„VrU Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja“ ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred •no krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po IB h. dvakrat 2B h, trikrat 86 h.
Okoli po svetu.
NaS cesar so je pri letošnjih manevrih na Ko- ' roškem prehladil in dobil je huid nahod in kašelj, ki lahko postano pri starejšem človeku nevaren. Zato ] so je cesar podal v svoj grad Senbrun, da se tam v i miru ozdravi, Minoli teden ni nikoga sprejel v av- 1 dijenci. Sedaj se je pa zdravlje že na boljše obrnilo. 'Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja!
Cesar Franc Jožef I.
Nagodba med 'Avstrijo in lOgnsko jo sklenjena. Kakšna da je, to je sedaj še tajno in oba ministrska predsednika jo bosta ista dan predložila, svojima državnima zboroma. Zatrjuje se, da je taka, da bodo Avstrijci in Ogri ž njo zadovoljni. Zelo neverjetno!
Ro vzorcu štajerske Kmečke zveze začeli so na Kranjskem in Goriškem ustanavljati kmečke zveze, ki izvrstno uspevajo. Kmetje so navdušeni za svoja društva in pridno pristopajo.. Kmalo bodo vsi slovenski kmetje združeni ,pod zastavo Kmečke zveze*
Sedaj ko so končana nagodbena pogajanja, se bodo začela trgovinska pogajanja s Srbijo. Srbija Ima veliko škodo, ker ne more izvažati svojo živine v Avstrijo. Naša vlada pa si ne upa dati dovljenje za uvažanje, ker se boji kmečkih poslancev v državnem zboru.
Dne 10. t. m. se je otvpril ogrski državni zbor. .Organizirani delavci so priredili velik demonstracijski obhod, katerega se je udeležilo 5Q do 60 tisoč.
delavcev, da zahtevajo volilno preosnovo. Poslali so odposlanstvo k predsedniku državnega zbora Justhu^ Najprej je sprejel socialdemokraške odposlance, nato pa krščansko-socialne.
Maroški rodovi se še veflno pogajajp s francoskim generalom Drude. Kaid, poglavar v Med-judu, je pripravljen pogoje sprejeti. iTudi med starim sultanom Abdul Asisom in Mulej Halidom se vrše pogajanja. Upati je, da se vse nadaljne zadeve rešijo mirnim potom. Poročila sicer vedo povedati še vddno o četah, ki se zbirajo, vendar so mirovna pogajanja prišla iže tako daleč, da se ni bati nadaljnjih spopadov. Prejšnji sultan Abdul Azis je spoznal, da mu ho težko mogoče, zopet zasesti prestol, in je pripravljen v slučaju, da se stvari zanj še slabše zasučejo, odpovedati se ter umakniti v Evropo. Prej pa bo še enkrat poskusil svojo srečo. Zato je Muley. Haiid že pričel prodirati proti Rabatu, kjer je še mnogo privnženoev starega sultana. Nato misli odkorakati s svojo vojsko v Fez, kjer se proglasi sultanom.
Domače novice.
š Požar. V Št. Lovrencu nad Mariborom je 10. t. m. zvečer zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Mih. Vil-tušnik. Govejo živino so rešili, perutnina je zgorela. Požarna hramba je komaj obranila, da se ni vnela blizu stoječa hiša.
š V gnojnico je padel enoleten sinček delavca Partliča v Hočah. Uboga mati se bo morala zagovarjati pred sodnijo.
š Lugovo razstopino je pil dve in pol letni sinček trgovca Primusa v Arelinu pri Vojniku. Prišel je v skladišče, kjer je našel tekočino, ki mu je razjedla drob, da je drugi dan med strašnimi bolečinami umrl.
š 1653 grozdov na eni trti. Pred 7 leti je vsadil neki vinogradnik pri Sv. Antonu v Slov. Gor. vkoreninjeno rozko York Madeire za hišo poleg plota. V tem kratkem času jo je razpeljal po potu 30 korakov na dolgo. Letos so šteli grozde in jih našteli 1663. York-Maderia ali drobna izabela se ubrani trtne uši in tudi peronospora ji ne škoduje veliko. Vino je črno in dobrega okusa. Veliko bolje nego izabela, katera se trtni uši ue ubrani.
š Usnjarna Jožefa Pirich v Ptuju je dne 12. t. m. zjutraj pogorela. Ker je bilo v nji mnogo mastnih stvari, bilo je celo poslopje v par minutah v ognju.
š ISletdn morilec. V nedeljo 6. t. m. je prišel kočar Krainc v Okoču pijan domov ter začel pretepati svojo ženo. 16 letni sin je hotel braniti svojo mater ter je začel udrihati s sekiro po svojem očetu, ki je vsled dobljenih ran kmalo umrl. Nesrečno pijančevanje!
š S kozolca je padel v Košnici pri Celju posestnik Fr. Dolenc. Poškodoval si je obe roki in obraz.
š Našim društvom. Slovenska krščansko-soci-falna zveza poživlja društva, da naj začnejo s sestavljanjem programa za notranje društveno predavanje. Dekanijske pododbore prosimo, da nadzorujejo delovanje društev in kjer treba, da mjalo podre-
gajo. — Društva, ki še niso odrajtala udnine, prosimo, rda to kmalu store, — Lotos priredimo dva socialna kurza!
š iStajerčev koledar bodo izdali Štajerčovi/ očetje. Sedaj pa delajo v „Štajercu" prav židovsko re-'Wamo za njeg^. Bržkone bo prinesel koledar sliko Strašilovili žganjarn, fotogralijo vseli Štajerčovih pristašev, ki premišljujejo' za trdim zidovjem svoje pregrehe kakor Muršeea, PJfoiilna it(d.
š ,V blaznosti je zaklala svoje tri otroke žena rudniškega uradnika Naglava v Trbovljah. Prerezala jo vsem trem vratove in nazadnja še sama sebi, Ker so je v sobo zaklenila, zložol je stari oče skozi okno v sobo, kjer je padel nezavesten na tla, ko je zagledal strašen prizor.
š Liberalna zlobnost se posebno kaže pri celjski klepetulji „Domovini." Ce se le kje dva ianta stepeta, že poroča „Domovina" to z veliko slastjo in še potom zlobno pristavi, da so to bili pristaši socialnih kurzov S. K. S. Z. ali pa pravi:	to je kr-
Sčansko-socialna izobrazba. Sevefda je „Domovina" prepričana, da ni nobeden teh pri naši organizaciji, samo da pokaže svojo liberalno zlobnost in da obrekuje, zato pristavlja taka sumničenja. Brez tega „Domovina" ne more živeti!
