kmetijskih zadrugah in sicer:
- V KZ Bevke. ObLO Vrhnika, je bil v lanskem letu ugotovljen primanjkljaj v znesku 600.000 din.
J rimanjkljaj je bil ugotovljen ob letnem popisu za zaključni račun leta 1956. Poslovodja jioslovulniee, ki je bil odgovoren za nastali primanjkljaj, je bil sicer odpuščen, vendar pa ni v letu 1957 ničesar povrnil. V polletju 1957 pa se je ugotovil ponovni primanjkljaj v znesku nad 100.000 din. Zaradi takega nevestnega poslovanja se nahaja zadruga v težkem finančnem r»‘,lVL»" ' poslovalnici KZ Podlipa, ObLO Vrhnika, je v I. polletju ugotovljen primanjkljaj v znesku nad 40.000 din. Podoben primer je tildi v poslovalnici KZ Drenov grič. kjer znaša primanjkljaj za isto razdobje nad 36.000 din.
Tako stanje je tudi v KZ Zadobrova. kjer je ugotovljen pri-man ild ju j v zn.-sku nad 200.000 din.
KZ Notranjo Gorico, k/ X it, KZ Domžale itd. Primanj-klmt v poslovalnici KZ Domžale znaša skoraj 300.000 din. Zaradi tako slabega in nevestnega gospo-durjenjn je zadruga svojo poslovalnico ukinila, poslovodkinja pa je dobila odpoved službe. -
Nerazčiščeni primanjkljaji so nadalje pri podjetju »Potrošnik«, Kamnik, kjer izkazuje inventura primanjkljaj v eni sami trgovini nad 280.000 din. Podjetje je jiri-mnnjkljaj prijavilo- Okrožnemu javnemu tožilstvu in zahtevalo povračilo od odgovorne osebe. Okrožno javno tožilstvo pa je postopek ustavilo z motivacijo, tla zn osebno
odgovornost primanjkuje zadostnih dokazov.
Podoben primer je pri podjetju »Napredek«, Domžale, kjer je ugotovljen konec I. tromesečja leta 1957 primanjkljaj v poslovalnici Moravče v znesku nad 250.000 din. Poslovodja poslovalnice je pri obravnavanju primanjkljaja izjavil, da je ugotovil manjši primanjkljaj že konec leta 1956, vendar mu je uspelo istega prikriti zaradi slabega sestava popisne komisije s fingira-nimi dolžniki. Na enak način je prikril primanjkljaj pri inventuri v mesecu januarju s tem, da je poleg fingiranih dolžnikov zadrževal preko meseca del izkujnčka in tega prikazal kot gotovino ob zaključku inventure. Bivši poslovodja nadalje trdi, da je jirimanjkljaj poskušal sam poravnati na ta način, da si je sam osebno najel kredit, del gotovine pa mu je jiosodil njegov oče. Kljub takemu poravnavanju primanjkljaja pa je ob tromesečju komisija ugotovila primanjkljaj, ki je naveden zgoraj. Poslovodja o lastnem kritju primanjkljaja ni obvestil uprave podjetja. Poslovodja poslovalnice je sicer odpuščen, odgovornost za primanjkljaj pa še do danes ni razčiščena.
SPREMINJANJE CEN
OB INVENTURAH IN DRUGIH PRILOŽNOSTIH
Z 2. odstavkom XXVI. točke Navodila o izvajanju popisov (inventur) pri gosp. organizacijah je določeno, da se mora zahtevati soglasnost organov tržne inšpekcije ob izvrševanju popravkov (znižanja) vrednosti blagu, za katerega se ugotovi, da jo poškodovano ali neuporabno. Pri kontroli inventurnih elaboratov skoraj v vseli primerih ugotavljamo, da se taki popravki vrednosti zalog blaga dejansko vršijo, tako pri sestavi zaključnih kot periodičnih obračunov, vendar skoraj v vseli primerih brez soglasju tržnih inšpektoratov. Ker so z zniževanjem cen lahko vrše tudi malverzacije, so dolžni tržni inšpektorji prijaviti vsa podjetja, ki nimajo za znižanje cen soglasnosti pristojnega tržnega inšpektorata.
PRODAJA BLAGA
ZA SVOJ RAČUN
Predvidevamo, da v manjših trgovskih poslovalnicah, mesnicah in gostiščih prodajajo tudi blago za svoj račun. Inšpekcijska služba je zaenkrat premalo elastična, da bi lahko uspešno preganjala take primere. ker se za njimi izgubi vsaka sled.
