Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. t. Telefon 33-55. Ček. račun: Ljubljanu ilev 14.()14. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. Naročnina na mesec je 12 Din Za tujino 20 Din, Uredništvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica št. I. Telefon 38 38. Rokopisov ne vračamo. Št. 36. Ljubljana, četrtek 13. februarja 1936 Leto II. Države se morejo ohraniti sa: 'no z idejo, po kateri so nastale. M as ar v k Dnevna pratika Četrtek, 13. februarja 1930. Katoličani; Štefan. Pravoslavni: 31. ja-'uiarja, Kir. i Jovan. Dežurne lekarne v Ljubljani Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Go-Rl|osvctska cesta 10; Bohinec, Cesta -M. oktobra 31. Vreme Jugoslavija: Na zapadni Polovici države jv nastopilo znatno pooblače-bje, dočiin je na vzhodni polovici ja-im. Sneg je zapadel po vseh predelih. Zvišal se jv tudi povsod mraz. ■^ajnižja temperatur# Plevlje — 20, najvišja. Hercegnovi 8. Napoved; Na večji severni polovi-jv pričakovati pooblačitev, na inži!! Pa bo mraz popustil. Ponoči I'rfceejšen mraz. Močnejšega vetra no ll0- Po severnih in zapadnih krajih ''V najbrže snežilo. Sonce vzhaja ob ^•«4 in zahaja ob 17.02. Dunajska napoved: Izmenoma ob-h'čiu, in jasno vreme. Nobenih bi-Mvenih izprememb. Temperatura sc ''o morda nekoliko povišala ter l>o li:* splošno zavladalo nekoliko top-h-jše vreme. Gledališče D RAMA Začetek ob 20. url. 13- februarja: Tuje dete. r. Red C. vtek 14. februarja: zaprto, kurata 15- februarja: Pesem s ce-S6e. Red 1$. OPERA ■ trtivk: 13. februarja; Prešiiictttani .grad- l me spravili. Sedaj sem napravil konec. Nai me zapro do smrti. Dogodek je vzbiHlll v Mariboru pravcato sciizaaiJ lim razburjenje Iter sc na najrazličnejše, načine ho-nieiitira. _ Nov rekord v plavanju Berlin, 12. febr. Znani ameriški plavalec l\ter FUa je popravit 6vo.i 1"vtni Svetovni rekord v plavanju v cmvbi. N.-) JOit m je dosegel čas 56.-1 Sekunde. Niegov vreišnji r.korJ, ki > iu bil mostavlicn 5. marca 1935. je b1! CJ.,'> sekund. zmagovalec v sumhu in slalomii v Ga-Va Frani Ffniir (levo) z Gustavom Laiitschnerjem, ki je bil drugi. V sredini je zmagovalka Kristl Cranz, ki si je priborila zlato koli pui. Slika jih kaže po zumgi, ko si čestitajo Nadaliue majuovcjše vesti ua strani 7, ®eeta |e ummll ? Osamljeit sin, čigar oče |e zagonetno izginil Maribor, 12. fdbr. Pred 11 leti je bil pred tukaj« šnjim sodiščem obsojen trden posestnik ćOdetni Anton Kozjek iz Zg. Kaple pri Prevaljah na robijo zavoljo požiga in suma, da je ubil brata. Ker se je v za« poru lepo obnašal, je bil lani iz« puščen iz ječe. Na domačem po« sestvu je gospodaril njegov sin 29«Ietni Anton. Toda odslej je šlo posestvo rakovo pot. Fant se je vdal pijači in zapravljanju, in ko je oče prišel iz zaporov, je bi« lo prej tako trdno gospodarstvo le še trhla razvalina. Oče je za« torej odločno zahteval od sina obračun za zapravljeno imovino. Temu pa sc je sin uprl in zavra« čal očeta na surov način. Iz pre« rekanja so nastali resni spori, ki so cesto končavali s pretepi. Na« posled pa je začel groziti, da bo očeta ubil. Razmere so postale doma skrajno napete. Oče je tre« petal za svoje življenje in pri so« sedih jokajoče tarnal, da ga bo sin ubil. Sin pa je postajal z vsa« kim dnem bolj zakrknjen in su« rov. Lansko leto je v aprilu oče ne« nadoma brez sledu izginil. Va« ščanom se je to zdelo silno sum« Ijivo. Za dogodek se je začela zanimati tudi oblast, ki pa ji je sin na vprašanja pojasnjeval, da je oče neznanokam odpotoval. Govorice, da je sin spravil očeta s sveta, pa se niso hotele poleči. Končno so orožniki aretirali fan« ta in ga prepeljali v mariborske zapore.' Mladi Kozjek zanika vsako krivdo in povdarja, da z očetovim izginotjem ni v nobc« ni zvezi. Vendar pa prihaja v svojih izjavah v znatna proti« slovja in sploh zelo zmedeno go« vori, tako da bo naposled le mo« ral pod težo okoliščin priznati svoje strašno dejanje, ki ga je iz« vršil nad lastnim očetom. Mraz je vsega kriv Maribor m— Narodno gledališče. Četrtek 13. februarja ob 20.: »Kariera kanclista Winziga«. Red A. — Petek, 14. februarja: Zapito. m—' Kino. Grajski: Nemški vele-film »Črne .rože«. — Union: Sijajna veseloigra »Na poslednji postaji«. m— žetev smrti. V Pristavi je umrl tamkajšnji posestnik in veletrgovec Edvard Zupanc. — 70 let star je umrl v Mariboru trgovec Anton Lampo. Preostalim naše sožalje! m— »Ples v Savoju«, znana Ab-hramova opereta bo doživela še ta teden prvmijero v mariborskem gledališču. Režira Anton Harastovič, dirigent je Lojze Herzog. m— Odpuščeni — sprejeti. Pred tedni je mestna občina odpustila 30 občinskih delavcev. Sedaj so jih zopet sprejeli na delo, vendar s slabšo mezdo. m— Prireditev »Nanosa«. V soboto, 15. tm. bo v vseh prostorih Narodnega doma -Primorski ples«, ki ga priredi društvo primorskih akademikov »Nanos«. m— Tekme za prvenstvo SKJ. 14. 15. in 16. tm hodo na Pohorju srau-■ ške tekme za prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije. Za prireditev vlada veliko zanimanje in se vrše velikopotezne priprave. Kaj vse ljubezen stri Komaj 19-letna delavka Veronika P. iz Studencev se je sprla s svojim ljubčkom in se je zaradi tega tako razžalostila, da je sklenila dati slovo teinu življenju. Skoraj do nezavesti se je napila alkohola, za nameček pa še ocetne kisline. Domači so jo spravili v mariborsko bolnišnico, kjer so ji zdravniki izprali Želodec in ji tako rešili življenje. m— Poročilo s Pohorja. Mariborska koča: temperatura —14, 4 eni novega pršiča na podlagi 100. Smuka prav dobra!. • Za 8000 Din je osleparil bjvši uslužbenec Franc Manko služkinjo Terezijo Slano iz Plinarniške ulice. Pod pretvezo je od nje izvabil 8 tisočakov ler nato z denarjem neznanokam izginil. Policija skuša priti na »led nepoštenjaku. Celje Knjige Kmeti .jake Matice Se lahko dobite