š Liberalci so sovražniki kmeta. To so pokazali že neštetokrat. Kako so padli po kmetu, ko je hotel podražiti za par vinarjev mleko, je dobro znano kmetom v ljubljanski okolici. Na trgu so jih liberalci klolutali in ženam pobijali posode im razlivali mleko. Sedaj se zopet izjavljajo liberalci po svojih listih za odprtje srbske moje in pišejo, da bi bilo to v korist našim deželam. Seveda, ker potem bi prišlo na tisoče in tisoče živine v našo državo in vsled tega bi morala znatno pasti cona naše živine. In naš kmet, ki edino še pri živini dobi nekaj denarja, da more plačati delavce in visoke davke, bi bil zopet hudo udarjen, d oda kaj se briga liberalna gospoda za kmeta, da je le ona sita pa je (dobro,. Za kmeta nima niti dobre besede, kaj šele krujia. Ob času bližajočih se dežolno/.borskih volitev bodo pa ravno ti liberalci diodili po deželi in so kazali kot zagovorniki in prijatelji kmeta, tedaj pa naj se spomni kmet tehle vrstic in pokaže vrata vsiljivim liberalcem.
š Med nebom In zemljo. ,V Spielleldu je barval, stoječ na (i meirov visoki lestvi, 3. t. m. 401etni Jernej Plankl žlebe na skladišču tamošnjega kolodvora. Mimo se je pripeljal voz, uprežen z volom, ki fee je pa splašil in spodbil Planklu lestve. Revež se je v svojem strahu oprijel žleba. Ta se je pa upognil in Plankl se je moral spustiti. Priletel pa jo tako srečno na noge, da se jo le nekoliko poškodovala
Š Prijatelj denarja in sladkorja je tiho vzel čuvaju na slovenjbistriškem kolodvoru kovček,, v katerem jo bilo GO K denarja, ter čokolada in sladkor za kolodvorski avtomat, Orožniki sladkosnedeža v že iščejo.
š Hoče. Veliki Nemec gostilničar Pleifer je prddal svojo gostilno in trgovino Janezu Stanitzu iz Zg. Radvanja.
š Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo dno G. t. m. je bilo tukaj okolo 8000 romarjev ip tujcev. Izboren red je vladal povsod po trgu, pa tudi cerkveno predstojništvo jo skrbelp, da je slehern romar imel priložnost, opraviti svojo pobožnosti. Na Rožen-vensko nedeljo je cerkev dobila dve novi, prav dobro delani podobi sv. Frančiška Sera!, in sv. Antona Pad. iz rok domačega podobarja g. Perka, ki sta se pjopoldno v njegovi kapeli blagoslovili, in od tod v procesiji, katere sta se tudi lantovska i,n dekliška družba vdeležili, nesle v cerkev med petjem, molitvijo in muziko. Govor je imel predstojnik tretjega reda pri polno natlačeni cerkvi. Vse je bilo veselo i!n pobožno navdušeno.
š Štajerčcv urednik Linhart je bil obsojen radi psovanja na 30 K globe.
š Potreba nemških šol med Slovenci,’ katero naši Nemci tako silno poudarjajo, se kaže najlepše v Vojniku pri Celju. V prvi razred tamošnje nem-
j Ške šole so vstopili celi štirje učenci! Ljudstvo se jo : začelo zavedati, kaj je prav in kaj ne, katera šola j je mladini v korist in katera v kvar.
š Morilec alkohol. Dne G. t. m. je našel poli-j caj v "Mariboru nekega popolnoma pijanega moža, ki jo kmalo potem v bolnišnici umrl. Na glavi je imel I hudo rano, katero jo dobil pri padcu. Ponesrečeni je 301etni delavec K. Rojs iz Leitersberga. Nesrečna pi-I janost!
š Napačen bankovec. Pri zadnjem živinskem { sejmu v Mariboru je dobila viničarka Jožefa Repič ' iz Jarenine od nekega nemškega kupca namesto 100-kronskega bankovca navadni reklamni listič, ki je bil nekaj podoben 100 K-bankovcu. Goljufa bodo težko našli, ker jo Repič opazila goljufijo nekaj dni po sejmu, ko jo hotela menjati bankovec,
š Razposajenost se kaznuje. V Savodni pri Celju jo imel deček Fr. Erjavec navado, da je skakal in se obešal na dirjajoče vozove. Te dni pa jo prišel z nogo v kolo, ki mu jo je zlomilo.
š Križevska pošta na Murskem polju dobi še onega poštnega pismonoša; s tem se je ljudem zelo ugodilo, ker so bo dostavljala pošta sedaj vsaki dan vsem sosednim občinam.
š Iz nasprotnih shodov. Na nekem liberalnem shodu, na katerem so je tudi nameravalo ustanoviti liberalno ljudsko knjižnico, jo neki liberalec sledeče govoril:, Najprej se je jezil, da je bilo tako malo ljudij prišlo ga poslušat, čeravno je dve uri čakal; rohnel je tudi na „zakrknene nasprotnike", t. j. duhovnike, kor tudi niso marali priti ter še jim močno zameril, da shoda niti naznanili niso s prižnice, tiočim marljivo oznanjajo:	„molitve, službo božjo,
procesije, romanja in druge take komedije." Drznil so jo celo trdili, da je duhovnik v pridigi proti shodu hrul in grmel. .To pa ni res; niti besedice o njem so ni tam spregovorilo. Navzoče fante in dekleta je tako nagovoril: „Mi vas hočemo učiti, da ne bodete taki, kakor so vaši očetje, ki znajo samo piti in jesti ter v cerkev in k spovedi hoditi. Prinesemo Ivam knjig, iz katerih se bodete naučili misliti, tako da vam nihče ne bo mogel komandirati.- Po 14. letu zdivjajo otroci. Tu ne pomaga ne molitev, ne cerkev, no pridige, ne spovedi. Samo čitanje naših knjig jih more rešiti." Zatem je pa navzočih) otrok stariše napal in nesramno opsoval, rekoč: „Vi kmetje, ki vas ni tukaj, ste napuhnjoni in ošabni kakor nobeni drugi ljudje; iz samo ošalmosti niste prišli na naš shod." Globoko mora pasiti kristjan, kateremu so sveto/ reči ,opravila) samo le — komedije! Zato pa, kor se liberalci toliko trudijo za ljudske knjižnice, mora teh namen biti, z njimi delati na to, da bi naše verno ljudstvo naposhM sveta opravila tudi imelo za samo komedije. Bog nas ivaruj teg|a proplada! In kljub temu so drznejo še liberalni listi trditi, da niso proti veri,!
