# V primerjavi z nekaterimi sodobnimi ver- skimi pojavi historiografska raziskava ni us- pela ujeti koraka s hitrimi in neverjetnimi spremembami predmeta te raziskave: svetišèa in romanja, poleg vkoreninjenosti v tradicio- nalni prostor in èas, danes odsevajo in širijo povsem novo internacionalizacijo in globa- lizacijo bogoèastja. Svetišèa in romanja ohra- njajo, pravzaprav poostrujejo, neverjetno de- `elno in lokalno pripadnost, niè manjšo od nacionalistiène veroizpovedi, izra`ene pod pa- pe`evanjem Benedikta XV. in Pija XI. Danes je Marijino èašèenje pogosto kazalec integra- listiènega zatekanja k religiji v nacionalne na- mene, kot se je na primer v zadnjem deset- letju zgodilo s prikazovanji v Medjugorju, geopolitièno uporabljenimi med srbsko-hr- vaško vojno; ali kot se dogaja v nekaterih majhnih Marijinih svetišèih na Srednjem Vzhodu, pa tudi v Rusiji in v baltskih repub- likah kot prednjimi stra`ami pravoslavja pro- ti mo`nemu katoliškemu vdoru, in kot še v veliko tovrstnih primerih. Istoèasno pa so za- radi vpliva mno`iènih medijev in informacij- skih sredstev popolnoma preobrnjene prostor- sko-èasovne koordinate tradicionalnega roma- nja. S slednjim se zgodi dvoje: po eni strani se internacionalizira v zelo hitrem èasu, med- tem ko po drugi lahko postane le navidezno, t. i. virtualno romanje. Lahko se zgodi, da se romanja, obrnjena k isti veroizpovedi, izvršijo v razliènih de`elah, v podobnih, ampak ne istih svetih krajih, ali pa da so do`iveta v re- sniènem èasu brez dejanske osebne udele`be. To uvaja nove metodološke probleme, dru- gaène od teh, ki jih je do sedaj preuèevala F?11 9     ."F D 3   obièajna hagiografija. Precej te`avno postane na primer opredeliti vire: poleg poroèil in ustnih prièevanj je potrebno znati razlikovati oblike, s katerimi razlièni subjekti uporab- ljajo medije, realne kazatelje strategije razvoja doloèenega èašèenja ali notranjih razdelitev v hierarhiji. Primer romanj v Medjugorje je precej znaèilen za to vrsto problemov. Prikazovanja so polarizirala pozornost medijev od prvega trenutka. Senzacionalizem, razdrobljenost, naglica v pridobivanju informacij in posle- dièno tudi hitro proizvajanje apologetiène ali sramotilne literature so zbiranje podatkov nazadnje bolj upoèasnili kot olajšali, vseka- kor pa so nanj vplivali. Romanja na kraj pri- kazovanj so se zgodila skoraj takoj, `e v za- èetku osemdesetih let, v majhnih, neorga- niziranih, prostovoljnih skupinah, proti sve- tišèu, ki bi ga lahko opredelili kot svetišèe in fieri. Ta romanja, malo poznana in mi- nimalistièna po obliki, so bila `e od zaèetka predmet zgoraj omenjene dinamike. Na eni strani prepovedana s strani mostarskega lo- kalnega škofa, skoraj skrivna, na drugi pa kar najbolj razširjena preko medijev in tamta- mov Marijinih `upnijskih skupin, ki so do- `ivljale v `ivo, preko video posnetka, izkuš- njo romanja. Virtualna praksa se še okrepi, ko vojna ote`koèi vstop v Hercegovino: v ti- stih letih se poleg nadomestitve realnega ro- manja z virtualnim, na daljavo, v majhnih skupinah preizkusi tudi pogumno in tvega- no romanje na bojna obmoèja. Ta oblika ro- manja je presegala vsak predstavljivi prag `r- tvovanja, postala je nenehen izziv in se spre-      menila v prinašanje pomoèi na muèena ozemlja. (O tem so zanimiva prièevanja