Tak primer je možno ugotavljati le z naglimi in nenadnimi pregledi. Tako je bila izvršena kontrola v* poslovalnici »Mesarija«, Črnuče v St. Jakobu, in ugotovljeno, da je sekač nabavil in prodajal za svoj račun 4 teleta. Zakol je bil izvršen Im-z veterinarskega pregleda in brez živinskih potnih listov.
Na trgu in v trgovinah s sadjem in zelenjavo ugotavljamo, da nekateri prodajajo na tak način zelenjavo, jajca, surovo maslo, kostanj in podobno.
OZNAČEVANJE CEN
V Uredbi o trgovanju je predpisano, da morajo trg. podjetja in trgovino označevati cene blaga, ki ga prodajajo, na način, ki je v trgovini v navadi. Na zahtevo potrošnika pa mora trg. podjetje ali trgovina izdati račun za prodano blago. S tein se hoče zaščititi potrošnika pred morebitnimi prevarami.
Nekatera trg. podjetja so zanemarila redno označevanje cen, dasi je v normalnem poslovnem življenju oblika reklame in ponudbe. Vsled tega je bilo v letu 1057 po tem vprašanju pregledano 525 trg. poslovalnic, t. j. 50 V« od skupnega števila, ter ugotovljeno, da 74 trgovin ni imelo označeno blago s cenami. Inšpektorji pri ObLO Ljub-ljana-Center so ponovno opozorili trgovine na omenjene predpise, a #o kljub temu s ponovno kontrolo ugotovili še 50 takih primerov. Sodniki za prekrške počasi rešujejo prijave, vsled česar kontrola ni tako učinkovita. Poleg tega so inšpektorati ugotovili, da v nekaterih primerih tudi cene. ki so sicer bile označene, niso soglašale s cenami v dobavnicah (dospetjih). Taki primeri so bili n. pr. odkriti v poslovalnici št. 5 Poslovne zveze. Ljubljana za Bežigradom, v nekaterih poslovalnicah podjetja »Rašica«. Mengeš, v nekaterih podjetjih oz. poslovalnicah podjetja »Tabor«, Grosuplje, v več poslovalnicah sud-jarsko-zelenjadarske stroke- tovrst-
nih trg. podjetij na področju ObLO Center.
OBLIKE IN NAČINI NEDOVOLJENEGA -KREDITIRANJA
Iz inventurnih elaboratov še vedno ugotavljamo, da notranja trgovino na nedovoljen način kreditira nakup prehrambenih artiklov. Poslovodje v takih poslovalnicah vodijo zase interno evidenco največkrat brez znanja, včasih pa tudi z vednostjo podjetju. Cc se v podjetju ob inventuri oz. v poslovalnici takega podjetja pojavi primajkljnj, poslovodje izkažejo upnike, če pa primanjkljaji ni, v takem primeru se upniki seveda ne izkažejo. Na tak način je omogočeno, da se zneski prodanega blaga na up lahko tudi odtujijo. Navajamo nekaj primerov takega kreditiranja.
Poslovalnica v Zalogu špecerijskega podjetja na drobno DOBRINA, Ljubljana, izkazuje ob inventuri upnike v znesku 61.175 din. Poslovalnica trgovskega podjetja NAPREDEK, Domžale — v Moravčah izkazuje ob inventuri upnike v znesku nad 80.000 din. Poslovni promet poslovalnice je mešana stroka, vendar predstavljajo upniki v pretežni meri potrošnjo prehrambenih artiklov.	(Nadaljevanje sledi)
ki dopolnjujeta odnosno spreminjata obstoječo Uredbo o gradbenem projektiranju in Uredbo o gradnji. Določila obeh uredb, ki sta bili objavljeni v Uradnem listu FLRJ št. 30 z dne 30/7-1958, so stopila v veljavo 7. 8. 1958. Tajništvo za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri OLO Ljubljana poziva vse prizadete, da upoštevajo nova določila, da ne bo treba pod-vzeinati ostrih sankcij, ki jih določata navedeni uredbi.
Pnnrnvek
Statuta okraja Ljubljana
mora namesto »Občina Ljubi j ti »Ob
OBVESTILO
Obveščamo^ vse investitorje, izvajalce gradbenih del in projektantske organizacije na važni uredbi,
Šentvid« pravilno glasiti »Občina Ljubi jnnn-Siškn«.
