Centralizem pa arstrijske dežele in narodi. (Govor poslanca dr. Vošnjaka v dež. zboru v Gradcu.) Mi imamo na čelu dežele, od cesarja imeno^anega c. kr. namestnika, kateri pa ni odgo^oien deželnemu zboru. Iato tako na 5elu dežele stoji deželni gla^ar, ki je sicer od cesarja imeno^an, pa deželnemu zboru odgo^oren in se za 5aa šestletne dobe deželnega zbora ne more odstaviti. C. k. namestniku so podložni c. k. uradniki pri namestništ^u, pomagalni uradi, sta^beni in linanSni uradi, okrajna gla7arst7a, aolski nadzorniki, c. k. okrajni zdra^niki itd. C. k. uradniki so imenovani od cesarja in sarno cesarju odgo^orni. Zra^en deželnega gla^arja stoji deželni odbor šestih od deželnega zbora iz^oljenib mož. Vsak deželni odbornik ima S7oj uradni oddelek, blizu tako, kakor c. kr. namestniaki 87eto^alci. A deželni odborniki niso stalno, ampak le za odločeni cas nastavljeni; pri ^olitvab se gleda pred 7sem na politično mialjenje, tudi placa ni tako 7isoka, da bi se moglo zahte^ati, naj izvoljeni odbornik 7es S7oj 5as in trud temu poslu žrtvuje. Odbornist^o je navadno le postransko delo, osobe se bodo 7ečkrat spreminjale in 7se to na kvar ja^nej upra^i. V okrajib imamo zra^en c. kr. okrajnib gla7arje7 izvoljeue okrajne naSelnike z okrajnimi odbori. Čudim se, da se to d^ojno gospodst^o ni tudi na^zgor nadaljevalo in da se _i na Dunaju zra^en c. kr. ministi-07 nasta^il drža^ni odbor s 87ojimi posebnimi uradi. Le občina, najnižji člen 7 državni upra^i, ona je jedina; nositi mora gospodst^o, ki se nad njo razd^oji 7 cesarske in deželne urade. Občina je nako^alo, na katero bijejo 7si c. kr. organi od c. kr. okrajnega gla^arja in c. kr. da^kerije, do c. kr. namestniatva 7 Gradcu na jednej strani, a na drugej strani okrajni odbor, okiajni šolski 87et in deželni odbor. Ubogi občinski predstojnik le pregosto na sebi 5uti resnico piislo^ice: težko jc d^ema gospodoma služiti. Taka ja^na upra^a pa ni samo nepraktiSna in težavna, temuč tudi zelo draga. Zakaj bi se ne prepustilo de- želam ali deželnim skupinam, katei'"e- bi _e; po narodnostib zložile, da si upravo' doma* urede, kakcr se jim pra7 in dobro zdi, državi pa bi plačali odločeni del svojib davkov, kakor Hr7atska Ogerskej ? Dežele bi si gotovo ne bile tia1kladale tako drage in zamotane javue uprave,' kakoišna se jim je iz Dunaja usilila. Dežele ali deželne skupine bi si politično upravo, pfavosodjs, šolstvo, davkarske in splob finančne uiade po' S7ojih potrebab uredile goto^o tako, da bi ne bilo treba da7kepla5e7alce7 pre^eč stiskati; lehko bi od S7ojih prihodko^ odločeni del oddale za skupoe drža^ne zade^e, a si še toliko prihranile. da bf imele kaj 7 roke 7zeti za po^zdigo Ijadskega blagostanja. Centi-alizem je A^strijo, ker 7 protivji proti njenemu zgodo^inakemu raz^oju in posebno proti narodnostim, ne samo materijelno hudo poškodo^al, ampak je tudi najbolj zakri^il zdražbo mej raznimi narodi. V tem trenotku se centralizem 7 Avstriji naslanja samo na jeden del Nemce7, ker zdatni del nemškega naroda v A78triji ostro protivi centralizmu; naslanja se