v Celju Prešernova uli 6/1. V Šoštanju je padel na nekem pločinikiu pretekli ponedeljek in si zlomil nogo nad kolenom 721ebni posestnik Franc Sjter iz Bric pri Velenju. Redna seja pododbora Xveze kmetskih funtov in deklet se vrši v nedeljo 16- t. m- Udeležba odbornikov ob vema. Zabodel ga je Ko je »el pretekli teden zvečer 241etni pesesbnikov sin Franc Je-rovšek iz Sbramlc peš iz Celja domov, ga je na cesti na Frankolovem napadel neenan moški in ga 2 našem zabodel v levo stran prsi in mu prizadejal težke poškodbe. — Ali že veste, da Vas čaka na V. družabnem večeru primorskih akademikov v soboto 15 t- m- ob 20. v Ti'govskem domu dosti pri. jebnih presenečenj. Letos bodo prvič plesali: pomladanski valček, ki bo ustvaril res pomladansko ratfpoloženost Narodne noše dobrodošle jn vabljene! Ljubljana, 12. februarja. Mrzei val je zajel tudi našo deželo. Ljudje kašljajo kot za stavo. Strgani čevlji, pretenka obleka ter sploh pomanjkanje pomagajo k obolenju! Kot pa oboli poštenjak, oboli tudi uzmovič- Zato so si neznani tatovi v skladišču v Vošnja" kovi ulici kar na debelo oskrbeli z lipovim cvetjem, ukradli so ga kar 100 kg, vrednega nad 2000 Din, tako da jim ne bo treba dolgo več kašljati- še nekaj medu bo treba in sladkorja, pa bo zdravilo popolno. Torej: medičarji, po^-or! Sicer ga bodo pa tatovi skušali gotovo tudi nekaj prodati! Tatvine koles se še vedno ponavljajo! Ne pomagajo ne tablice, ne verige! Sicer si pa znajo kolesarski tatovi izborno pomagati. Ukradenemu kolesu poberejo vse količkaj vredne dele ter tako oskubljeno kolo puste v kakem jarku. Potem pa iz posameznih delov sestavljajo na videz povsem nova kolesa. Dokler policija ne izsledi kakšne skrite mehanične delavce ati še celo tovarne, ki sestavljajo taka kolesa ter prodajajo kot tatinski . diumping«. Sicer pa tatvina koles zadnje čase veliko — -Sočani in prijatelji pozor! V sobcito 15. ti. in. ho nastopil v sailonu »iPri Levu« ob 'A2\ tretjič v našem (Inuištvu pbč. svetnik prof. Evgen Jarc kot predavatelj z zelo aktualno, interesantno in povsem zanimivo temo, ki zasluži pozornost javlniosti, in sicer »Izrehod v carstvo kljukastega križa«. Predavanje bo vsestransko izčrpno talko, da bomo imeli priliko se seznaniti z vsemi sedanjimi razmerami velike Nemčije. Za te večer pričakujemo veiVk obisk, nakar vse opozarjamo, da pridejo pravočasno. Vabljeni vsi, vsi dobrodošli in vsem prost vsfrotp. I bolj uspeva sedaj uia deželi, kot pa v mestu. Zgodilo se je celo, da je nesretmi ukradenec poslal pravega tatu na izposojenem kolesu za. namišljenim tatom. Da pa ta ni pripeljal tatu je umevno, ker je bil bae on tat! Lahkovernost ljudi je še vedno velike! Varnostni organi naj bi na deželi posvetili tem tičem večjo pozornost ! Bolnica danes ni sprejela drugih kot že poročano na drugem mestu, samomorilca Franca Mulca, ki pa je tudi umrl! Niso mu mogli pomagati! Sicer »prejemajo ves dan vse mogoč® bolnike. Priprost kmečki voz, par vreč slame, na tej postelji kak ubožec! Domača srenja se ga je naveličala, postal je ljudem odveč in v breme. Če že ne drugega, ga v bolnici dobro skopljejo ter očistijo in ga vrnejo, da nadaljuje svojo Mostna pot po svetu. Smrt uglednega gospodarstvenika Poijčane«Pristava, 12. febr. Naš kraj in vso okolico je vče« raj presenetila žalostna novica, da se je za vedno poslovil od nas ugledni posestnik in veletrgovec ter zaslužni župan g. Edvard Suppanz. Pokojnik je bil kot trgovec priznan ne le doma, ampak tudi daleč po svetu, kot človek pa vzor prijaznosti in dobrote. Tudi kot župan si je za doma« čo občino pridobil obilo zaslug in je bil splošno priljubljen in spoštovan. Kot sila podjeten tr« govec je organiziral nakup jajce in deželnih pridelkov ter izvoz nega blaga v inozemstvo; s čemer je izdatno pomagal našemu do« mačemu gospodarstvu. Zlasti je občutila gospodarske uspehe njegovega dela naša okolica, ki jo svoje pridelke laže spravljala V denar. Pokojnika ohranimo trajno v častnem spominu, žalujoči rod# bini veljaj naše toplo sožalje! . Beseda dneva Tako pravi Gospod: Ne hvali se modri z modrostjo svojo, in ne hvali se mogočni z mogočnostjo svojo, tudi ne bogati z bogastvom svojim; ampak s tem se naj hva> li, kdor se hvali, da ume in spo* zna mene, da sem jaz Gospod, ki delim milost, sodbo in pravičnost na zemlji, (Knjiga Jeremija proroka, pogt. 9, 23-25). Razgovori s čitatelji Moč ideje Ljubljana, 12. februarja Prijatelju patriotu, ki ga spričo raznih nevarnih pojavov sedanjega časa skrbi bodočnost do* movine: Prijatelj, nad vsem našim dr« žavnim življenjem stoji in mora stati ideja. Ideja pa živi neumrljivo v duši naroda. Režimi se menjavajo, narod pa ostane. In ideja, ki je naš jugoslovanski na* rod združila, ga bo vedno tudi držala skupaj in ga srečno vodi* la skoz vse viharje in pretrese. To je naša nacionalna ideja, ki jo moramo gojiti v lastnem živ* Ijenskem interesu. Poleg nje pa moramo, ako hočemo igrati ve* Ijavno vlogo v skupnosti naros dov, gojiti tudi človečansko ide* jo. Spominjamo vas tu na krasne besede, ki jih je v nedeljo iz go* voril češkoslovaški min. pred* sednik dr. Milan Hodža na Ma* sarykovi proslavi v Parizu. Pou* darjal je, da je bil Masaryk za češkoslovaški narod ideja in za* to za svoj narod nezlomljiva si* la. On je vodil svoj narod od pa* triotizma in tistega svetega ego* izma do ideje človečanstva. Znal pa je tudi povesti svojo državo na pot trdne in široke demokra* cije. Za stanovitnost vsake demo* kracije je predpogoj, da ima ir* dne korenine v duši narodovi. Drugi temelj demokracije pa je disciplina. Zato treba zlasti mla* dim demokracijam, da gojijo nravstveno avtoriteto, in to je znal Masaryk ucepiti češkoslova* škemu narodu. Glede na zajednico narodov pa je dejal dr. llodža: Narodom srednje Evrope ne zadostuje, da so dosegli politično neodvisnost. To jim nalaga dolžnost, da svo* bodno razvijajo vse intelektual* ne in nravstvene sposobnosti v cilju obogatenja velike dedščine humaniiete. To je pa mogoče do* seči le z medsebojno izmenjavo narodnih kultur in s tovariškim skupnim delom narodov tako n& polju politike kakor na duhov* nem polju. Da] nam naš vsakdanji kruh! O tistih, ki čakajo hrepeneče na lepšo bodočnost Maribor, 11. februarja Dragi tujec, ko prideš v Maribor, boš videl nekaj lepih palač, občudoval boš promenado na Aleksandrovi cesti, zadivila te bo posebna mestna četrt go-»Poškili vil, poleti te bo morda zamikalo najmodernejše kopališče na otoku, očarale te bodo nianiboirske lepotice, omami.