š „Straža.4* Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža" na Dunaju (VI-2, Gumpendorferstr. 104, II.-10) naznanja sledeče: Slovenska služba božja so opravlja na Dunaju vsak mesec 2. nedeljo ob polu treh popoldne v cerkvi sv. Antona v XV. okr., Pouthongasse IG. — Prihodnja slovenska služba božja bo torej v nedeljo 10. no(vembra, 8. decembra itd. — Dunajske rojake opozarjamo, da so za bodoče leto obljubili nekaj cerkvenih govorov pri slovenski službi božji na Dunaju, naši gg. državni po-slanoi-duhovniki. „Straža" priredi v dvorani restavracije „Zur schonen Schaferin", VI., Gumpendorfer-strasse 101, 10. novembra Martinovi večer, 8. decembra Miklalvžev večer in 12. januarja 1908 IV. redni občni zbor. Razven večjih zabavnih večerov priredi „Straža" tudi letos vsako nedeljo ob 6. zvečer v društvenem lokalu v VI. okr., Liniengasse 38, pri g. Petermannu prijateljski sestanek; na teh sestankih bodo predavali gospodje člani slavnega slovenskega katoliškega akademičnega društva „Danice". Za pre-daVanja se hočemo priporočiti tudi našim gg. državnim poslancem. — Naša društvena knjižnica bo društvenikom odprta vsako nedeljo (razen 2* nedelje
v mesecu) od -(5.-9. zvečer. Odbor „Straže" jo sklonil v svoji seji 3. oktobra glede vpisovanja novih Članov za leto 1908 in vsako naslednje leto, da velja odslej sledečo pravilo:	'Novi člani se začno vpiso-
vati za sledeče upravno leto že moseoal oktobra. Članarina znaša na leto 2 kroni. Razen toga vplača vsak novi član, ko se vpiše, pristojbino za društveni znak 40 h in za legitimacijski listek 20 h v ptorav-navo stroškov. Članarina se mora plačaiji izjemoma v dveh obrokih po 1 K. Stari člani vplačajo članarino za novo leto redno meseca januarja, llahko pa tudi že poprej od oktobra prejšnjega leta dalje.
š Nepravi narednik. Krojaški pomočnik Ivan Lisenc v Mariboru jo v dobri volji zamenjal obleko z nekim narednikom in potom na cesti ozmerjal četo-vodjo, češ1, da mu ni prav salutiral. Cetovodja je pa spoznal nepravega narednika in ga naznanil pri policiji.
•š Slivnica pri Mariboru,. Letošnjim vojnim novincem v slovo je 13. okt. preč. g. idr.- 'A. Medved navdušeno kazal vojaški stan kot važen in potreben, kot časten in vesel, kot težaven in resen stan. Do solz ginjeni so poslušalci, zlasti očetje in matere od-
bajajočih, kakor tudi oni, ki so vojaška leta že odslužili, hvaležno sledili prekrasnim izvajanjem gorečega govornika, prosili Boga cesarju zdravja ter navdušeno zapeli pod vodstvom g. nadučitelja cesarsko himno. Da bi pa tudi mladeniči ubogali zlata na-ročila preč. g. govornika, t. j. ostali versko značajni, nravno pošteni in narodno zavedni junaki ljube Avstrije po geslu: Vse za vero, dom, cesarja: za cesarja blagor kri! Po govoru sp rekruti v splošno veselje podali par šaljivih prizorov. Bog spremljaj mlade vojake!
š V Vuhredu je C. t. m. proti/večeru zginil llletni fantek los, Vobovnik. Ker so vsled deževja potoki močno narastli, se je bati, da je padel' v vodo in so ga valovi odnesli v deročo Dravo.
Koroške novice.
n Škrlatica divja; ob koroško-italijanski meji na Italijanskem. Bolezen se je zanesla že v Ponta-belj in je oblast zato prepovedala otrokom prekoračiti mejo.
^ J I T
T«!
f


, i • •	*' •	.	f
«> -	e
,	.) s ^	..-M
mMmm

Vodljiv zrakoplov.
Graf Zeppelin, ki se jo leta in leta mučil, da iznajde vodljiv zrakoplov, je sedaj vendar dosegel , svoj cilj. Colo svojo veliko prerrfpiženjo je zapravil v (ta namen, marsikateri pojzkup so| mu je ponesrečil, učenjaki so zmajavali z glavami, ko jim je pripovedoval svoje načrte, vendar mož ni izgubil poguma in sedaj je njegova vztrajnost bogato poplačana. Nare-
dil jo že več izletov. Vzdignil se je 400 metrov visoko in njegov zrakoplov se je dal voditi kamor ga je hotel. Sedem ur se je na ta način sprehajal po zraku. Prva slika nam kaže, kako 'zapusti zrakoplov svojo uto, na drugi sliki se polja grof Zeppelin čez mesto Konstanc ob Bodenskem jezeru.
n Prevalje. V nedeljo dne 20. okjtobra popoldne po blagoslova se vrši v društvenih prostorih mesečni shod našega kat. delavskega društva. Govorilo se bo o strokovnih društvih. Pride tudi govornik itz Velikovca..; Soseduai društva, kakor prijatelji našega društva od blizu in daleč prisrčno povabljeni!
Nova vojaška uniforma.

Naša slika nam kaže novo uniformo avstrijskih obmejnih č^et. Uniforma je siva, namesto plašča imajo ogrinjalnik s kapuco. Za službo v gorah imajo nar hrbtni k,, gjorskb palico, cepin in mačka. Na ovratniku zia zvezdami imajo planinko, ki jo pri častnikih iz srebra, pri moštvu iz aluminija.
n Iz Celovca se nam piše: Nov škandal se je zgodil te dnii zopet v Celovcu na glavnem kolodvoru
o.	kr. državne železnice. Družba sv. Mohorja je pričela z razpošiljanjem svojih knjig ža tekoče leto ter se je v to svrho poslužila, enako kakor prejšnja leta, dvojezičnih jvoznih listov. Službujoči uradnik, pa je sedaj ne oziraje se na to, da so te pošiljatve: namenjene vse v izključljivo slovenske kraje, naenkrat začutil v sebi potrebo, zahtevati, da se mu mora poleg slovenskega besedila napisati vse tudi v nemškem jeziku, ter je kratkomalo sprejem bal z družbenimi knjigami zavrnil z značilno opombo, da smatra on tako postopanje za izzivanje. Odbor se je na to predrznost pritožil pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku, odkoder pa do djanes ni dobil še ni-kakega odgovora ter bode pbdvzel potrebne korake, da pride ta zadeva v razgovor tudi v državnem zboru, na kar opozarjamo vse naše čč. gg. državne poslance vseh slovanskih klubo|v s prošnjo, da se blagovolijo z vso odločnostjo za stvar zavzeti, ker si •vendar ne smemo pustiti krlatiti naših pravic po kadem nadutem nemško-nacionalnem uradniku, kateremu je treba enkrat za vselej. povedati, da naj pusti politiko doma ter naj je ne zanaša v urad. Pa tudi to naj se mu pove, da je on tu zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi njegat Za prevažanje družbenih knjig
plačujemo ogromne svote denarja raznim železnicam vsako leto, in zato naj se nam delajo težkoče in sitnosti od strani uradnikov?! Kaj takega no bomo trpeti. Dno 7. t. m. je ravnateljstvo državnih železnic odgovorilo, da slovenščina v nemškem delu Koroške ni običajna. Nečuveno! Poslanci!!!