ti- stih, ki so vodili humanitarne konvoje in o katerih se zelo malo ve zaradi obzira do ude- le`encev; tukaj mislim na enega prvih in najbolj dejavnih, Alberta Bonifacia iz Lecca, neutrudljivega in modrega organizatorja. Obstajajo, vendar so malo poznani, potopisi in opazovanja, najveèkrat predstavljena izpod peresa pisatelja Errija de Luca, ki se je tudi sam udele`il številnih od teh odprav.) Za konec te prve vrste vprašanj moramo torej razmisliti, kako danes, v primerjavi s po- prejšnjimi Marijinimi èašèenji, te`ava ni le v preuèevanju pojavov in fieri, paè pa tudi v ureditvi dokumentarnega pregleda, `e moèno popaèenega zaradi komunikacijskih sredstev in hitre ter razširjene mno`iène internacio- nalizacije.   Pri prouèevanju teh novih naèinov verskih èašèenj, gre torej za romanja iz novejše, precej nemirne in protislovne zgodovine, je bistve- nega pomena znajti se med viri. Kot namreè vemo, so kriteriji izbire dokumentarnih virov odloèilno poglavje pri razumevanju zgodo- vine svetišè, romanj in sploh Marijinih pri- kazovanj devetnajstega in dvajsetega stoletja. V primeru Lurda je prve znanstvene rezulta- te s svojimi študijami dosegel René Laurentin, ki je ob stoletnici prikazovanj uredil dotièno dokumentacijo, medtem ko èašèenje v Fatimi ostaja ovito v rahlo skrivnost ravno zaradi ne- jasnosti virov. Rada bi opozorila na dve uporabni oznaè- bi iz novejše mednarodne knji`evnosti. Prva je iz zadnje knjige angleškega zgodovinarja Davida Blackbourna (Blackbourn 1997: 703), sijajnega in vplivnega strokovnjaka viljemske dobe, v kateri je obnovljeno najpomembnej- še nemško Marijino èašèenje, neke vrste nemški Lurd, ki je nastalo po prikazovanjih, ki so se leta 1876 zgodila v Marpingenu. Gre za najnovejši historiografski primer o tem, kako se razvije neko Marijino èašèenje, v po- vezavi z notranjimi te`njami Cerkve, viden skozi veliko fresko iz Bismarckovega obdobja: konfliktnost povezana s pojmom Kulturkamp- fa, nerazvitost, obèutek `elje po novih potre- bah katoliške kulture devetnajstega stoletja, omejenosti in uspehi reformiranega sveta, dru`beni nadzor in veè kot verjeten upor, po- vezan z Marijinim èašèenjem in mobilizacijo silovitih romanj itd. V tej obse`ni rekon- strukciji (okoli sedemsto strani) natanèno vi- dimo poglavitne te`ave nemške in evropske civilne in verske dru`be; èe sledimo poti po- sameznih romarskih skupin, lahko prestre- `emo, v zdrsu od najni`je do najvišje toèke in obratno, vse bogastvo kritiènega trenutka evropske dru`be. Drugi primer, ki bi ga rada navedla, se nanaša na študije nekaterih zgodovinarjev lijonske univerze (Théologie, histoire 1996), predvsem na Claudea Langloisa, ki je vztra- jal pri primerjalnem in vzporednem študiju vseh razliènih kvalitet, ki doloèajo razvoj Ma- rijinega èašèenja: od kongregacij do romanj, svetišè, ikonografije itd. Menim, da je med raznimi predlogi najbolj bistroumen ravno ta, pri katerem tako vztraja Langlois, in sicer gre za nezanemarjanje razvoja mariologije kot korita, v katerem se meri naravni razvoj nekega èašèenja s pomisleki Cerkve, pred- vsem pa bogoslu`ne izraze. Jasno je namreè, da bi bili najpomembnejši Marijini pobo`- nosti devetnajstega stoletja, Marijina èudo- delna svetinja in prikazovanja v Lurdu, ne- razumljivi izven definicije dogme o brezma- de`nem spoèetju, ki je