© žarko štajersko vino, ne bos mogel prehvaliti zabavišč in ka; Iše vse. Ce imaš denar, _ bodo •Mariborčani že satui^ poskrbe.'., da boš mesto zapuščal z lepim, spomini. In vendar se ne b mogel pohvaliti, da poznaš nas1 mesto. Najbrže ti ne bo dano. da bi ugledal in spoznal sc dm-Ko stran,' ker smo ljudje pac la M, da tujcu radi razkažemo samo lepoto, vse kar je žalostnega pa spretno prikrijemo. »Dal nam naš vsakbanji kruli«, motiš morda tudi ti. kot monpo Vsi oni, ki s-e iz dneva v dan s trdim delom, z znojem na hm n in z žuljavM rokami bore za košček kruha, aM pa kot oni, ki sta jih čas im razmere prisilna Pa brezdelje. A pri vseh teh. po tabrikah, po delavnicah, po uia-dili. na cesti, v sikromnem kmečkem domu. 'postaja molitev \se boftj brez haska. Morda da Dos koče tako — — Rodi talko ljubeznjiv dragi Kost 8n se z m aro) pomudi trcnuick Pri mojih znancih. Kako živiš, Zofka ? Nad Mariborom je še trda noč, V zvotVikilv bije tri ali sbivi. I o zapiiščainih in skromno razsvet-IJeifflih uticah odmevajo hitri koraki: delavci in delavke hite v fabrke. Tisoče in tisoče požirali0 dan za dnem fabntška žrelu. V teh zgodnjih jutranjih urah lic včasih videti kričeča nasprot-ki. Mimo delavca švigne eleganten avto; java gospoda se vraču j5 vesel(laič>enja, ko uboga proletarska para hiti na tlako. Kdo bi zamerili trpinom kletev, ki sikne ^»zi stisniedve zobe— — . Tudi Zofka je med temi, ki hite na delo. Stanuje nekje b i-Zu Hoč, poklirugo uro ima do fa-briike. Vstane vsako jutro ob tl'eh, ob petih mara že biti pri ^toijiu. Delati mora osem ur. Oh Hen pripotlidnč je doma, pouz'’je skromno kosilce, potem opravi m*moča dela —■ in že je zopet večer 'ter noč. Tako dan za vnem. "Kako živiš Zofka? < vprašam, /eh, slaboi«. l>rugega ntigovo-n rišem pričakovali. Zofka pravi: ^em sef že vsemu privadila, ashižek pa bi lahko bil boljši«. kKol-;ico zaislužič?« ^Ka uro en dinar hi petindvaj-i/t Par. Kar računajte, koliko do-'m tedensko,, pa še davek ih °hnško blagajno odštuitv - — <-• "bi s tem živiš?« h/btoljšc je kot nič. Vsaj za kruli i, U1K>. Drcd leti smo štrajkali, 'i-l-^te, kaj je dejal pri poga-J/ijuh naš Sef? Za delavca da .'upevmo dovolj en dinar z.a Ho čbbiifU — Si miJ bruha in ma- Sltodn0 Jlr,ai10 b* rcs PHvošoil go-1,ou‘l setu. Dober tek! Kupite lu2t! Tam z Dravskega polja, peš im na vozovih prihajajo v Maribor »lukarji«. V kolikor ne prodajo čebule na trgu, jo prodajajo potem od hiše do hiše. Stara ženica, vsa betežna, je potrkala na vrata. »Gospod, čc bi kupili luka? Dva dinarja kramcl«. Naročje ima polno spletene čebule. Oči zro proseče. »Imamo še. Drugič gospa«. Pa sc ženici vlijejo po uvelih 'licih solze. »Prosim kupite. En sam kramet kupite, da bom lahko šla še pred nočjo domov. Lepo prosim — —« Kupil sem dva venčka. Zenica je zadovoljna. »Gospod ne vedo, kako jo hudo« pravi, »ljudje hočejo imeti vse zastonj. Pravijo, da ni denarja. V mestu ga ni, mi ga tudi nimamo, pa naj vrag ve, kje je — — Včasih je tako, da še za sol in vžigalice nimamo — —« Vidiš, pa je tisoče takih revežev. Vsaka kmečka hiša čuti zlo današnjih dni. Toliko žrtev samo za kos kruha in za zemljo. Poglej na trgu, ali pa ko te nagovori. v lice kmeta in kmetice, kako je zdelano in izsušeno. In pobaraj tega in onega, vsak ti bo odkril bednost svojega življenja. zgodbe, ki jih nihče ne zabeleži, ker je vsakdanja. In vendar molijo vsi k Bogu zn vsakdanji kruli — — ~ Ko bi bil denar »Kako je minister Luka?«,- • pozdravim, ko stopim v čevljarsko delavnico. Mojster ne dvigne glave, s trudno staro roko zabija v podplat lesene žebljičke. »Po starem, saj boljše ne more biti. Ce ni denarja, je kiriž —« Delavnica moistra je bila nekoč ugledna, trije pomočniki in dva vajenca so pomagali Luki. Danes je sam. V kotu je kup starih če vitje v, ki čakajo popravila. »Sedaj popravljamo še samo stare škarpe. Pravijo, da je kriv Rat’a, a ni ves. So taki časi, ko mi denarja iu ljudje morajo kupovali, kjer je najcenejše. Ko bi bil denar, bi lahko vsi dobro živeli ----Bomo pač talko dolgo, »In poltem?« dokler se bo dalo — —.« »Potem? Eli, bo že nekako.!« in mojster zamahne z roko. Kaj je kriza Gotovo poznaš tega ali onega uradnika. Zadnjič sem srečal gospoda N. N., ki je mej stari znanec. NoViljioirje, sovraži prav tako kot one, ki so mu znižali plačo. »Pojdite z vašim lari-fanl nekam!« sc huduje. »Pišete o stavkah, brezposelnosti, o stradanju, samomorih i$z obupa in veliki gospodarski krizi. Nič pa ne poročate, da po mariborskih barih še poka šampanjec, da po igralnicah še igrdjo za tisočake, da si »obubožani« fabrikanti kupujejo luksuzne avtomobile in da nekateri še vedno hodijo v draga Maiijauska letovišča zaprav-Jjat stotišoče našega denarja. In to naj bo kriza?« »No, kaj ju po vašem mnenju kriza?« vprašam. Mož iel satno malo pomiisitl 'm izrekel čudovito definicijo pojma: »Kriza je privilegij malih ljudi, konjunktura asa petične in slc-piino sredstvo za merodajne! Pa to zapišite, če sc upate'!