n Nevihta s točo je divjala (v nedeljo dne 6. t. m. na Koroškem.
n Obsojeni celovški občinski svetnik. Okrajno
sodišče je obsodilo celovškega občinskega svetnika Eckharta v globo '400 K, eventuelno v 14dnevni zapor, ker je rekel v razpravi o mestnih zemljiščih ^ Lahko je, da prihrani človek s 700 goldinarji plače v kratkem času 30.000 kron. Mestni cestni mojster Filip RobaČ je to obrnil nase, ker mu prepušča mesto kot beneficij mestne travnike in je tožili Eckharta. Proti obsodbi so je Eckhart pritožil, a vzldiono sodilščo je potrdilo razsodbo okrfajnega sodišča.
n Obsojeni Izzivač Slovencev. Dne 5. majnika so imeli Slovenci v Železni Kaplji volilni shod. Po shodu je izzival Slovencei izprevodnik Barbaritsch (!) in je vrgel prazen sod v. gostilniška vrata. Pri glavni razpravi 31. junija so prisbdli Barbaritschu petdnevi zapor. Barbaritsch' se je pritožil, a vzklio-no sodišče je razsodilo, da naj se Barbaritsch le pokori za svoje izkazano junaštvo v petdnevnem zaporu*	s i
n St. Danijel. Ubil se je Peter Domej, p« d. iTfratnik v Suhem vrhu. Dne 3* L m.- je šel po opravkih k" svojemu sosedu in se je v noči vrnil do-mu. Ker pa je pot zelo nevarna in je bila noč zelo temna, zgrešil) je stezo in piaJdel čez neko skalo. Našli so g|a drugi dan popoldne mrtvega. Pokojnik je bil prvi občinski svetovalec, vesten katoličan, odločen narodnjak in priden, razumen gjospodar. Bodi mu Bog mil sodnik. Isti dan .je tudi v Strojni nag-loma umrla Urša Mak. Pač resen opomin: Bodite pripravljeni.
n ©rožna nesreča. V šentviški okolici so mlatili žito z mlatilnim strojem.- Prazno slamo je zbirala (131etna ’ Miarija 'Janšič. To delo ni nevarno, a ubo-žica se je po neprevidnosti približala jermenu, ki jo jo prijel za lase in deklica je ostala brez las in kože s krvavečim golim čelom.
n Sele. Dne 30. septembra ob y«10. uri ponoči, so od gotove strani naščuvani nemškutarski fantalini napadli hišo, kjer se jo veižbal tamburaški zbor ter motali skozi odprto okno kamenje. K sreči se ni pripetilo nič hudega razun neke male praske na čelu enemu izmed tamburašelv. Take zlikovce bi bilo dobro po c. kr. prožnikih izslediti, da bi se jih potem postavilo na hlad.	N
n Požar. Dne 27. septembra je začel) goreti hlev grof Thurnovo graščine na Ravneh pri Gu-fetanju. Pogorela sta oba živinska hleva in vse zelenje, ki je bilo za zimo shranjeno, ter več kmetijskih strojev. Zgorelo je par volov in več svinj, drugo živino in svinjo so rešili. Na pomoč ste prihiteli gluštanjska in prevaljska) požarna hramba, ki ste končno ogenj omejili. Graščina, druga stanovanja ter konjski hlev so ostali od ognja nedotaknjeni. Kako jo ogenj nastal, se Še ne ve.
n Smrtna, nezgoda. V Rablju se je 1. t. m. ponesrečila v grofa Henckelnovom rudniku 18-letna delavka Kiieker. Opraviti je imela pri prevažanju ko-sitarja. Bodisi, da ji je izpodrsnilo ali pa vsled neprevidnosti, je padla naenkrat v lijak, ter je bila takoj pokopana s tvarino, ki je za njo padla.- Vkljub hitri pomoči, so potegnili le mrtvo truplo dekleta iz lijaka. Po izpovedbi očividcev je bila ponesrečena sama kriva nesreče, ker se je predaleč upala na nevarnem kraju.
n Zvest Mohorjan ja navadno tudi zvest narodnjak; zvest narodnjak pa rad položi „mal dar, Idomu na. oltar." Kot običajna prilika za malo žrtev v | prid domovine se je že več let izvajalo pri preje-* manju Mohorjevih knjig? Ravno sedaj so se začele • iste za letos razpošiljati ,m povodom tega v imenu tr-
peCeg» slovenskega življa na KonoŠkem vliu,dno zopet prosimo: Mohorjaiu! Spomnite se z malim darom „narodne šole" v St. Jakobu v Rožu nia Koroškem.
n S tira je skočila 6. t. m. zvečer na beljaški postaji lokomotiva osebnega vlaka. Trije vozovi so pobiti. Ranjen je bil samo en sprevodnik.
n Umrl je dne 27. m. m. v Beljaku J. Fischer star., lastnik znane beljaške pivovarne, star 97 let. Bil je najstarejši mož beljaške občine in priljubljena oseba.
n Vzburljiv prizor so imeli 6. t. m. gledalci zverinjaka v Beljaku. V zverinjaku, last Josipine Sunntinger, je bila ta dan zvečer napovedana predstava z enim nevarnim vzliodno-injdijskem medvedom, kateri je, kakor je bilo na naznanilih brati, sestro sedanje krotilke zverin v Dunajskem Novem mestu raztrgal. Seveda je bilo vsled tega v zverinjaku vse polno radovednega občinstva. Proti 9. uri zvečer se je podala krotilka, eno 17-letno dekle, v medvedovo ozko kletko. Medved je bil pa trmast, ter je delal sitnosti mladi krotilki. Ko je pa dekle zapustilo kletko, je pa medved skočil zft njo ter jo vgriznil v leva pleča, potem pa še dvakrat v levo roko nad gležnjem. V tej sili je priskočil na pomoč en sluga, kateri je medveda za vrat zagrabil in ga nazaj vlekel, neki drugi je pa medveda hitro z vilami k steni pritisnil, da se je tako prvi sluga lahko rešil nevarne zveri. Težko ranjeno krotilko so prepeljali v beljaško bolnišnico, kjer so jo potem morali bperirati.