2. V 7. vrsti 1. odstavka 90. člena je za besedama »na Rakeku« vstaviti vejico, za tema besedama črtati besedo »in« ter v 8. vrsti tega odstavka vstaviti zn besedami »na Grosupljem« besede »in v Trbovljah«.
Iz pisarne Urada tajnika OLO Ljubljana
OMSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA DOMŽALE
POROČILO O IZIDU NADOMESTNIH VOLITEV V ZBOR PROIZVAJALCEV ObLO DOMŽALE
činskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. aprila 1958 sprejel
Občinska volilna komisija Domžale objavlja po čl. 92 zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov naslednje poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Domžale:
V	volilni enoti št. 14. skupina industrije, trgovine in obrti, v kateri se voli en odbornik, 'je bil en kandidat in sicer Zule (Petra) Vid, Domžale, Šolska ulica št. 21, ki je dobil 129 glasov.
Neveljavnih je bilo 10 glasovnic.
Za odbornika je bil izvoljen Zule (Petra) Vid.
V	volilnem seznamu te volilne enote je vpisanih 166 volilnih upravičencev.
DRUŽBENI PLAN
Občine Cerknim za leto 1958.
Prvi del
RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1958
Namestnik predsednika občinske Volilne komisije: Franc Gregorič L r.
OBČINA CERKNICA
Na podlagi I. odstavka 4. člena /.akona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57); 26. člena statuta občine Cerknica, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. list FLRJ št. 54-665/57), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije zn leto 1958 (Ur. list LRS Št. 3-7/58) ter določbami družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1958 (Ur. list LRS št. 23/58), je občinski ljudski odbor Cerknica na seji ob-
Družbeni plan občine Cerknica zn leto 1958 upošteva značilnosti družbenih planov zveze, republike in okraja; to je nadaljevanje politike preteklega leta za stabilizacijo gospodarstva, razvoj in krepitev komunalnega sistema, dvig življenjske ravni in hitrejšega naraščanja produktivnosti deln.
Plan nakazuje povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka, ki izhaja iz povečane proizvodnje v posameznih gospodarskih panogah. Povečanje družbenega proizvoda bo doseženo tudi z delnim povečanjem številu zaposlenih (ca. 8°/o).
Novi način delitve dohodka stimulira gospodarske organizacije in posameznike k povečanju produktivnosti. od česar bo odvisno tudi povečanje osebne potrošnje.
Postavi ione naloge v družbenih planih bodo izvršene le z izboljšanjem organizacije delu v gospodarskih organizacijah, s prizadevanjem vseh delovnih liudi v občini, z večjo delovno storilnostjo, s prihrankom na materialu in s smotrno uporabo vseh razpoložljivih sredstev.
glavnem isti pogoji in ukrepi kot v letu 1957, in sicer:
—	večja produktivnost glede na izboljšanje oblike in organizacije delu,
—	boljša preskrba z reprodukcijskim materialom in električno energijo,
—	povečanje kapacitet.
Glavni delež pri porastu industrijske proizvodnje odpade na lesno predelovalno industrijo:	To-
varna pohištva »Brest«, Cerknica, ter Zadružno lesno industrijsko podjetje 'Begunje, kljub temu. da se njihova proizvodnja v asortimanih no bo bistveno spremenila v primerjavi. s preteklim letom.
II.	poglavje
I. poglavje INDUSTRIJA
Industrijska proizvodnja v občini se bo v lotu 1958 v primerjavi z letom 1957 povečala za tl*/«. Povečanje proizvodnje zagotavljajo v
KMETIJSTVO
"Celotna kmetijska proizvodnja se bo povečala v letu 1958 za en. 1 "/o v primerjavi z letom 1957. To povečanje bo doseženo predvsem s predvidenim pridelkom sadja, idjub temu, da se spreminjajo kulture (njive v Iruvnike), pa tudi z večjim hektarskim donosom obdelanih površin.
Večji hektarski donosi pa so predvideni zaradi večje uporabe umetnih gnojil, uvajanja agrotehničnih mer itd.
Zaradi omenjene spremejnbe kultur se bo živinoreja, kol ena izmed glavnih panog v kmetijstvu občine, mnogo bolj razvijala, kar bo zn kmetijske proizvajalce glavni vir dohodkov.