«.' »Bom, sem mu obUKtbil. * A kaj bi še odkrival pekoče rane, ko jih ima vsak dovolj sam! Posebno še mi, ki nam ob zibelki ni kumovala boginja For-tujna? Pravo lice našega mesta itn naše dobe pa se odraža v predmestjih po kleteh In poid-. srtrešpih izb ali, v vagonih m ba-A-aikah, v skromnem kmečkem domu. Tu smo doma, oni, ki čakamo svetlejšo bodočnost in popolno uresničenje moliitve »Daj nam naš vsakdanji kruh — « --ob - Grehi staršev se maščujejo do vpijejo Ljubljana, 12. fchr. Tam v skriti Streliški ulici stoji sredi vrst d stavba, v kateri sv zdravijo naši najmlajši! Ko stopiš v vežo, boš mogoče pričakoval otroškega vrlšva ter joka, pa se motiš! Kaže, tla se tej deei ne ljubi vcu jokati! Prijazna sestra (e dobi v svoje okri-Ijo in začne sc’ križev pot! Orehi govorijo! črte, ki pomenijo življenje Prva soba! Železne posteljice iu v vsaki (leto! Na koncu postelje listek, na njem med drugim cikcakaste črto, ena črna, druga rdeča, včasih gresta črti vzporedno, včasih so križata, včasih natančno ena od druge proč! Za to malo bedno bilje pomenita ti črti nič več in nič manj, kot — življenje! Toplota ter utrip srčka! l'o- sedmega rodu in do neba leg tega je na tem listku tudi označena bolezen! Ogled malih bolnikov je čestokrat prav porazen! Grehi, ki vpijejo do neba Na lovi deklica, Ančka je! Tako okoli enega" leta. ima! Oči popolnoma navzkriž«, obrazek ves 'spačen, bo-lostnh in pritajeno stoka. Ulazna rojena, blazna bo odala vso življenje! Zakaj je taka? Sestra skomigne z rameni; vem, ne mara obremenjevali Btaršdv, ki so pravzaprav krivi tc blaznosti! Drugo dele, Levica komaj naznačena, Pri hoji čudno otepava okoli Sebe. Pregledali so komaj nekaj decimetrov dolgo roko ter ugotovili, da bi se dala vstaviti umetna kost, samo ročica bi bila tedaj mrtva! In sedaj razmišljajo; ali komaj 20 cm dolga — Hej gospod, tale klobuk in suknja Pa ne bosta vaša! — Kaj pa še! Samo nekoliko slabše sem spodaj oblečen! roka, sicer pa živa; ali normalna, a zato pa mrtva! Tretjo detel Zadaj v glavi so mu odprli lobanjo, izčistili gnojni izvleček, "rana jo že' zaceljena! Mali enoletni];, je že na najboljšem potu okrevanja! Možganski tvor! Zgrozi se človek: grehi, ki vpijejo do neba, Sedaj pa v sosedno sobo! Ob steni Sloje lesena s tajala, vrhu teh košarico! Sem tor tja sc kaj zeganc v teh košaricah! Sicer pa vlada tukaj skriv nosten mir! Pa začniva kar na levi zopet! Pos3edaee spolnih bolema "Vodena glava. Deklica stava šest mesecev! Malo telesce, kot igračka, zalo pa glava v nadnaravni velikosti, najmanj za liter povečana velikost! Zgrozim se kako narava karikira in kako žalostne so takele kart-katuve! Suhe ročice stiskajo konček trakca od jopice kot -zadnji konček življenja! Poleg čuden Obraz siarea! Saj to je vendar dete. Starost: eno leto in Pol! Posledica spolnih bolezni staršev! Dole sicer te nima, zato pa so posledice grozne! Glava je prepletena s tankimi žilicami, kožica kot svilen papir! Točno razločiš mišičevje, vse koščice ter žilice! Obrazek zgubančen v stare gubice, prava starčkova miniatura! Z glavo suče po blazini, kot da hi iskal mamice! A ona k njemu nn sme! Vzeli so ji ga, ker jo spolno bolna! In to sc vrsti kar naprej! Vsako nebogljenče nosi posledice grehov Svojih Staršev, direktno ali vsaj in-dirokluo. Ko sva tako ogledovala s sestro tc grehe, pa Pokuka skozi vrata v dolgi srajčki, kot angeljček iz samih nebes, drobna deklica. Šele ko okrene glavo, opazim, da sploh nima enega očesa, izgubila ga je, ko je še sploh ni bilo na tem svetu! Žalosten predujem življenja! V kotu leži mala deklica, tako ne-počukann jc bila. da je na vsak naviti bolela na bedni svet, Čeravno jc že dva meseca sl iva še vodno dolguje življenju eh mesce! Selo tedaj ho poslala cel človek in bo lahko ugoto-' * vila: rojena sem! Sicer pa krivda, saj veslo čigava! Do sedmega rodu . e. In tv'gre od postelje do postelje! Sestra razlage, da niti kredita za-iiakcv iji/tjo! Navadm/nusli odhajajoči bolnik nekaj jopic ter nekaj pleničk in te potim porabljajo ostali bolniki! Kili -za te- nin-amo! Ko odhajaš iz te bolnice, tc. obdaja jv ista čucslva, kakor bi odhajal iz blaznice!. Silnega poraznega vtisa Se no boš znebil zlepa! Vsi ti spačeni obrazki, čudno zavile oči, uvolo ročice in nožiče, debele.glave glasno kličejo božje besede: Grehe staršev bom maščeval do zadnega rodu! Slike iz sodne tivoarasse Z avtom in 70 |nr|l v nove leto Ker so bili jttrji ukradeni, je dobil 2 leti robije Celje, 11. februarja V razpravni dvorani so sedeli 'daines za velika, zeleno pogr-njercjo moža trije sodliiki, ob Stranski!h mizah pa državni .tožilec dr. Rus sin zagovornik dr. H rašovec. Na zatožmi klopi pa je sede: 23 letni Vilijem Leskovšek, brez -Piosejni stirojmi tehnik iz Ježice pr. Lijublijaiiii 29. in 31. decembra 1935 je svojemu stricu Ga-brtonu Jožefu v Sv. Petru pod Sv. Gorami iz pločevinaste škatle ukradel 70.300 Din gotovine la samokres, vreden 200 Din. Ni mislil vsega . . . Dotsedaj še meelbsojeni Viljem Leskovšek je v lanskem decembru bival nekaj časa piri materi Gabrona Jožefa, ki je gostilničarka v Sv. Petru, dočim pa jc Gabrom stanoval v gornjem prostoru iste hiše. Ker še ni dolgo, odkar je prišel iz Amerike, je hnel Galbron tudi precej denarju, ki ga je imel spravljenega v pločevinasti škalji v omari. Ko »e 29. decembra p. 1. šel Gabron nekam z doma, mu je Viljem izmaknil iz omenjene shrambe 1000 Dim. Te tatvine pa Gabron, ko se je vtrnil, še ni opazil temveč Stile na Silvestrovo ponoči, ko je zopet s svojo ženo prišel domov po nekem obisku. Istega večera se je namreč VSSeen zopet lotil Gabronovega deskarja tako. da je z Vetrihom odprl sobna vrata in iz omare vzel ves denar, 69.300 Din. Na vprašanje sodnika, zakaj je de- nar vzel, pravi Viljem, da ni mislil vsega, temveč le enega alfi dva tisočaka, da bi se lahko peljal v Zagreb. Ko pa je ravno 'brskal po tisočakih, je po stopnicah poropoital hlapec in Vilijem je vtaknil v žep kar cel zavitek bankovcev ter zbežal iiz sobe. Pri taki