n Zdivjani posli. Ne daleč Od Velikovca je gospodar, ki je imel mladega hlapca. V nedeljo prišel je ta malo pijan domov in začel zbadlati, da mora le on pridelavati kruh za gospodarja. Pri mizi je začel potem razsajati, da je šla jed kar po tleh. Mladi gospodar, odslužen vojak, je šel v stran, misleč, da bo potem hlapec miren. ’A‘ ta se je lotil, brez da bi bil preveč pijan, gospodinje. Gospodar jo zdaj hlapca prijel in vrgel iz hiše. Ta pa je šel po sekiro in je hotel s sekiro nad gospodarja, ki je moral hitro /apreti hišna vrata, da zdivjani človek ne pride noter. Hlapec je zdaj upil, da bo s sekiro razsekal konje v hlevu. Tega sicer ni storil,, a pred ljudmi je obetal, da zažge hišo, in vendar mu gospodar ni bil ničesar žalega storil, in že 'drugo leto je fant zado-
voljen služil pri hiši. Gospodarji se nei upajo sodniji naznaniti teh zverin, boječi se, da, ko pride iz ječe, res zapali dom. Slabi časniki ukradejo človeku vero, strah pred Bogom in spoštovanje pred gospodarjem!
n Lebuče. Ker že tako dolgo ni bilo nobenega dopisa iz Lebuč v Našem Domu, zato dovolite, da posežem nekoliko dalje nazaj. Dne 11. julija se je zastrupil Jožef Hotim, hlapec pri Železniku. Vzrok sar momora je neznan. Dne 20. avgjusta sta se stepla v /Ponikli dva šolarja:	Dobnik in KompoS. Prvi je
drugega tako močno vdaril s kamenom po glavi, da je ta ,vsled tega umrl. Pač slabi sadovi neračurskih fcol! — Gd 22, do 27. avgusta smo imeli čast,, imeti med seboj spodnještajerske fihnte-vojake mariborskega in celjskega domobranskega polka. Ti so dali lep vzglejd n,ašim fantom, kateri morajo tudi služiti cesarju. Pokazali so, da se tudi v vojački suknji ne sramujejo svojega krščanskega značaja/, kajti v prav obilnem številu so se udeležili obhoda z najsvetejšim f>ri tukajšni cerkvi sv. Jerneja. Neki) fant od Podčetrtka in njegov tovariš (oba vojaka) sta pri procesiji prav lepp potrkovala na zvonove:	to je bilo za
naše ljudi nekaj novega. Da so zavedni Slovenci, pokazali so z lepim petjem, s samo slovenskim govorom brez vsake nemškutarije, kar je tako redko pri Vojakih, med ljudstvom so se vejdli omikano. Močno so se zanimali za časnike, katere in koliko jih naročamo. Mi pa moramo priznati, 'da Štajerci nimate zastonj toliko izobraževalnih in bralnih društev, to priča omika in nastop vaših fantov med svetom. Stokratni živio dragi bratje iz zelene Štajersko, kličem vam, ki ste nas poselili kold vojaki v prijaznih Le-bučah!
n Na smrt obsojen je bil pri celovškem vojaškem sodišču kanonir 9. div. polka Mih. Ploder zaradi nepokorščino. Poveljnik III. armadnega zbora ga je pa pomilostil v dveletno ječo.
n Ker Jo. vojaškega beguna prikrivala, pešca i .Vovka od 17, pešpolka, je bila obsojena dninarica Ana Likosar v Celovcu v dvamesečno ječo in pa še dvesto kronic mora vojnemu erarju odškodnine plačati.
n Pobegnil jo 1. t. m. iz sirotinske vojašnice v Celovcu pešec Viktor Meglič ‘od 17. pešpolka. Begun je doma nekje na Dolenjskem. Snažil je svojo civil-
Kako zidajo Amerikanci železniške nasipe
kaže nam predstoječa slika. Najprej sezidajo is močnega lesa velik most. Na tem mostu dovažajo vlaki zemljo in majhne kamene tako dolgo, da je nasip gotov. Seveda čez dolgo časa les strohni, toda med tem se zemlja in kamenje vsede ter postane trden nasip, ki je dovolj močen, da nosi vlake.
*
Smešnice: To ni nič čodno. Nekdo se čudi, kako da morejo zvezdogledi poprej solnčni mrak vedeti? — „Kaj se boš temu čudil?“ — mu odvrne njegov sosed — „saj je to celo leto poprej v pratikah že oznanjeno.11
Pravočasno. Nekemu kmetu na Nemškem je pogorela hiša, predno je mogla priti požarna hramba. Da bi se izognili v prihodnje občani sličnim nezgodam, je oznanil župan nastopno nedeljo pred cerkvijo: „Od danes naprej je vsem strogo zapovedano, da morajo vsi pol ure predno jim izbruhne požar v hiši, hlevu ali skednju, naznaniti to županu, da morejo priti ognjegasoi pravočasno."
Adamovo jabolko. Prepričan katoličan, povabljen od nekega protestanta v petek na kosilo, se je opravičil, da ne more priti, ker katoličani ne jedo v petek mesa. — „A, kaj post", reče protestant, „evangelij pravi, da kar gre skozi usta v človeka, ne umaže duše." — „Dobro", odvrne. „Zdaj vas bom pa vprašal; verujete li, da si je Adam umazal dušo, ko je snel prepovedan sad?" — „Seveda" odgovori protestant, „in prav zato smo mi protestanti obdržali zakrament sv. krsta." — „No torej, ali niso šla jabolka Adama v želodec skozi usta."
no obleko, ter mu je bržčas dol« čas flosMo po civilnem življenju, vsled česar jo je popihal.