Kmetijske zadruge bodo morale mnogo več prispevati k dvigu kmetijske proizvodnje. Njihova glavna naloga bo. v čim večjem številu pritegniti kmetijske proizvajalce k izpolnjevanju postavljenih nalog in uvajanju kooperacije. Poleg icgn
bodo morale kmetijske zadruge Pr1' Istev za d
Tajništvo zn gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala OLO Ljubljana
Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da so v besedilo statuta okraja Ljubljana, objavljenem v »Glasniku« št. 59/58 z one 5. avgusta 1958, zašle spodaj navedene napake, zato se daje
spevati več lastnih sredstev za dvi? kmetijske proizvodnje. Prav tako nuj bi tudi poslovna zveza »Javornik« Rakek odigrala važno vlogo pri izpolnjevanju vseh postavljeni!1 nalog.	.
Investicijska sredstva pri ObLu Cerknica, namenjena za kmetijstva se bodo uporabila za melioracij6 Cerkniškega jezera, za nove nasad® ribeza, sadne nasade in za pospeševanje kmetijstva in živinoreje.
Odmera dohodnin v kmetijst'1! se bo v letu 1958 vršila na podlag1 dosedanjega katastrskega .dohodk* višina občinske doklade pa se p® gibala v sorazmerju z okrajni111 povprečjem.
1. Prva vrsta 8. točke 2. člena sc
111.	poglavje GOZDARSTVO
T.etna sečn ja v gozdovih nn po“j-ročju občine bo znašala za leto ca. 39.000 m8 lesa. Od tega bo odpadlo na domačo uporabo 7000 m ostalo pa za potrebe lesne proizvodnje.
Gozdni sklad nn območju obči1'® Cerknica bo znašal v letu 19“
108.000.	000 din. vendar se žara1 100 °/o blokacije ne bo mogel k6-rist iti.
Razpoložljiva sredstva v okraj nem gozdnem skladu zn leto 19™ bodo znašala skupaj 123.909.000 d1'1 Od tega odpade nn območje občin1 Cerknica 31.000.000 din in sicer:
—	zn vzdrževanje gozdnih k0" munikačij 11,000.000 din,
—	za varstvo in nego gozda
9.000.	000 din.
—	za goiilvenn dela in pogozd11 vanje 11.000.000 din.
Nn območju občine se bodo vnjnlu geodetska deln, izdelane bod nove katastrske karte v merd I : 10.000 in gradile se bodo n O'* lognrniec.
Gozdarska poslovna zveza si Jjj morala preskrbeti potrebno števi1 stalnih gozdnih delavcev in jih stf® kovno usposobiti, zlasti za go/d18 gojitvena deln. povečati stroko*® kader in- ga izpopolnjevati s pr,,(V tičnimi tečaji o sodobni negi in r jitvi gozdov.
IV.	poglarje
GRADBENIŠTVO Obseg gradbenih del v občini, bo znatno povečal v primerja*1
lanskoletnimi gradnjami.
Gradbena dela se bodo povi^,j Bloški planoti z gradnjo večj*'8.

številu stanovanjskih blokov.
dalje se predvideva gradnja d)'1
upravnih poslopij v Cerknici vod za socialno zavarovanje j Gozdno gospodarstvo). V tok0čL lelu bodo dograjeni tudi stnnovjUi
vi« i 11111L i ki iili fintinviriiin O*1
ler Tovarna Brest« Cerknica. PLj/ tako sc predvideva tudi pove*’111 individualnih gradenj/
V.	poglavje
TRGOVINA
Obseg prometa v trgovini na
moč j u občine se bo povečal * ,.|i merjavi z letom 1957 za 4 °/o. O dele/ povečanja blagovnega pr° tu odpade nu trgovino na (lrol»ll’.,|’
Povečanje blagovnega Pr°|ll'fii je povezano s porastom ind1,’(l,i
ske proizvodnje in vzporedno, s povečanjem osebne potrošnjo-|-V tekočem letu bo nujnt^po* jjf no izvršiti dokončno reorgani*^ trgovin kmetijskih zudrtig in vin v občini nn sploh.	|rfi
Z reorganizacijo trgovske f1'	.
pa bo potrebno utrditi vlogo 11 loge potrošniških svetov.
i' | uLAsmk
Odkupi pri kmetijskih zadrugah odo ostali v glavnem na isti višini Kot v letu 1957, s predvidenim pokanjem odkupa živine. Kmetijske zadruge bodo morale izboljšati prc-Kfbo prebivalstva večjih središč s pitijskimi pridelki po najkrajši
VI. poglavje
GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1958 se bo povečal promet , gostinstvu za ca. 22 % napram etu 1057. Celotni promet bo znašal “• 78,105.000 din, od tega v privaten sektorju 34.500.000 din.