bila razglašena po sto- letjih razhajanja in sporov: uspeh èudodelne svetinje je pripravil definicijo dogme, Lurd jo je legitimiziral na mno`ièni ravni. Le iz takega prepleta, in ne iz študija, ki je usmer- jen izkljuèno na prikazovanja ali rojstvo sve- tišè ali na vrsto romanja, iz skupnih ugoto- vitev torej, je mogoèe osvetliti pojav precejš-   # nje pomembnosti, ki je nastal v prvi polovici XIX. stoletja: narašèajoèa o`ivitev Marijinih svetišè iz prejšnjih stoletij, vzporedno s po- javom, ki so ga opredelili kot »padec po- membnosti« svetišè, posveèenih lokalnim svetnikom, posebno svetišè s skromnejšimi romanji. Urbanizacija, dru`bena mobilnost, odtujenost tradicionalnim oblikam èašèenja in še veliko drugih vzrokov je oslabilo èaš- èenje lokalnih svetnikov, ne pa tudi Mari- jinega, predvsem zaradi uèinkovitosti, s ka- tero se je dobro vkljuèilo in prilagodilo no- vim dru`benim spremembam in potrebam èasa po revoluciji (Besutti 1982). Za Francijo je sistematièno raziskavo opra- vil opat Hamon, delo je zajeto v šestih zvez- kih, z viri iz prve roke, in obnavlja nacionalno geografijo veè stotih svetišè – zaèenši z viri nji- hovega izvora, pa èe je bil ta mitski ali zgo- dovinski. Tako lahko razberemo, kako se je dejansko zgodila o`ivitev Marijinih romanj v prvi polovici devetnajstega stoletja. Opa- `eno je bilo, še vedno po Langloisu, kako je skupni imenovalec obredov ponovne ustano- vitve, tako izvorno kot tudi po francoski re- voluciji, »iznajdba kipa« (Langlois 1997), to je vseh tistih postopkov, ki so dovoljevali po- novno rojstvo romanja, zaèenši z njegovim osrèjem: podoba, kip, izgubljen, ponovno najden, unièen, na novo zgrajen, nadomeš- èen, èude`no pre`iveli. Za najpomembnejša romanja bo naslednja postaja nastanitev stal- ne duhovšèine na kraj romanja in gradnja no- vega svetišèa, veèjega, bolj primernega novi razširjenosti bogoèastja. »Vse je v zatonu, razen romanj,« naj bi se izrazil, v ozraèju razširjene postkoncilske se- kularizacije, kardinal Marty glede treh do šti-       rih milijonov romarjev, ki so se vsako leto na- menili k jami v Lurdu.  "  Pribli`no desetletje so vsa Marijina roma- nja v velikem vzponu. To bogato ponovno rojstvo privede do sklepa o dveh oblikah ma- rijanskega romanja, ki sta si med seboj zelo razlièni: Lurd, prvo sodobno romanje, in Medjugorje, zadnje, še do danes ne povsem priznano. Gre v resnici za med seboj zelo razlièni èašèenji: za Lurd je osrednjega pome- na tradicija brezmade`nosti, Medjugorje pa najde svoj neposredni izvor v Fatimi in nje- nem apokaliptièno-preroškem znaèaju (èaš- èenje z moènimi politiènimi pomeni, bogat s skrivnostmi, z obilico sporoèil, obrnjen k spreobrnitvi Cerkve itd.). Romanje v Lurd predstavlja velik odgovor na sodobne izzive glede zdravja obojega, telesa in duše; Fatima in Medjugorje pa sta bili z vojno in komu- nizmom `e prièi polomu sekularizacije in se obraèata bolj k izgubljenim srcem vernikov. Na ravni romanja v o`jem smislu so raz- mere še bolj raznolike: romanje v Lurd je naj- bolj strukturirano romanje sploh, novodobno romanje v pravem pomenu besede, medtem ko tisto v Medjugorju še ni bilo priznano in ohranja, èeprav danes samo še delno, privlaè- nost prvinske duhovne izkušnje. Uporabljajoè klasièno tipologijo, ki jo je doloèil Alphonse Dupront, bi radi