n Iz pllberškega okraja. Pod tem naslovom toži v Zadnji številki „Našega Doma“ neki dopisnik, da pliberška okolica „spi mrtvo spanje11,, dočim vsa druga Koroška vstaja k novemu,, bujnemu narodnemu življenju. Dopisnik je menda mnenja, da če ni vsako nedeljo kakega shoda ali veselico, vlada v dotičnom kraju že smrtno spanje. Da pliberšjt'a okolica ni zaspana, so pač sijajno dokazalej zadnje volitve. Kateri 'drugi okraj pa jo sprajvill na volišče celih 60—98% voljlcev? Shodov gotovo ni premalo,, da, v hekaterih krajih colo preveč; gamo vnetih in zmožnih delavcov-lajikov v narodnem vinogradu primanjkuje* Cjiidstvo se je menda že naveličalo vednih shodov; to kaže slaba udeležba. Vsaj v Prevaljah je tako; v tem zaspanem kraju se prirejajo vsak mesec društvena zborovanja. Na zadnjem mesečnem shodu Je tam g. dr. C. Ehrlilch izvrstno govoril o starostnem zavarovanju za vse vrsto delavcev. Navzlic vsej agitaciji pa ni bila udeležba dobra. Kmeta niti enega ni bilo; in vendar bi mu bilo tako treba pouka ravno v tej točki, katero mnogi napačno tolmačijo. iVoditelji se trudijo, da bi izobrazili ljudstvo, a ljudstvo beži pred njimi. Za stvaren poduk mu ni dosti mar, same veselico ga še vlečejo. Kam pa bomo prišli, če bomo na naših shodih samo peli( in pili, učili se pa nič? Zato svetujem dopisniku iz pliberškega okraja, da gre med ljudstvo in ga pouči, da človek ni samo za zabavo, ampak pred vsem za pametno In resno življenje na svetu, in on bo izvršil ogromen kos narodnega dela.
Razne novice.
r Carjeva ladija. Kakor znano, se je nedavno ruska carska jahta (ladija) „Standart" ponesrečila v Finskem morju, a so jo zopet srečno dvignili iz morja. „Standart" je ena izmed najlepših in najrazkoš-neje opremljenih vladarskih jaht. Lepša je nego jahta „Victoria and 'Albert" angleškega kralja in od jahte („Hohenzollern" nemškega cesarja „Standart" je bil spuščen v morje leta 1893 v Kronstadtu. Ladija jo dolga 113 metrov, široka 15.6, in ima 5480 tonelat, stroji imajo 12.000 konjskih sil. Carski' prostori so izdelani od samih umetnikov, stene so pozlačene. ‘Jahta je stala 15 milijonov rubljev.
r Nevesta umorila svojega ženinla. O groznem zločinu poročajo iz mesta Brand na Saškem. 231etna deklica Beier, hčerka nekdanjega župana mesta, jo prišla na obisk k svojemu ženinu. Začela se mu jo 'dobrikati, rekla je, da mu je nekaj lepega prinesla. Da pa ne bo videl, kaj je, naj si pusti zavezati oči. Ko je imel ženin oči zavezane, mu je rekla, naj odpre usta. -Tudi to stori nič hudega sluteči. Deklica pa mu vtakne v usta revolver in ga ustreli. Nato dene ponarejeni testament med njegove papirje, v katerem jo imenuje ženin za dediča svojega velikega premoženja. Sprva so ljudje mislili, da se je mož sam ustrelil, pozneje so šele prišji na sled temu groznemu hudodelstvu.
r Najnesrečnejša ženska na svetu jo bila pač Regina Goldner v Novem Jorku. L. 1905. se je nekega večera podrl nad njo strop, da je bila pokopana tri dni j)od razvalinami, ker so bili njeni hišni sostanovalci odpotovali. Ko so jo našli, so jo prenesli v bolnišnico, kjer je ozdravela. Ko je zapustila omenjeni zavod, je šla k sestri na obisk; ko je hotela stopiti na roz cestno železnice, je padla ih si zlomila nogo. Seveda so jo takoj zopet prepeljali v bolnišnico. Ko je znova zapustila zavod, je najela voz, da se pelje domov. Toda v tem hipu se je splašil radi nekega avtomobila konj, ki je treščil kočijo s tako silo v brzojavni drog, da se je popolnoma razbila. Regini Golđner so se pretresli možgani in morali so jo tretjič prepeljati v bolništnico.- Med tem časom pa je propadla banka, kjer je imel(a nesrečnica naloženo svoje malo premoženje, in katero je vsled lega izgubila. Revica je vstopila kot služkinja; toda
takoj prihodnji dan jo jo našla njena gospodinja nezavestno na postelji; gorilni plin jo vhajal iz cevij in napolnil sobo, kjer jo spala nesrečnica, in le malo je manjkalo, da se ni zadušila. Morala je četrtič v bolnišnico. Ko je zopet okrevala, je šla v službo k neki šivilji, kjer se jo pa takoj prvi dan zbodla z veliko bakreno iglo, vsled česar se ji je zastrupila kri; takoj je morala nazaj v bolniščnico, kjer bi se bila skoro zastrupila, kor je pomotoma izpila steklenico jodove tinkture. Komaj jo toliko okrevala, da je zapustila omenjeni zavod, jo jo prijela policija radi predrznega obnašanja na cesti (pozneje se je izka-iziala njena nedolžnost). Vsa obupana je kupila nesrečnica strup, da bi so usmrtila. Rešili so jo še pravočasno; pač pa so jo zopet zaprli), ker je v Ameriki poskus samomora kažnjiv. Tedaj je skočila reva iz visočine na tla in si razbiDa glavo.
r Železniška nesreča. Vsak dan skoraj naznanja brzojav železniške nesrečo, ki zahtevajo več ali manj človeških žrtev. Bligu Budimpešto se je 10. t. m. zopet pripetila nesreča,, pri kateri je več ljudi mrtvih in mnogo ranjenih. Trčila sta skupaj brzo-vlak in tovorni vlak. Obe lokomotivi sta se zarili ena v drugo ter se na to skotali čez nasip. Trupla strojevodja in kurjača še 'drugi dan niso dobili iz razvalin.
d Dobra kupčija. Okoli ogla je pridrvil avto-i mobil, pred njim je Šel mož s puško na rami, vodeč psa na vrvici. Mož je še pravočasno odskočil, psa pa je avtomobil povozil i!n usmrtil. ‘Avtomobilist je brž izstopil tor vprašal moža: 'Alij jei tb vaš pes? Ali stje zadbfvoljniiz 20 kronami? — Da, zadovoljen. Voznik jo izročil možu cekin ter vstopil zopet v svoj voz, pri1 tem pa je še pripomnil: Zal mi je, da sem vam za danes pokvaril lovsko zabavo. — Saj nisem šel na lov, je odgovoril mož. — Kaj pa ste hoteli s psom in puško? — V goz(d som hotel iti ter ustreliti psa, ki je bil neozdravljivo bolan.