K dvigu gostinskega in turistič-, W prometa bo delno prispeval ",(i'novi gostinski obrat v Cnrkni-ki je začel obratovati v začetku leta 1958.
v Nadaljevati bo potrebno že za-eto akcijo pri reorganizaciji in 'Premi ostalih gostinskih obratov v °bčini.
Gostinska podjetja državnega j! ktorja bodo v lotu 1958 pavšalna.
, t)stanek sredstev po poravnavi j bveznosti do družbene skupnosti n (In zaposlenega osebja naj bi go-; "iška podjetja uporabila za iminj-Qp rckonstrukcije in izpopolnitev
w poživitev tujskega in izlelni-'Kega turizma je treba podpreti ! ^zadevanja Turističnega društva, 'stremi po izgradnji turističnih jostojank ter ureditvi prirodnih . opališč (Rakova dolina, Cerkniško Jezero).
Vil. poglavje OBRT
j , 'Obrtna dejavnost v občini bo v j v* 1958 močno po rasti a zlasti v za v nem sektorju. Predvideva se 'večanje proizvodnje za cu. 22% fhrnm letu 1957. Glavni delež pri .'j,	I,!!' pornstvn bodo imela podjetja
'	1' lsa« Rnki'k. Val jčni mlin in Itc-
'1(>atno podjetje Cerknica. Z ozirom T b' razvoj teh n i ki' bo nujno potreb-,j''misliti na ustanovitev mehanične ' 'avnice, oziroma razširitev že ob-
6to.leČih.
d $ primernim pavšalom obrti v .''."vnem sektorju in s sorazmerno Hii' fl,v,čitvijo privatnih obrtnikov jj ! 'd sc dosegla poživitev in raz-v te panoge gospodarstva. jž ‘.d lotom bo potrebno dokončno reorganizacijo obrtnih odse-
li,■ Pri Kmetijskih zadrugah. Te dJ!,VnPs<i naj bi se vključile v bi ^'n' st‘ktor, manjši obrati pa naj Prepustili privatnemu seKtorju. rl °SVf!*iti bo potrebno še posebno z,, 'vzgoji kadrov v obrtništvu in 0h.?‘Ov't' večji dotok vajencev v rt"c stroke.
Vili. poglavje KOMUNALA
bo bpiunalna dejavnost v občini sc Zar<„|' *U "inogo bolj razvijala v,, 7 1 tehnične izpopolnitve Upra-^/Pnunalne dejavnosti. iqv	Uprave komunalne de-
ikrl,>S 1 b>° predvsem, nadaljevati čit)Si vzdrževanje in obnovo ob-^ v im 1 ('rsb vodovoda, napajališč. Zn Pfl?svetljave itd.
. Pjoij^ n,'ino izvrševanje nalog orne-'ji Jh-Hlsi Oprave bodo zagotovljena 1 {insv.v° v cestnem skladu in'v ob-
1 ln Proračunu.
IX. poglavie INVESTICIJE
fljsk ,,>rab« razpoložljivih investi-i,! «tq |ii-oSr< l*sl,‘v b° morala biti v . vsklajena z osnovnimi
ftfhi • * •,r' hijvmii z, oMiuviiimi TU1-
m	ki jih predvideva
gospodarski razvoj in perspektivni plan občine. Gospodarske organizacije naj bi pravilno usmerile svoja sredstva v tisti del proizvodnje, kjer je pričakovati najhitrejši in najboljši uspeh.
Kmetijske zadruge pa naj bi svoja sredstva vložile \ obrate, ki so že v gradnji, nato pa pričele investirati v kmetijstvo.
Investicijska sredstva občine se bodo v glavnem uporabila za namene tistih panog gospodarstva, od katerih izvirajo.
Iz stanovanjskega sklada se boi najelo posojilo v višini 10°/o razpoložljivih sredstev kot proračunski dohodek, ki se bo vložil v popravilo obstoječih šol.
Za individualne gradnje stanovanj delavcev in uslužbenev pa se bodo odobravala posojila iz občinskega stanovanjskega sklada. Razmišljati bi bilo potrebno o ustanovitvi stanovanjskih zadrug, ki naj bi povečale investicije na teni področju in vzporedno reševale pereča stanovanjska vprašanja v občini.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI OBČINE ZA LETO 1958
X.	poglavje AMORTIZACIJA
Gostinska podjetja in gostišča, obrtmi podjetja in delavnice ter komunalna podjetja obračunavajo amortizacijo za leto 1958 po amortizacijskih stopnjah, ki jih določajo veljavni zvezni predpisi.