naglici je še pozabi! vetrih v kllliuoavnici sobnih vrat in naročil najbližjemu šoferju, da g-a je odpeljali v Celje. Razkošno silvestrovanje si je Vilijem Leskovšek privoščil v Celju. Takoj je poiskal nekega svojega prijatelja, s katerim je bit pri vojakih. Ta jc imel s seboj še svojega prijatelja in vsi irije so najpreje krenili k Zamparutti. Tu so si privoščili najboljšo večerjo in popili nekaj steklenic šampajnca. Viljem je bil za vso »ceho« plačal 400 do 500 Dim. Od Zampa-ruttija so šli na neko Silvestrovo zabavo v Narodni dom, kjer pa so pili največ le šampajnca im Viljem pravi, da se mu zdi. da je večkrat plača! mesto s 100 Din kar s tisočakom. Prijatelj ga je ovadil Ko so si v veselem razpoloženju za srečo im veselje v Novem letu segali v roke, se je še nekdo spomnil, da bi se bilo dobro peljali z avtomobilom. Iz Žalca nazaj v Celje, od tod pa v Kranj. V avtomobila pravi Vitjem, dla je naštel okrog 66 tisočakov. V Kranju, kamor so prispel ob 7 zjintiraij, je dal šoferju 700 Din, enemu od svojih spremljevalcev pa 1.600 Dim. Ta spremljevalec pa je bil sin trgovca K. iz Celja* ki je nesel 1.600 Din v Kranju na orožniško postajo im zadevo prijavil. Viljem si je poiskal v neki go-sltini prenos,išče, kjer je bil ob 9. že aretiran. K razpravi je prišel tudi Gabron Jože, M je razlagal, kako se je, ko je doma opazil tatvine, odpeljal za Viljemom v Ceflje in dalije v Kranj. Od vsega zneska je dobil nazaj še 61.293 potjo zagnal iz avtomobilu. Din, revolver pa je Viljem med Kranjski orožniki so Viljema predati Kuhlijanslki pcitilciti, katera ga je evskortiirala v Celje. Obsodba Leskovšek Viljem vso tatvino v celoti im podrobnostih priznava. Občina Ježica sporoča, da .je neoporočen, Gabron pa pripomni, da so starši rekli, da ga ne marajo več radi tako velike tatvine in nepoboiljšljivosti pod streho. Ko se po daljšem posvetovanju sodni senat vrne v razpravno dvorano, predsednik razglasi sodibo: Vilijem Leskovšek je obsojen na 2 leti 5,n 2 meseca robije m 3 leta izgube častnih pravic. V kažem se mu všteje preiskovalni zapor. S strogim obrazom n s solzami v očeh je na predsednikovo vprašanje Vi-!jem odgovoril »razumem« in končno pripomnil, da se bo pritoži' radi previsoke kazni. Kraj bednežev in Izgnancev Obisk pri prebivalcih ljubljanske Sibirije x Ljubljana, 12- febr. biroka je ruska stepa! Zadovoljen jaše po njej kozak. Zategla pesem gre po planjavi. V tem je vsa lepota ruske zemlje- Tam na robu je Sibirija. Kraj pregnancev, kraj kaznjencev; kraj očiščevanja, pa tudi kraj padanja iz greha v greh. Zato tudi: kraj izgubljencev. * . Žalostni domovi Ampak dragi moji: nimam v mislih to Sibirijo- Tam na robu Ljubljane, v kate ni stoje ponosne palače, kopica socijalnih ustanov, in vse take rečj modernega sveta, tam na robu te Ljubljane je Sibirija. Pod trnovskim zvonom, na cesti, ki vodi v Mestni log že srečavaš te izobčence. Hiše so redkejše, kmalu sj v logu- Začne se Cesta dveh cesarjev, no, kmalu smo Šele ko prideš čisto blizu te kolonije, zagledaš proč na levo sitran ceste med drevje potisnjeno naselje. Kdor prvič tu sem zaide, ne bi verjel, da so tukaj bitia slična nam. Tu ni elektrike, ni centralne kurjave in angleških stranišč, ni kopalnic. Ampak tudi ni prave strehe, ni niti celih sten, sploh ni tal, ni oken in tudi ni vrat-Nekaj^desk navpik, nekaj počez, mogoče luknja v deski, najenostavnejše vdelane razbite šipe in fo je — hiša in dom. Voda teče vsepovsod notri, veter puha ven in notri. Nekaj opek, star železen dimnik in štedilnik je gotov- In v takem domu prebivajo ljudje, se rodijo in umirajo. Betlehemska štimunga Sredi^ zime je bilo. Obiščem tako družinico. Mož je privlekel od nekod star železen, a temeljito razbit dimnik, ga vtaknil v streho. Nekako pod dimnikom je iz opek sezidal »kamin«. Žena je pristavila nekaj izprošeiiih loncev in začela se je kopelj nekaj mesecev starega otročička. Pred očmi mi je stala vizija betlehemskega otročiča. Pa ta je vsaj imel oslička in volička, da sta dihala vanj- Ta revček niti tega nima. Razumel sem vzrok bele kuge in nisem obsojal, zato sem se pa zgrozil: človek! In dostojanstvo, ki je bilo nekoč združeno s tem imenom? Daleč smo! Pa drugi obisk. Ubogi ruski begunec; ironija usode je vrgla tega človeka baš v to našo Sibirijo. Dejal mi je, da je to krivica za — rusko Sibirijo. Alkohol ga je vrgel najnižje, skruni človeško dostojanstvo tor čast, skruni svoje poštenje ter svojo — kri! MorHnlst Pa tretji tudi tam od severa, prav za prav Ukrajinec. Povabi me z gesto vredno dvornega ce-ramonjerja v svojo kolibo. — Vi pa niste tam v Rusiji stanovali v takile kolibi? — Njet, gospod moj! In mož razvije pred menoj dramo svojega življenja- Lasje na glavi so se mi ježili! Njega so boljševiki zvezali. Moral je gledati divje orgije z njegovo ženo in hčerko ter z divjimi Kačaki. Obe sta se divje branile, dokler ni žena izdrla hipoma samokres naj-bližnjemu divjaku ter z d verni streli usmrtila hčerko in sebe! Divjaki nitij mrtvih trupel niso spoštovali. Mož mi je le z bolestjo izdavi! iz sebe te besede, grebel s pestjo po cunjah, ki so njegova bedna postelja. Nisem mu vedel kaj reči, sram me je bilo pred to silno bolečino zrelega moža- Vedel sem pa takoj: ko bom to napisal, bodo dejali, da reporter namenoma dela senzacije. Prosim vas pa; poglejte sami. Ponuđeno cigareto je z vso sapo vlekel vase. išče omamnega .strupa, nikotin naj mu vsaj ustvari meglen privid lepših dni- Sicer je pa tudi — morfini st. Bog ve, če je res, kar je pripovedoval. V tej mešanici narodnosti, nazorov, moralnih stopenj, lepih in slabih lastnosti pa odraščajo otroci. Prj tajnih razpravah na sodišču se pa razgali vsa ta bedna socijalna slika. Pa kje so že tli ljudje od tega? Lačni, razcapani, samo enkrat siti, se razžarijo v alkoholu, divja hotnost jim narekuje zakone