pojasnili razlike in stalnice v razvoju teh dveh Marijinih romanj. Bolj kot za sistematièna opazovanja gre za prob- lematiène toèke, ki vabijo k poglobitvi. )     4   Lurd je s svojo periodiènostjo, strukturi- rano z letnimi organizacijskimi roki (glej zgo- dovino Unitalsi-ja), razvil pravi `ivljenjski ri- tem, namenjen osamljenim `enskam, ljudem, ki nimajo drugih prilo`nosti, kroniènim bol- nikom, premo`nemu sloju, ki ponovno najde svojo dru`beno vlogo, ki je v krizi, v vlogi po- moènikov invalidov in bolnih. Medjugorje je daleè od vsega tega: ne `ivljenjski, paè pa duhovni ritem, ni letnih rokov, ni obrnjen k telesnim bolnikom, ki jih je zelo malo, ne dotakne se nobenega posebnega sloja na dru`- beni, ampak na kulturni ravni; tu se sreèajo povratniki razliènih ideologij in privr`enci New Age-a, reve`i velikih mest in bogati za- hodnjaki. Zgodovina prevozov in posodobitev `e- lezniških prog sta, kot vemo, eno glavnih poglavij v zgodovini in uspehu Lurda. Prav- zaprav so same komunikacijske nezgode bis- tveno poglavje, nenazadnje tudi obse`no preuèevano: tukaj smo prièa prvemu mno- `iènemu romanju, prviè se, zaradi hitrosti in udobnosti, vzpostavi sedanji odnos roma- nje-turizem, pa tudi opremljeni »beli vlaki«. Dve skrajnosti torej: od potovanja d’elite k tistemu mno`iènemu, v katerem se rado- vednost, turizem in vera prepletajo s poto- vanjem bolnika, tudi hudega, ki se poprej nikoli ne bi mogel premakniti.  ) #  # )  #   Naèin ureditve v Lurdu – trije dnevi in dva dodatna dneva za potovanje – je postal sku- pen vsem. Udobnost in hitrost potovanja v Lurd sta resda olajšali napor potovanja, se pa ta, kot je znano, izravna s preobilico svetega, izra`enega preko skupka obredov, noènih viae crucis, procesij, umivanj, bivanj v jami itd. Vse to bla`i koprnenje romarja po potrebi `r- tvenega dose`ka in tako omogoèa spremen- ljivost oblik (pobo`ni, ki išèe prese`nost, ra- dovedni, vendar spoštljivi spremljevalec, ki lahko u`iva v gostinskih udobjih, mistik, ki išèe katarzo v skupnem vznemirjenju). Ro- marju prirojena potreba po prese`nosti sicer ni dvomljiva, jo je pa v resnici te`ko umestiti v tak, precej potrošniški kontekst. Potrošniš- tvo in izrabljanje romarja sta precej sporni   # toèki. »V beganju med svetimi kraji in trgov- skim naseljem romarji s kar najveèjo narav- nostjo sprejemajo svoj polo`aj, v katerem so obenem duša in telo, èisti in neèisti. (…) Ro- mar do`ivlja Lurd kot celoto. Zanj je tu na- ravno biti izrabljen, stiskan, na hitro hranjen v tesnih menzah za ceno, ki bi mu drugje, kot neromarju, dovolila prav vse udobnosti.« (Dupront 1987: 358). V nenavadnem objemu kolektivnega usmiljenja in turistiènega po- trošništva bo ta »popolnost nepopolnosti« po- stala stalnica sodobnega mno`iènega romanja.   Noè, razsvetljena z baklami, luè, ozdrav- ljujoèa moè, procesija z Najsvetejšim – nekoè samo za moške –, junaštvo nosilnièarjev. Èaš- èenje jame: prihajanje in odhajanje iz jame je vsakdan romarja, prisotnost je iskana. V Medjugorju je prisotnost dana. Mati Bo`ja se ni prikazala enkrat za vselej; neprestano se prikazuje od leta 1981 (torej je njena prisot- nost obèutena kot resnièna v trenutku romar- jevega obiska in je stalna). Ne prika`e se v no- tranjosti jame, ampak na odprtem, kot v ne- pretrgani vsakdanji serijski projekciji. Te