XI.	poglavje
OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV 1.
Obrtna podjetja in kmetijske zadruge plačujejo v letu 1958 obresti od skladu osnovnih sredstev po naslednjih stopnjah:
—	obrtno podjetje »Tisa« Rakek 6 "/o.
—	valjčni mlin Cerknica 2 %.
—	kmetijske zadruge 2 °/o.
2.
Obresti na osnovna sredstva pavšali ranih gospodarskih organizacij so zajete v pavšalnih obveznostih.
XII.	poglavje
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki in storitvami veljajo do izdaje občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka zn območje okraja Ljubljane (.Glasnik« štev. 50/58 in štev. 53/57).
Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 16. aprila 1958 dalje po posebnem odloku Obl O Cerknica (»Glasnik« štev. 35/58).
Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje po odloku Obl.O Cerknica o občinskem prometnem davku od prometa na drobno (»Glasnik« štev. 65/56 in štev. 79/57). oziroma po odloku Obl,O Cerknica (»Glasnik« štev. 35/58).
Kino podjetju Cerknica in kino podjetju »Islok« Rakek se odstopi občinski prometni davek nn prodane kino vstopnice. Odstopljeni občinski prometni davek morata kino podjetji vložiti v svoje sklade osnovnih sredstev.
XIII.	poglavje
PRISPEVEK IZ DOHODKA
1.
Kmetijske zadruge bodo plačevale v občinski investicijski sklad za pospeševanje kmetijstva del prispevka iz dohodku po naslednjih .stopnjah:
— KZ Begunje 35 %,
— KZ Nova vas in Cerknica 30 %,
—	ostale kmetijske zadruge 25 °/o.
Ostanek prispevka iz dohodku
vložijo kmetijske zadruge v svoje sklade osnovnih sredstev.
2.
Kmetijsko posestvo »Riwnik« vlaga del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, v svoj sklad osnovnih sredstev.
3.
Prispevek iz dohodka komunalnih dejavnosti je v celoti dohodek občinskega investicijskega sklada.
XIV.	poglavje
OBVEZNOSTI DO DRUŽBENE
SKUPNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU
1.
Svet za gospodarstvo občine bo določil s posebnim sklepom, katere gospodarske organizacije bodo v letu '958 plačevale obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku.
2.
Pavšal zajema sledeče obveznosti: •
—	prispevek iz dohodka,
—	obresti od sklada osnovnih sredstev.
—	obresti od sklada obratnih sredstev.
—	zemliarina.
Na podlagi določenih pavšalnih osnov se obračuna:
—	proračunski prispevek iz osebnega dohodka.
—	prometni davek.
—	stanovanjski prispevek.
3.
Višina pavšalnega zneska za posamezne gospodarske organizacije iz t. točke tega poglavja se določi s pogodbo, ki jo skleneta Uprava za dohodke v imenu Občinskega ljudskega odbora in gospodarska organizacija.
XV.	poglavje ZEMLJARINA
Kmetijskemu posestvu »Ravnik« se odstopi del zemljarine, ki pripada občinskemu investicijskemu skladu. Odstopljeni del zemljarine vloži posestvo v svoj sklad osnovnih sredstev.
XVI.	poglavje OBČINSKA DOKLADA
L
Zavezanci dohodnine od kmetijstva plačujejo doklade po katastrskem dohodku v višini 12% katastrskega dohodka zn leto 1958.
2.
Sredstva občinske doklade iz kmetijstva nad 4% so stekajo v celoti v občinski proračun.
3.
Zavezancem samostojnih poklicev in premoženj si? za leto 1958 odmeri občinska doklada od davčne osnove,, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, izvzomši zavezancem za davek od dohodkov iz dopolnil«' nega delovnega razmerja in od honorarnega dela.
Občinska doklada se po tem členu ne odmerja tistim zavezancem. katerili celokupni letni dohodek ne presega 120.000 dinarjev. Ostalim zavezanem pa se odmeri takole:
n) brivcem in frizerjem, čevljarjem. k ro in čem. popravljalcem nogavic. šiviljam, žagarjem drv in ostalim obrtnikom, ki se pretežno ba-vijo z usliižnostnimi opravili zasebnim potrošnikom, po stopnji 2.50%;
b) vsem ostalim zavezancem samostojnih noklieev in premoženj po stopnii 7%.