dalje na uakoke iz nenemakih narodnosti, nazavrženein zani6e7ane odpadnike. Kako pa je mogoče, da mali oddelek piebi^alst^a, kateri le 5. uli 6. del 7sega a^strijskega Ijudstva zastopa, 7 celej drža^i vladno silo 7 rokah ima? Kako bine? Volilni redi za deželne zbore in za drža^ni zbor so tako umetno narejeni, da ima 7elika 7ečina Ijudst7a le piSlo ate^ilo poslance^ voliti, ki so potem 7 zborib 7 manjšini. Poelanec profesor Micbl je o5ital g. knezu Lichtensteinu, da njego7 go^or o krivieab 7olilnega reda za deželni zbor denea ni na pravem mestu, ker je le deželni proračun na dnevnem redu. A  pra7 volilni red odločuje sesta^o zborniee, zbornica  daja posta^o za deželo, posta^e 7plivajo na go spodarske razmere dežele i ljudst^a; tedaj se sme govoriti o 7olilnem redu i to z 7ečjo pra^ico, nego o marsičem, kar je na primer poslanec baron Walterskircben 7 svoj go^or 7pletal. Centralizem si je moral/ da si obrani 87oje gospodst^o, ust7ar- jati sebi popolnem udani uradniški stan, celo armado c. kr. madnikov, ki le od središ5a države, Dunaja, od^ise ter koristi dežele i narodo7 pogoeto maloniarno, 5e ne sovražuo nasproti stoje. Uradniki pa morajo dobre plače dobivati. Na ta način si je centralističua stranka 7 vseh krajib dežele nastavila 87ojeljudi, ki jej pri 7olitvab pouiagajo na ljudstvo pritiflkavati. Tsko potroša država dosta denarj.7, se re da na stroške da^keplačevalcev in je tndi dežele, okraje in občiue zapeljala k uepotrebnim stroškom. A centralizem je še več storil. Da bi si pridobila^mej čisto slo^anskim prebivalstvom, mej Cehi in Slo^enci 7selej zaneslji^e pri^ržence, doseglaje centraliatična stranka, davlada na višj a pa včasi celo na nižja uradniaka mesta nastavlja samo takemože, kise posebno odlikujejo po S7ojem nespoštovanju, 5ene 807rašt7u slo^enske narodnosti. (Oho-klici U8ta7ako7.) Deželni gla^ar: yJaz bi vendar jedenkrat za vselej prosil, da bi se opuetila taka o.itanja proti stanu c. kr. uradnikov, kakor, da bi uradniški stan bil 7 sovražneui protirju ljudstvu 7 tem, ko le posta^am služi." Dr. Vo.ajak: Na to opombo g. deželnega glavarja bi _e dosta dalo ugovarjati; lehko bi dokazal, da je mnogo uradnikov, ki se sovražno proti slovanskim narodom obnašajo. Vladaproti nam Slovencem uže tako daleč sega, da 7 slovenskih krajih nastavlja aodniake uradnike, ki niti besede sloveuske ne znajo ter se poslužujejo kakega diurnista ali beiiča, ka teri jim presta^lja izreke sloveuskib strank. Ali tako ravnanje ne lomi postave, katera od vsakega sodnika odlo5no in brezpogojno zahte^a, da razume jezik, katerega zaaliaana atranka govoiiV Tudi 7ečina našega deželnega zbora, ki se sama zo^e uata7O7erno, 19. 51en baš ouih oano^nih postav, katere so sklenili zaupni možje te stranke, vedno pozablja in pov8odi piezira narodne želje in potrebe Slo7ence7 na Stajerskem. 0 tem smo se v vsakem zasedauju lebko prepričali. Mi tedaj stojimo sredi popolneui zamotanih razmer a ne samo 7 gospodarskem in financijalnem, temuS tudi 7 političnem oziru. Zato bodein glasoval za nasvet poslanca g. H e r m a n a.