ob- like, kot so ugotovile mnoge antropološke študije, na primer tiste Paola Apolita v delu Nebo na zemlji (Apolito 1992) (posveèeno pri- kazovanjem Oliveta Citra), naj bi bile zna- èilne za vsa sodobna prikazovanja. Iti na vrh prikazovanj, v te romarske kraje, nima istega pomena, istega središènega polo`aja kot jama v Lurdu. Sveti kraj se spremeni in izgubi na pomenu, saj se je Mati Bo`ja prikazala po- vsod. Zdaj sledi celo vidcem na vse strani sve- ta: znak globalizacije. Vesoljski znaèaj Lurda je opisal Dupront v skladu z znaèilnostmi svetega kraja: gora, jama, potok. V novejših prikazovanjih sveti kraji ne ustrezajo veè tej opredelitvi: pusti, s skromnim pomenom, obièajni, »normalni«. 1    " "  Nacionalistièna Francija prelo`i èude`. Leta 1871 priènejo asumpcionisti postavljati       organizacijske temelje prvim »nacionalnim« romanjem, ki so imela kot cilj Notre Dame de La Salette in Lurd. Njihova pobuda se vri- še v splošni verski revival Tretje republike, oznaèen kot konservativen in ultramontani- stièni (Kselmanove študije) (Kselman 1983). Vendarle Lurd v kratkem èasu postane edino pravo dr`avno svetišèe Francozev. Leta 1883 se priènejo mednarodna romanja. Opis velikega nacionalnega romanja v ok- tobru 1872 bi si zaslu`il posebno poglobitev, kajti tu najdemo zbrane skupaj vse poglavit- ne vzroke (romanja). Grand Dictionnaire La- rousse (1874), pod geslom pèlerinage, tako po- jasni novo navdušenje nad romanji: »Resniè- ni vzrok je bila `elja protestirati v prid pape`a- kralja, pridr`anega kot ujetnika v Vatikanu, in tudi izraziti se proti dr`avi«. Gre za prvo pravo strukturirano nacionalistièno Marijino predstavitev: sodelovanje romarjev razliènih škofij – z moèno motivacijo in krajevno pri- padnostjo – udele`ba politiènih oblasti, verski spevi z melodijami dr`avnih himn, veè kot ljubeznive homilije. Prava predstava poseb- nosti: kongregacije, bratovšèine, `upnije, pa tudi celotna mesta in kraji (v takratnih pri- èevanjih je do malenkostnih podrobnosti na- štetih veè kot tristo zastav, ki so paradirale ob tej prilo`nosti). Tudi beli vlak lahko pri- nese lokalno prepoznavnost, »kajti – tako be- remo v takratnih poroèilih – konvoji se do- loèajo z barvami zastave, uprte v vodilni va- gon«: belo-temnordeèi vlak Périgueuxa, belo- vijolièasti iz Toursa itd. (Les Pèlerinages de Lourdes 1897); obramba Alzacije in Lorene kot zastavi naklonjenosti Device. Tu smo na vr- huncu evropskega katoliškega nacionalizma, ki se bo še zaostril v èasu pred prvo svetovno vojno in bo znova prišel na površje v ozraèju po Versaillesu. Prviè v zgodovini so katoliki razliènih narodnosti oboro`eni eni proti dru- gim v imenu iste svetovne vere. Nemški ka- toliki oèitajo francoskim, da niso dovolj ka- toliški; Francozi na drugi strani mislijo, da so ljubljenci Device. Te`ko pribli`evanje ka- tolicizma dr`avi vihti oro`je religijske propa- gande (pomislimo na Sertillages). Marijino èašèenje ima v teh razpravah poglavitno vlogo (na primer na Poljskem, v plebiscitih Visoke Šlezije). Dr`avnopolitièna razse`nost je moè- no prisotna tudi pri èašèenju v Medjugorju: njena geopolitièna uporaba je oèitna. Sicer ta kraj v Hercegovini ni bil direktno prizo- rišèe vojne, ki se je odvijala le nekaj kilome- trov stran, bil je brez spopadov in bombar- diranj, govori se, da