4.
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno ili na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. Davčne olajšave pri dohodnini se moraio upoštevati tudi pri občinski dokladi nn odgovarjajočo dohodnino.
Uredba o dohodnini (Ur. list FLRT št. IR/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok n stopil in h dohodnine (IT r. list FLRJ št. (5/57) ter uredila o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov yel in io kakor zn odmero in pobiranje dohodnine tudi /n odmero in pobiranje občinske doklade.
XVII. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA
1. člen
V letu 1958 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 98,711.000 din — in bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
V tisočih
Dohodki iz gospodarstva:
—	delež im proračunskimi prispevku iz
osebnega dohodka.............. . .
—	delež nn proračunskem prispevku iz osebnega dohodka pavšalistov . . .
Dohodki iz prebivalstva:
—	delež na proračunskem prispevku iz
osebnega dohodka...................
—	delež na dohodnini iz kmetijstva . .
—	delež na dohodnini iz ostalih poklicev ...............................
—	občinska doklada:
n) od obvezne 58%..................
b) ostala neobvezna................
—	ostala občinska doklada . . . < ,
—	občinski prometni davek:
a)	n n alkoholne pijače............
b)	od stalili poklicev........... .
—	davek na maloprodajo:
n) 2 % na industri jske artikle . . . b) nn alkoholne pijače.............
	.^1664 2,362
	1,956 16,066
	5,820
2,970 10,240	13,210
	400
9.904 1,900	11,804
4,043 4,090	8,133
6.026
GLASNIH
delež na prometnem davku zasebni
kov...........................
občinska taksa..............' •
dohodki uradov in ustanov . . . ostali proračunski doliodki .	.	.
proračunski presežek iz letu 1957 . udeležba na gozdnem skladu .	.
posojilo iz občinskega investicijske
ga sklada...................... •
posojilo iz stanovanjskega sklada ob čine.............................
9,192
1,519
68,100
705"
2.516
15,400
1,772
1,926
4,266
Skupaj obračunski dohodki 98,711
2. člen
Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila <a naslednje namene:
— administrativni proračun:
a)	presveta in ljudska kultura
b)	socialno skrbstvo ....
c)	zdravstvena zaščita . . .
d)	državna uprava............
—	negospodarske investicije
—	dotacije* .......
—	garancije in anuitete .	.
—	proračunska rezerva . .
	24,792	
	6,419	
• • •	8,475 21,085	60,771
		8,583
. ,		18,204
		2,419
		8,734
Skupaj proračunski izdatki 98,711
XVIII. poglavje
SREDSTVA SKLADOV
1.
Naziv sklada
Investicijski sklad Cestni sklad Stanovanjski sklad
Skupaj sredstva
Skupaj	Od tega blokirana	razpoložlj. sredstva	
38,081	18,821	19,260
2,069	705	1,364
51,180	8,522	42,658
91,330	28,048	63,282
7
Sredstva skladov sc formirajo iz naslednjih virov: Občinski investicijski sklad:
—	25 %> prispevka iz dohodka..............
—	42 »/o obvezne doklade iz kmetijstva . ,
—	občinska taksa na pse...................
—	45% takse na proizvodnjo	. . . .	.	■
__ 20% zemljarine od kmetijskih organizaci.
—	zemljarina ostalih zavezancev ....
—	prispevek iz dohodka pavšalistov in kme
ti jskih	zadrug................  " "	"	'
—	obresti	od sklada osnovnih	sredstev	.	,
—	obresti	od sklada obratnih	sredstev	.	,
—	anuitete................................
2,559
2.Ž01
85
121
195
777
8.727
2.264
915
1,199
Prenos sredstev iz leta 1957
Skupaj vsa sredstva................
100% blokacija od priliva v letu 1958
Razpoložljiva sredstva v letu 1958 . Cestni sklati:
—	prometni davek-zasebnikov .	.
—	50% takse na vprežna vozila .
—	občinska taksa na motorna vozila
Prenos sredstev iz leta 1957 . . . Skupaj vsa sredstva ......
40% blokacije od priliva v,letu 1958
Razpoložljive Stunovan jskrvklnd
iva sredstva v letu 1958
—	90% stan. prispevka iz gospodarstva . .
—	50% stan. prispevka ZTP................