d Socialistični očenaš. Da za socialiste ni vera privatna stvar, katero treba spoštovati, ampak najglavnejša stvar, katero treba uničiti, dokazuje sledeče bogokletno zasukanje našega oče naša, katerega so socialisti natisnili na tisoče izvodov in razširili med svojo zapeljane delavce in težake. Tu socialistični, očenaš:	„Oče naš socializem, ki nisi v
nebesih' ampiak na zemlji, blagoslovljeno bodi tvoje ime. Kor ni ne Boga, ne njegovega kraljestva, naj pride tvoje socialistično kraljestvo na ta svet in naj so zgodi tvoja volja, da postanejo vsi' ljudje na zemlji socialisti. Daj nam vsakdanjega kruha, katerega nam noče dati katoliški Bog, in odpusti nam naše dolgove, katere smo si nakopali pri oderuhih, da bi mtorali plačati krivične davke ter nas reši vseh gospodarjev. Odnese naj jih vrag! Amen." — Tako mislijo in molijo socialisti in tako mislijo dandanes vsi brezverci.
d Proti rdečim nosom. Nič ni neugodnejšega za samce, ki bi se radi ženili, kakor rdeč nos. Pa barva sama bi že naj bila, toda za takim nosom se skriva nesrečna tajnost. Tak nos je javni zapisnik vseh prečutih noči za — litrom. Ni čuda, da pri dekletih rdeči nos ne zbnja idealne ljubezni. Zato bo prava rešitev za obupane „rdeč-karjeu, ko izvedo iz lista „Zentralblatt fur Medizinalwe8on“, da je najbolje in najuspešneje sredstvo proti rdečemu nosu — bencin! Z bencinom so mora nos večkrat rahlo namazati in po večkratnem poskusu baje nos pobledi. Lahko so poskusi.
r Velikanska povodenj na južnem Francoskem in na Španskem. Velika nesreča je doletela prebivalstvo južne Francije in Španije. V mnogih krajih Španske jo preplavila in odnesla Vioda zemljo, tako, da bo mnogo jesenskih pridelkov, katerih prebivalci še niso pospravili, popolnoma uničenih. Tudi mesta, trgi in vasi trpe pod povodni jo, zakaj voda je, poplavila mnogo,večjih trgov, vasi in krajev. Pota in že-I leznioe so razdrto in jo nemogoče vsako prevažanje. Škode je veliko milijonov. Tudi francoski jug nima letos gospodarskega uspeha. Spomladi in poleti je bil oni znani upor vsoh [vinogradnikov, ko se jih je sa-
mo pri demonstraciji v Montpellieru zbralo nad pol milijona. Celemu jugu je pretil gospodarski propad, ako se vinogradnikom, njihovi resnični in upravičeni želji ne ugodi, in z gospodarskim propadom je pretil celi republiki velik nered, upor in vstaja, ker so vsi vinorejci izborno organizirani. Temu se jo vendar republika še pravočasno vsaj deloma izognila in predložila v zbornici tozadevno prepotrebno zakone v obrambo vinogradnikov. Prvi gospodarski nesreči se jo dežela vsaj začasno ubranila in sedaj je prišla druga nesreča, ki sicer zadene samo majhen del prebivalstva, vendar je posebno za dotičniko jako občutna in usodna. Na južnem Francoskem namreč je štirnajst dni neprestanu deževalo in voda jo vsled velikega dežja tako narasla, da jo zahtevala im samo poljedelskih, ampak tudi človeških žrtev. Istočasno k,akor v Španiji, jo tudi tu voda poplavila mesta, vasi in naselbine ter kakor tam, tako tudi tu napravila ogromno škodo. .V, mnogih krajih so potegnili tudi več mrtvih iz vpde. Prebivalci so v strahu in beže v varnejšo kraje, povsod, kjer in kamor je prišla povodenj, vlada beda, posebno med manj premožnimi prebivalci, ki so tako prišli ob vso svoje imetje.
r Kokoš z — leseno nogo. V VVinstod (Amerika) živi lepa plymoutska kokoš, katera se počuti popolnoma dobro, dasiravno ima leseno nogo. Lastnik te kokoši je Lewis Ives, Kokoš se mu je tako priljubila, da jej je dal na razpolago dvorišče svojo hiše. Ko je bila njegova kokoš stara mesec dni, jej jo podgana odgrizla nogo. Ives jo pa želel rešiti lepo žival in radi tega jej je izdelal leseno nogo. Naravno, ko je rasla, moral jej jo vedno izdelovati tudi vedno večjo nogo. Sedaj je kokoš dosegla svojo skrajno velikost. Na leseni nog! prav lahko stoji, dočim z drugo brska po pesku s podvojeno marljivostjo. Tudi jajca leže prav marljivo in njeni piščanci imajo vsi po — dve nogi.
Mati.
(Francoska povest iz časa francosko-nemške vojske.)
, Mož, star lovski tat ji je umrl ih ji) zapustil sina, ki je bil (udi lovski tat. Zaradi tega so jih imenovali divjake.	v
Ko je bila vojna napovejdanai, je stopil tudi mladi divjak v vojsko, tedaj 23 let star, in je pustil mater samo doma. Ljudje jo nisb omilovali, ker so [vedeli, da ima denar.
Ostala je sama v hiši, daleč od vasi, na robu gozda. Bala se ni; bila je taka, kakor mož in sin, velika in zelo močno, s trdimi potezami v njenem obrazu, na katerem se je le redko kedaj pokazal smeh.
Živela je v svoji hišici svoje enakomerno življenje. Po enkrat na teden je šla v vas, kruha in mesa kupit, Ker so govorili o volkovih, ni šla nikoli brez puške.
Nekega dne so bili Prusi tn.. Razdelili so jih med kmete in tudi starica je dobila štiri1 može. Bili so dolgi in so vkljub naporu dobro izgledali. Delali ji niso posebnih težav in stroškov. Coraivno so so nji napram uljudno vedli, je mislila vodna np svojega sina in vsako jutro jih je izpraševala:	Veste
li kaj, kam je šel triindvajseti polk? — Mbj sin jo zraven.
Ne vemo, so odgovarjali. Razumeli so njeno skrb in njen nemir, saj so imeli! tudi samii mater, in, ji izkazovali vso mogočo prijaznost. Tako jih jo imela zares prav rada, čeprav so bili to njeni sovražniki.	1 i 1
Nekega jutra je opazila starica, ]ko je bila ravno sama doma, na ravnini moža, ki je šel proti njeni hiši. Spoznala je v njem pismonošo, ki ji je, bližje prišodši, dal kos papirja. Poiskala je očali, ki jih jo potrebovala pri šivanju, iz žepa, ter čitala pismo::
Gospa Simon!
Naznanjam vam žalostno vest, da je usmrtila včeraj krogla iz topa vašega sina Viktorja in gh popolnoma raztrgala. Stal sem tik njega in rekel mi je ravno, naj vam naznanim, ako se mu kaj zgodi. Vzel sem mu uro iz žepa, ki vam jo prinesem, ko bo konec vojne.