ter postave- To je pač »periferna«. Grozno kladivo življenja Med temi reveži, potrebnimi ne kazni, temveč pomoči, se pa blesti tudi duševna veličina. Revne bajte, a vendar vse, kar vidiš, je z veliko voljo do boljšega življenja- Sicer Še vedno bije skozi vso veliko voljo neusmiljena revščina, toda skrbno zabit košček najdene pločevina, za vratni tečaj porabljen konec usnja, košček strešne lepenke na Strehi in vse take malenkosti vendarle budijo vero v delavnost. In vsaj željo, da bi rad delal. — Vas mora pa vendar zebsti v tejle kajžici? — Gospod, seveda nas zebe! — Ste že precej stari očka! — Petdeset sem proč! Križ božji! Imel sem ga za osem desetletnika, pa jih ima šele petdeset! Grozno ga je moralo življenje kovati! — Tamle v ti stili bajti je pa sili z družino. — Aha, imate vsak svojo- Mož se trpko nasmehne ter krevsa z menoj v sinovo »vilo«! Vstopamo! Mlad možakar, mlada žena, pet otrok! On brez dela, ona brez dela, 'ostali pa samo lačni — kljunčki. Kupiti je hotela otroka Kot spominske podobice z božjih poti sc mi zdijo te glavice. Zlati kodrčki, modn očesci, beli zobki. Nekoč jih je obiskala mlada ele* gatna dama iz mesta, mi pripovednic žena- Užaljeno je vzkliknila: Za vraga, zakaj imajo berači tako lepe otroke? Hotela je cirčga seboj da bi ga posinovila, zato je pa ponujala večjo vsoto denarja! Ljubeče materino srce ni dopustilo, da bi prodala otroka. Dama tega ni razumela, bila je ogorčena, ter je še celo poskušala interoenirati na socijalnom uradu, da naj odvzamejo eno dete, češ, da mati in oče nista zmožna rediti, še manj pa vzgajati toliko otrok, ker sta oba brez zaslužka. Kot tehten vzrok »e navajala — pohujšanje otrok, ker vsi bivajo v eni in isti sobi, dveh pa koliba sploh nima! In peto nebo-gljenče se je baš tedaj pripravljalo na svet! Kmalu bi obveljala volja damice. Tako živi več sto ljudi V dvajsetem stoletju bi se izvršil vzakoiijeui rop malega, a srčkanega deteta. Mati se je z vsem; silami uprla temu ter še celo — zagrozila, da ostale v tem slučaju — pobije! In dete je ostalo materi. Bog je dal. da se je tudi pni petem vse srečno iztekto- To je slika naših dni. naše bede, naše bolečine! Tam zadaj za mestom v logu pa odrašča nov rod. ki bo besno tor strupeno sovražil vse kar jc lepega, kulturnega, sir cijahiega, ker danes od vsega tega — nič nima! Kolonija Sibirija v Mestnem logu šte e več sto liudi! Zvezdoslovcc, ki je bil seveda tudi profesor, stopi v svoj laboratorij in obesi svoj klobuk na konec daljnogleda, nato pa opazu.o zvezde skozi dalnogled! — Prvič opazujem to zanimi-vost, da traja lunin mrk toliko časa! Znižajte najemnine! Ljubljana, O. Lbr. Naši javnosti je dobro znano, kako brezupno že nekaj let biječo stanovanjski najemniki borbo za znižanje sitanovanjskih najemnin-to svrho so si po vsej državi osnovali svote organizacije, katerih Predstavniki se bodo zbrali v nede-o na skupno zborovanje v Zagrebu. Namen zborovanja je zlasti v tem, oa se javnosti pokaže vso tragiko našega nilega čloeka, ki životari 'z dneva v dan brez trdnega gospodarskega smotra in uspeha. Lohodkj malega človeka so da-Oes minimalni. Po zdravem človte-ssem računu bi moralo odpasti na stanovanje komaj šestino tega do-nodka. In vendar j-e treba splošno uKotoviti, da gre z» stanovanjsko '•aiemmno okrog polovico dohodkov. Spričo tega je vsepovsod za-vkdala podliranjenos-t in telesna nslabelost večine naroda. S polo-vioo dohodkov, ki še ostenejo, se namreč ne da tako živeti, da bi člo-*ek zadostil najnujnejšim potrebam* ne ve-ampak v Prvi vrsti nemogočemu nesoraz* !"'-'riu med splošnimi dohodki in !/-datki za najemnino. Vprašanje lzvrpanosti najemnikov je tako aku-,1(), da mu je treba posvetiti' kar V^več pozornosti. Izčrpanega na-^nika je treba brezpogojno za-^djiti, ker je to v interesu celokupnega gospodarstva. Samomor v kavarni |..oroa najemnikov nikakor direktno najemodajalcem, Ljubljana, 12. februarja, , p01-je je vedno hujše! Razmere ljudi v obup. Jasno je, da 86 človek odloči za odhod na oni v sltrajnoeti- Včeraj ponoči je tak obupanec tienp svoj življenjski tek- Mulec 006 Se je včeraj podal v kavar-t° ^bor. Si>il je kozarček žganja 1 dve orni kavi. Hipoma je pa ustavil samokres na levo stran vl®i tor ustrelil. Prepeljali so ga gto>lnic°( kjer je zjutraj ob pol 36 u* umrk Pokojni Mulec je bil s-e »tar, rojen pri Ljutomeru, V r je pa stanoval v Ljubljani v j^toh. Bil je poročen Vzrok sa-gu,fl0la za en^-'at še ni znan, si-s^1110 se pa ni ustrelil zato, ker je predobro godilo. ^lln za smrtno kazen na ^H^^iški državi Južna Karoli Usrnrx • prvikrat poizkusil kein s Plinom in to na ne na nAr.nc«. ki je bil radi zločini smr -i- l)eii deklici obsojen n; Zovu,-.nsmrčenje pa je bilo gro celi}, n ^a1!' komisije so mogl oktin Pv , "’inut opazovati skoz niiZ pilnske celice strašne smrtm Traiain* sl°l privezanega Črnca So n P to polnili dvanajst minut, d; stan Pm.-Zcl^viliki ugotoviti na bodo v ,!-1', ,Po. tei slabi izkušnj tničiti st l' ^rzaVl spe* vpijali clek Kriza v usnjarski industriji Delavstvo na cesti Šoštanj, 12. februarja-Poleg drugih akutnih gospodarskih vprašanj v Sloveniji se je te dni nenadoma pojavilo še vprašanje usnjarske industrije. Celjski sestanek usnjarskega odseka Zveze industvijcev je 7. t. m. sporočil naši javnosti, da je težak položaj zajel tudi usnjarsko industrijo. Preko meje pritiska dumping z nemškega trga s tako silovitostjo, da se mu ni moči zoperstavljati. Nemci nudijo zavoljo ugodnosti izvoznih premij izdelano blago po taki ceni, ki je za okoli 20% nižja od proizvodne cene pri nas. Poleg tega je treba še pripomniti, da cene kož nikakor niso v sorazmerju s cenamj živine, tako se n- pr. plača danes za vole po 2 Din za kg, medtem ko velja kg volovske kože 11 Din. Težak položaj v usnjarski industriji je seveda neposredno tako prizadel