—	stan. prispevek pavšal
—	90% stan. prispevka proračunskih ustanov
zavodov in pokojnin....................
—	stan. prispevek JT.A . . _. • • • • •
—	anuitete in dohodki od najemnin lokalov
Prenos sredstev iz leta 1957
Skupaj vsa sredstva....................
25% blokacijc od priliva v letu 1958 .
18,821
19,260
38,081
18,821
19,260
740
912
110	1.762
21.231
257
1,432
307
2,069
705
1,364
8.124
750
2,291	34,085
17,095
51.180
42,658

Razpoložljiva sredstva v letu 1958 .........
XIX. poglavje KONČNE DOLOČBE
Podrobnejša tolmačenja in navodila za uporabo inštrumentov druž-/enega plana občine za leto 1958 bo dajal po potrebi Svet za finance in družbeni plan občine Cerknica. •
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnflf glasilu Okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dauc Številka: 03/6-47/13 Cerknica, dne 15. aprila 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: ,	Jože Telič s. r.
315.
Na podlagi 16. člena in 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljijO' škili odborih (Ur. list LRS št. 19/32), 26. člena statuta občine Cerknici in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) j, občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in na sej' zbora proizvajalcev dne 14. aprila 1958 sprejel .
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1958.
1. člen
Proračun občino Cerknica za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega1 I. Občinski proračun:
z dohodki v znesku........................... 98,711.000 din
z izdatki v znesku .......................... 98,711.000 „
11. Predračuni finančno samostojnih zavodov:
z dohodki v znesku................................ 26,808.000 din
z izdatki v znesku................................ 42,074.000 „
s presežkom izdatkov.............................. 15,266.000 „
III. Predračuni proračunskih skladov:
z dohodki v znesku......................i‘, . .	1,364.000 din
z izdatki v znesku................................ 1,364.000 „
2.	člen
Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 15,266.000 dinarjev se krije z dotacijami iz proračuna občinskega ljudskega odboru Cerknica.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1938 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, odobrava, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva, ter da določi odstotek iz tega dela presežka, ki sc vplača v posamezne sklade.
V sklad, za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih Izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1958, vendar ne več kot 50% tistega dela presežkov, ki pride v poštev za delitev.
Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se porazdeli v smislu odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-85/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s
samostojnim finansiranjem (Ur. Hs* LRS št. 16-74/56).
4.	člen
Predračune občinskih organov zavodov, ki bodo v letu 1958 na nov0 ustanovljeni, potrjuje svet za dru-"
beni plan in finance ObLO Cerknic8’
j i
5.	člen
Nove nastavitve pri občinskih Oj' ganili in zavodih, za ketere v nj*" hovih predračunih niso predvidi'111 krediti, se morejo izvršili le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni lil!'0 in finance ObLO Cerknica.
6.	Člen
Krediti, ki so v občinskem p0?* računu predvideni za honorarje F posebne dodatke, se smejo virrnirl1’' le s predhodnim pristankom sveto 1 družbeni plan in finance.
-	7. Člen
Tu odlok velja od dneva objs^ v »Glasniku«, uradnem vestni*. okraja Ljubljana, uporablja pa so 0 1. jnnuuria 1958 dalje.
St. 01/1-957/1.
Cerknica, 14. aprila 1958,
Predsednik
občinskega ljudskega odboi
Jože Telič 1. r.
1.
2.
3.
4.
5.
6. 8.
1.
2.
3.
5.
7.
8. 9.
10.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH
del -del — del -del -del -del -del -
Dohodki
Dohodki iz gospodarstva...............
Dohodki od prebivalstva...............
Dohodki drž. organov in zavodov . . .
Ostali dohodki .......................
Sredstva iz posojil...................
Proračunski presežek iz preteklega letu Dohodki fondov .......................
6.026.000	din
68.100.000 705.000 ,.
4.288.000
4.266.000	,, 13,400.000 „
1.926.000
Skupaj dohodki . . . 98,711.000 din
Izdatki
del — Prosveta in kultura.............
del — Socialno skrbstvo...............
del — Zdravstvena zaščita.............
del — Državna uprava . .	. . . .
dol — Negospodarske investicije . . .
del —■ Dotacije.......................
del — Garancije in anuitete...........
del — Proračunska rezerva.............
Skupaj izdatki
24.792.000	din
6.419.000	..
8.475.000	..
21.085.000	..
8.583.000	..
18.204.000	..
2.419.000	.•
8.734.000
98,711.000 m