zaradi strahu in spošto- vanja do Device, paè pa je bil geografski, pol ure oddaljen od Mostarja in eno uro od Beo- grada, in simbolièni vozel etniène in verske vojne katoliških Hrvatov in nevernih Srbov. Najnovejši vidik pa je pojava Device kot mo`- ne ianua orientis, kakor Mati Bo`jo opredeli Janez Pavel II., oziroma »vrata vstopa« – kajti vsem je skupna mati – do zapletenega in   #  upornega pravoslavnega sveta. Pape`evanje se zakljuèuje z dvema velikima skrbema in te`- njama: sreèanje s pravoslavnimi in ponovno lansiranje Marijinih pobo`nosti. Pape`evo upanje o Evropi, ki ponovno diha s polnimi pljuèi, Vzhodom in Zahodom, vidi v tej po- novni o`ivitvi Marijinega èašèenja glavno pot. 7    ) Rim leta 1974 romarjem Lurda izda poseb- no dovoljenje za vsaj delno skupinske spovedi. Na isti naèin se dovolijo nekatere bogoslu`ne »svobode«, da bi podali roko drugim veroiz- povedim. Za Lurd je znaèilno tudi to, da je postal kraj sprejemanja »drugaènega«, »dru- gega«, za kar je bolnik metafora in metoni- mija. Cigani, psihièni bolniki, hudi invalidi lahko opravljajo svoja romanja kljub prote- stiranju, ki ga stresajo trgovci in hotelirji (go- stitelji v prenesenem pomenu). V ta namen se je govorilo o dru`beni utopiji ali vsaj o moènem so`itju med razredi. Èe pogledamo Medjugorje in vsa tovrstna èašèenja, ne moremo govoriti o enaki odpr- tosti: sedanja Marijina èašèenja so potrebna za potrditev in okrepitev rimskokatoliške identitete, proti mo`nim neoprotestantskim tokovom in ekumenskim odprtostim. Prav- zaprav bi lahko rekli, da so proti mehki us- klajevalni kulturi, popustljivi glede moder- nega, skoraj malce nastrojeni. Sem se sicer lahko stekajo tudi druge duhovne oblike (moli se na primer s telesnim zavedanjem, ki jasno nakazuje na vzhodne duhovnosti), ven- dar z nenehnim klicem k popolni in absolut- ni hegemoniji rimskokatoliške tradicije. Kot smo `e povedali, v sedanji zgodovinsko-po- litièni kontekstualizaciji tudi èašèenje v Medjugorju (kult Medjugorja) potrjuje na- cionalnopolitièni znaèaj, lasten vsaki Marijini pobo`nosti. Novost je v istoèasnem global- nem in mednarodnem znaèaju, ki ga to èaš- èenje privzema. Predvsem v smislu podru`nic v razvitih zahodnih dr`avah, zelo razširjen je v Severni Ameriki in v Nemèiji, pa tudi v Afriki, v Kibehu (Ruanda), kjer se prikazo- vanja dogajajo s popolnoma enakimi znaèil- nostmi in naèini, pa tudi v smislu istoèasno- sti romanja in prikazovanja: mobilnost pri- kazovanj (vidci so se z leti poroèili in prese- lili, eni v Italijo, drugi v Ameriko itd., ali pa potujejo, da bi sreèali romarske skupine)       zmanjša pomen nepremiènosti in stalnosti kraja-svetišèa kot cilja romanja. Komunikacija med romarji poteka v `ivo: zahvaljujoè video- kasetam in informacijskim sredstvom se du- hovne izkušnje in prièevanja izmenjajo v re- sniènem èasu in tako nadomestijo velièast- nost skupinskih obredov velikih svetišè. Ka- kor bi se tudi na tem podroèju odprlo novo obdobje: kot so velika sreèanja »na plošèadi« priklicala mno`iène shode v obdobju, ki je zraslo z imponentnimi skupinskimi obredji, obdobju nacionalizacije mno`ic, tako se da- nes razdrobljenost in kolektivizacija izmenju- jeta med virtualno realnostjo in globalizacijo. In tako so ravno sodobna sredstva, tako zelo demonizirana s strani »konservativnega« èaš- èenja (Mati Bo`ja v svojih sporoèilih pripo- roèa, naj ne gledamo televizije), bistven ele- ment njegove širitve. Za konec bi rada poudarila mogoèe naj- bolj pomembno stran razvoja, in sicer glede spremembe èude`ev in prièakovanj romanja. Navzoèi smo pri prehodu iz telesnega k psi- hološkemu èude`u: èude` spreobrnitve, tako je opredeljen èude` in tako je videna spreo- brnitev. Ravno spreobrnitev, in ne izprositev neke milosti, je namreè cilj in namen roma- nja. V Lurdu se je primerjava-sooèenje zgodila s pozitivistièno medicino, saj je ravno primer- janje kriterijev preverjanja èude`a, ki se je zgodil, bistveni del gradnje kulta (glej v ta namen zgodovino Bureau des Constatations). Na ta naèin so povelièevali telesne èude`e, v sodobnih Marijinih èašèenjih pa se èude` skriva, saj bi se lahko izkazal za dvorezni meè. V današnjih romanjih primerjava-sooèenje poteka na psiholoških tleh in prika`ejo se »moralne« ozdravitve: depresij, pomanjkanja veselja do `ivljenja, razoèaranj, eksistencialnih deziluzij, posebna pozornost je namenjena zelo boleèemu dogodku izgube otroka (veliko je romarjev v tem muènem polo`aju). Oèitno je, da gre za zelo zapleteno duševno obmoèje, kjer te`ko razlikujemo med psihologijo in vero, med patologijo in pravim duhovnim is- kanjem: spolzek teren, ki je vedno prisoten pri Marijinih romanjih in èašèenjih, pa se- veda ne le v teh. A v primerih, ki smo jih preuèili, imajo prav poseben, skoraj duhovno- pedagoški status in pomen. Oèetje franèiškani, ki podpirajo vidce v Medjugorju, imajo `e dvajset let izobrazbo in specializacijo v psihologiji; enemu od njih je še posebej zaupana naloga prevesti današ- njo Marijino pobo`nost v psihološke katego- rije, ki najbolj odgovarjajo na prièakovanja romarjev: ne le meditacija in molitve, ampak prava psihološka podpora. Èude`i ozdravitve depresije ali, še bolj preprosto, vrnitev k `elji po `ivljenju v tolikih razoèaranih mladih - to so posledice, v resnici precej »navadne«, ki jih ugotavljamo pri današnjih romanjih, za razliko od tradicionalnih, od katerih se je pri- èakovalo nekaj “izrednega”. Torej ne šepavi, ki hodi, ali slepi, ki vidi, kot v najbolj pomir- jujoèi tradiciji Lurda, paè pa razoèarani mla- deniè, ki ob prihodu domov namesto omam- ljanja z raznovrstnimi new ageovskimi postopki odkrije Marijino èašèenje in morda zaène moliti ro`ni venec. Literatura: Apolito, P. 1992: Il cielo in terra: costruzioni simboliche di un’apparizione mariana. Bologna. Besutti, G. 1982: Santuari e pellegrinaggi nella pietà mariana. Lateranum 2 (1982), 450-504. Blackbourn, D. 1997: Marpingen. Apparitions of the Virgin Mary in Nineteenth-Century Germany. New York, 1997. Nemški prevod: Wenn ihr sie wieder seht, fragt wer sie sei, Marienerscheinungen in Marpingen - Aufstieg und Niedergang des deutschen Lourdes. (pr. Holger Fliessbach). Rowohlt bei Hamburg, 1997. Dupront, A. 1987: Il sacro. Torino. Kselman, T. 1983: The religious Revival of the Third Republic. Rutgers: The State University of New Jersey. Langlois, C. 1997: Mariophanie sculpturale et modåle provencal sous le Second Empire. Aix en Provence, 297-315. Les Pålerinages de Lourdes. s.l.,1897. Théologie, histoire 1996: Théologie, histoire et piété mariale. Actes du colloque de la Faculté de Théologie de Lyon. 1.-3. oktober 1996.