delavstvo. Že pred nekaj tedni sta ustavili obratovanje tvornici Knaflič v Šmartnem pri Litiji in Verbič na Vrhniki- 8. t. m. pa je odpovedala za 22. februar delavstvu na jvečja usnjarska tvornica v Sloveniji Wosch,nagg v Šoštanju. Odpoved opravičuje podjetje s splošno krizo v usnjarski industriji. S to odpovedjo bo na cesti 350 delavcev in delavk, brez kruha pa bo ostalo nad 800 njihovih družinskih članov. Za ves Šoštanj in bližnjo okolico je to izredno hud udarec. Proti tej odpovedi je delavstvo sklicalo za 16. t- m- veliko protestno zborovati je v Šoštanju, poleg tega pa se bo posebna delegacija delavstva podala tudi v Beograd, kjer bo intervenirala za delavske interese. Žrtve manije zavarovanja Ljubljana, 11. felu. Zaradi vedno novih in težjih udarcev gospodarsko krize je v splošni javnosti Se skoraj pozabljeno delovanje Vzajemne pomoči in njen polom, ko jo MLše prebivalstvo prijela prava manija zavarovanja. Ob vsaki gospodarski krizi sc pojavljajo strem ljenja po skoraj čudežnih rešitvah, ki ljudem kakor loterije obetajo veliko vsoto denarja za malenkostne žrtve. Vendar pa zadnja naša manija zavarovanja na slovanskem jugu ui bila nova, poleg tega pa tudi nima tako katastrofalnih posledic za vso državo, kakršno je povzročil polom enakih zavarovalnic v mali, gospo darsko popolnoma izčrpani Srbiji ob prelomu 19. in 20. stoletja. Splošno pomanjkanje so bila najugodnejša tla za najriskanlnejše spekulacijo in v Srbiji je tedaj nastalo nešteto zavarovalnic, Podobnih naši vzajemni pomoči in njeni mariborski sestri, ki je pred kratkim vrgla v večletne ječe svoje glavne funkcionarje. Ko jc del zavarovanih umrl. je naravno zropo-talo vse.skupaj na kup in pod ruševinami pokopalo množice srbskega prebivalstva. Nastal je splošen ban-kerot in le izjeme niso bile prizadete. Mnogo manjša je bila n. pr. pri nas katastrofa Glavne posojilnice, vendar pa niti danes ta ni pozabljena. Tudi vzajemna pomoč še ni pokopana in javnosti lahko sporočimo, da je v teku kazensko postopanje, vendar preiskava še ni zaključena, a čuli smo, da bo v najkrajšem času dvignjena obtožba proti štirim funk-vionarjem oziroma urednikom. Razprava se bo seveda zavlekla tja do Poletja sli bo pa morda šele jeseni. Kar se pa zahtev tiče, je pa stvar za oškodovance prav ugodna Koukurzna masa je namreč — razen nekaterih malenkosti — vnovčena in je denar naložen v Hipotekar- ni banki in Mestni hranilnici ljubljanski. Skoraj gotovo dobe upniki, polno kritje kar je bilo pač na ugotovitvenem naroku priznano. Denar bi upniki lahko dobili takoj, če ravnatelj Ogrizek umakne svojo zahtevo po 511.000 Din, namreč na pogodbeno odpravnino 300.000 Din in na 211.000 Din, ki jih je žena vrnila še za časa komisarja dr. Mencingerja, Ali še ena težka ovira je pri stvari, kar je pač treba počakati, da Mestna hranilnica izplača tam naloženo vsoto. Filmsko mesto pogorelo V noči na nedeljo Je v londonskem Hollywooodu, timskem mestu Elstree, izbruhnil ogenj, ki je uničil velik del zgradb in naprav. Zgorelo je šest popolnoma opremljenih ateljejev, trije filmski odri,* 40 garderob in 24 poslovnih prostorov. Škoda znaša nad pol imilijona funtov šterMngov. Več filmov v vrednosti tričetrt milijona funtov so še mogli rešiti. Vsled te katastrofe, s katero je težko prizadeta angleška filmska industrija, je začasno ustavljeno vse delo v Elstreeu- Snemanja novega velefilma 'Kar hočete« z Elizabeto Bergnerjevo in drugih filmov ne morejo nadaljevati. Kakih tisoč nameščencev, igralcev, tehnikov in drugih je zdaj brez zaslužka. Trajalo bo najmanj pol leta, da uničena poslopja in naprave na novo zgradijo. To je bila največja požarna katastrofa v Angliji izza zadnjih let. Kako je ogenj nastal, ni mogoče dognati; najbrže pa vsled kratkega stika. Pri požaru sc ni ponesrečila nobena oseba. Strahovita zima v Ameriki to je v srcdnjezapadiiem delu Zedinjeni li držav, šc vedno iti popustila. Po najnovejših poročilih je nad Chicagom divjal snežni orkan, kakor ga stari ljudje ne pomnijo-Dvajset oseb je zmrznilo. Število vseh smrtnih žrtev tega polarnega mraza znaša okoli 600. V Illioisu, Ja\vi in Michiganu je bilo zasneženih 12 vlakov, železniški promet je na nekaterih krajih popolnoma ustavljen- Zamrznili so tudj vodovodi, da na mnogih krajih primanjkuje vode. Tudi i-e velika stiska za premog in mleko. V Minnesoti in Severni Daroffi. je padla temperatura na 45" pod ničlo, V New-Yorku pa je nenadoma nastopilo južno vreme in je vsled naglega tajan a snega in zabasan ja kanalov mnogo uMc pod vodo. Najstarejši član angleške kraljevske družine Najstarejši član angleške kraljevske rodbine je vojvoda Connauglit, ki jo danes star 85 let. Udeležil se je pogreba kraljice Viktorije in tudi za pogrebom kralja Edvarda Vil. bi bil lahko šel, ker je bil že takrat dovolj star. Za pogrebom kralja Jurija V. tudi ni utegnil, ker ga je bolezen zadržala. Tako je ta še sedaj živeči član kraljevske rodbine dejansko spremil k večnemu počitku kar tri kronane angleške glave. Petrolej na Bolgarskem Neka švedska firma je dobila od bolgarske vlade koncesijo za geološke preiskave v vzhodni Bolgariji, kjer se po mnenju bolgarskih geologov nahajajo izteki rtt-munskega petrolejskega ozemlja. Tudi na Grškem so že ugotovili na več krajih petrolejska ležišča, ki so nekako nadaljevanje albanskih petrolejskih ležišč. Posebna komisija grškega gospodarskega ministrstva je skupno z nemškimi strokovnjaki preiskala zadevna ozemlja in našla, da bi se dalo pridobivati toliko petroleja, da bi krila Grčija s tem vso lastno po-. trebo, a ga lahko tudi znatne množine izvažala- Z udeležbo angleškega kapitala se je osnovala tudi že akcijska družba, ki bo že prihodnji mesec začela delat; z naj-novejšimi stroji nemške firme »Itag«. Kemija uničuje rože Rožna Polja jasmina, nagel jev in vijolic na francoski