S pozdravom vaš
Cezar Rivot, korporal v 23. pešpolku.
Pismo je bilo tri tedne staro.
Ona ni jokala, ostala ja mirna; tako je bila ometena, da ni niti čutila bolečine. Edina njena misel je bila: Torej Viktor je zdaj tudi mrtev!
Orez čas so ji stopile solze v oči in bolest jo je obvladala. Prihajale so ji misij, ena strašnejša od druge. Žandarji so ji umorili moža, Prusi sina. Zdelb se ji je, da ga vidi pred seboj: z nazaj visečo glavo, z ostcl Jenelimi očmi.
Tu jo slišala glasove. Prusi so prišli itz vasi nazaj. (Hitro je skrila pismto, posumila oči ter jih z navadnim obrazom vsprejeia.
Smejali so se vsi štirje; kajti vlovili' so zajca, debelega, ter ji dali takoj razumeti, naj ga za opoldne pripravi.
Precej je začela obed pripravljati, toda ni imela srca, da bi zajca umorila. In vendar ni bil prvi. Eden izmed vojakov ga je udaril za ušesa in ga usmrtil.
Vsedla se je s Prusi za mizo, toda nobenega grižljeja ni mogla pogoltniti. Vojaki se niso brigali za stariCo, ki jih je od strani gledala in strašna misel ji je silila v glavo. Vendar se ni videl v njenem obrazu noben sled o tem.
Naenkrat je rekla: Že mesec dni smo skupaj in jaz niti ne vem, kako se imenujete.
Z nekaterimi težavami so razumeli njene besede. Toda s tem starica še ni bila zadovoljna. Napisati so ji morali naslove svojih rodbin na košček papirja. Z očali na nosu je bulila na neznano črke, potem je spravila listič k drugemu pismu v žep.
Po obedu jo rekla: NapraMla vam bodem sedaj postelje.
Začela je seno pod streho nositi, kjer so vojaki spalk Da vam ne bo premrzlo, je rekla čudečim so vojakom. In ti so ji pomagali. Celo podstrešje je bilo napolnjeno s senom, v katerem so bile Štiri ihknje za vojake.
Po večerji so zlezli Nemci pod streho, kakor vsak večer. Komaj so se zaprla vrata za njimi, je vzela starica lostvo proč, odprla tiho hišna vrata in začela nositi seno v kuhinjo.
Ko se ji je zazdelo dosti, je vzela šop in ga zažgala na ognjišču ter ga vtaknila v seno. Potem jo šla ven in .čakala.
V	malo trenutkih je bila vsa notranjščina hiše v plamenu. Zdaj so je zaslišal presunljiv krik s slemena, potem strašno rjovenje vojakov. Slišalo se je prasketanje ognja in pokanje tramov. Naenkrat se je streha razsula.
V	daljini se je zaslišal zvon.
Nepremično je stala starica pred razdejano hišo s sinovo puško v rokah, boječ se, 'da bi kateri izmed vojakov ušel.
Ko jo bilo vse dokončano, je vrgla puško v
ogenj.
Zdaj so prišli IJjudje, kmetje in Prusi.
Mirno in, zadovoljno je sedela starica na hlodu. (Neki Častnik,, ki je znal francosko, kakor bi bil Francoz, jo je vprašal: Kje sp vaši vojaki? S svojo suho roko je pokazala v pogorišče in rekla: Tu notri.
Ljudje so jo obkolili. Častnik je dalje izpraševal: Kako je nastal ogenj?
Jalz sem zažgala, je odgovorila.
Niso jif hoteli verjeti.- Mislili so, da je zaradi nesreče obniorela. Tu je začella pripovedovati vse od Jeraja do konca; nič ni pozabila.
Ko je bila gotova, je vzela iz žepa dva papirja, osnažila cčali, da bi bolje razločila, in rekla potem, pismo kažoč: To je Viktorjeva smrt, in na pogforišče kažoč: !Tu stoje njihova imena, da jim lahko na dom pišete,
Mirno je dala listilč častniku in rekla: Kahko tudi pišete, kako je prišlo, in starišem poveste, da sem jaz bila, Viktoire Simon. Ne pozabite.
Častnik je dal nemško povelje. Vojaki so jo zgrabili in jo postavili še ob na pol topel zid hiše. Potem se je postavilo njej nasproti (dvajset korakov pred njo dvanajst vojakov.
Ona je razumela in čakala.-
Na novo zapoved se je zaslišal močan pok. En strel se je sprožil prepozno.
Starica se ni zgrudila, temveč padla na čelo, kakor bi ji bili noge odrezaliv
Častnik se ji je približal.
K roglje so jo skoro raztrgale, im v desni pesti je držala okrvavljeno pismo.
Pozor,
kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršnem že 95 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapllor št I.
Cena je (franko na vsako poito): 1 lončič 8 K 60 v, 3 lončka 5 K, Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurliič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej sli s poštnim povzetjem.
O
o
o
o
o
o
o
o
Ač/m lipa djJfdik (ic la jwri u mio dota/. Ifdimmm kavv p/.
lam. sc Je obnetU ta ntjokuanejto prtmea, ki lahko prebavna, rodilna tn krvotvorna spali adravjv
©
O
Cj
o
o
o
o
o
OIOIOIOIOIOIO
Slika 1 pol nar. velikosti.
Zalrte-vajte
zastonj, da m Vam pošlji Uastrovani oenik i nad 1000 allkaal.
"^0 St 865. Srebrna damska o-Cfl remsntear nra gid. J
Št. 822. Srebrna reaaa- o.c a _______toar ara »a gsspede J O*
št 887. Srebrna anker
,f‘’ tttr.S.f.iS: 6-50
npi Št 841. Srebrna anker
nra, dvejai pekrev, 15 7_Q*cfi kameaev, selo močna gld. * J PV
Oavanolja «re£ le*.
Blago, ki ne ugtja, vzame se proti polni
sveti nazaj.
Anton Kiffmann,
največja zaloga ar srebrnine in ilntegs blaga. Eksport v vse dežele.
ZkrfUsirllsor e. Štajersko.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska- biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlja — bolih v prsih, — prehlajenjn v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemui kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovaje Izborno, v sp eh siguren. Cena ja franko na vsako pošto za 2 steklenioi 3 K 4(1 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetja ali 6e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenioi je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
656	lekarnarja v Pakracu št 201. (Slavonija.)
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
za,Trax-uJe
1.	Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja,
zvonove, premičnine in pridelke.
2.	Proti prelomom zvonove, in
3.	Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
Svoji k svojim!
12-7