rivijeri so svetovno znana. Tamošnji vrtnarji in »rožni« farmarji so bili do nedavna veliki gospodje, ki so vdano služili in stregli ženski ničemumosti tega sveta. Zadnji čas pa so začeli tudi ti gospodje strašno tožili nad krizo in tegobo današnje dobe Cez svojo lepo eksistenco so že napravili tako-rekoč križ. Kemična izdelava vonjav in različnih parfem o v jih polagoma, toda vztrajno uničuje, sc pred nekaj leti so bile velike tovarne za vonjave glavni odjemalec lepih rož. iz katerih so potem izdelovale vonjave. Te tovarne so letno porabile na milijone kg najrazličnejših rož. Kemija je sedaj vse to nadomestila. V noj različnih cvetlic, in rož je tako spretno posneta, da ničem urne dame Prav nič ne izbirajo. Najdnlj so sc še držale vijolice. Toda naposled je tudi skrivnost njih omanega vonja odkrila kemija, tako da tudi tem lepi trt cvetkam preti zdaj pogin. Angleški dramatik Bernard Shaw je nekoč večerjal v neki predmestni restavraciji Goslač tre-tie vrst? je precej igral stare šlager je! Shaw ga pokliče: -- Ali igrate tudi po željah gostov? — Seveda! Kar izvolite! — Prav! Pote m prosim, da igrate partijo šaha! maščevalec Kriminalni roman. 10 Drugi del. VVitoam sc je zdrznil. Zdaj ni vedel, kako naj si razlaga to nenavadno spremembo v baronovem obnašanju. In nestrpno je Čakal, kaj bo slišal o Eli. »Torej ml boste to odgovorili na moje vprašanje?« »Zakaj pa ne? Nimam vzroka, da bi pred sorodnikom J?sp.v dične Ele prikrival odnosaje. k. so bili med nama«. VVilliam se je oprijel stola. Vse sc mu je vrtilo pred očmi- noge sin mn klecale. . »Odnošaji - med njo m vami.« je trudoma spravil iz sptic-»Seveda, gospod Morris, kako na naj sc drugače izrazim?« je zlobno sc smehljaje odgovoru baron. »Od nekdaj sem ze njen sosed in sl lahko mislite da sva se pogostokrat videla. No, tako dalje pač. .« t ka; »In - ona- -?« e z-* sto na WHiMam, ki je od bolne ljubosumnosti izgubil vso razsod • duha. Sicer tako genijalni m b-strovidnii Jack. zdaj m opazit, kako sc mu baron laže. »He — gospodična NiC^rns samoumevno, to je bila do mene vedno zelo ljubezniva. Nekoč sva se tudi slučajno srečala v starem delu mesta. In ie bi" ^ prilika, da sva sc ma..o b-J*^ seznanila. . . No, bi, je to es nedolžen sestanek, gospod Morris!« Umolknili je. Sede zca; jc opazi kako grozno je udaru Jovc-katerega sc je malo prej take bal. VVilliam je molčal; na obrazu se mu je poznalo, kako strasno ^Bairon je ravnodušno n a dalij e- »Ker domnevam, gospod Mor-rts. da je mati lepe gospodične Ele zelo zaskrbljena in da mogoče misli, da je btia njena hu t^l'Sto noč v diružbi ktiikšnih zuzdiancev, sem pripravljen gospo v tem tMJgtodu popolnoma pomitili. Gospodična Ela je bi.a tako ljubezniva- da je tisto no v obiskala mene v moji vS«. Iz Williamovih prsi sc je izvn globok vzdlih. »Sam sem sc začudil«, je pripovedoval barom, «ko mi je sluga javil, da ždi neka mlada gospodična govoitibi z menoj. Kako sem bil presenečen^ ko sem Zagledal vašo gospodično sorodnico !« , . „,0 »Datlije — kaj je bilo potem.« ije zastokal NVitMam. »O, zdaj je pa konec moje povesili, gospod Morris!« je ciejai (baron z vljudnim poklonom, brce se mm je pri tem grohot ato. »Več nočenn m bi smem izdati! fTo boste menda razumeli. Dovolj bo, če pripomnim samo tole: gospodična Morris je šele prihodnji dam zjutraj zapustila mojo vilo«. »Ali ~ jc — to — resnica?« Glas NVidia mo v jc zvenel votlo ikaktir iz groba. Vendar ne niiiisfite, da sc šalim!« so je mvsmdiniil baron. Ah,..— na nek«; sem pozabil — tiiaš*prav, da ste tu Gospodična jc taikrat v mojii vlili slučajno poza!)! la svojo zaponko. Že več- krat sem ji hotel vrniti jo, pa ni nikoli prave prilike. No- zdaj je pa sploh odpotovala. Morda boste vi tako Ijubeznjivi in ji to zaponko poslati. . Stopil je k pisalni mizi. iz nekega predala vzel briljantno zaponko in jo izročil NVilliamu. »Da — to je njena zaponka« je turobno vzkliknil NVidia m. »O. Ela! — Eto-« Stal je na svojem mestu kot prikovan, gledaje v tla. Po dolgem premoru ga jc nagovoril baron: »G osp o d M or r i s!« Tedaj se je NVjlliam zdrznil in ga pogledal tako grozno, da je baron prestrašen stopili korak nazaj. Želite še kai izvedeti, gospod Morris?« je vprašal plaho in potihoma. »Zaenkrat zaenkrat nlc- gospod baron!« Rezko jc obrnil baroma hrbet in odšel. ★ Motiv se je vsa obupana vrnila v Jackovo hišo! Niti mesec dni še ni bilo minulo, odkar je odšla k svoji maitori im že je bila zopet tu. . . Jokaje je zdaj pripovedovala svoji prijateljici Bcssie, koliko hudega j c morala v tem kratkem časti .'restati. Opisovala ji k ganljivo s\ klanje s svojo maiterjo ki jo je tako illepo im vse odpuščajoče sprejela. Stara, dobra ženica, ki jc že mnogo gorja n. svetu doživela, jc z materinskim razumevanjem upoštevala Mollyn molk in ni silila z nepotrebnimi vprašanji vanjo. Zadovoljila se je z svečanim zagotovilom svoje hčerke, da ni bito v slabi družbi im da ni ničesar storila, česar bi se morala zdaj sramovati. P mižna ženica, ki je skrbno vzgojila Motiv, je dobro poznala svojega otroka in je vedela, da mu lahko zaupa. ... Toda sreča je bila kratkotrajna. — Razburjenja, ki jih je starka doživela zadnje čase, so izpodkopala njeno zdravje in jo priklenila na bolniško posteljo. Njeno, od dela im skrbi izžeto telo ni zdržalo im čez nekaj dni je mirno zaprla za vedno. . . Bcssie Je sočutno objeto svojo prijateljico im jo. totožiia, kakor je vedela in znala. Mollv je s tihim glasom nadolijevala in pripovedovala prijateljici o svojem obupu, ko je po materini smntli ostala povsem sama ha svetit. Krčevito ihteč ji jc priznali), da je v svojem obupu sklenila končati si življenje, lih da jo jc v zadnjem trenutku obvaroval pred tem usodepotaini korrvlcom _ neki Jackov pomagač, ki sc je bil nenadoma znašel pred njo. In ki jo j c zdaj tudi pnipolfa!^ semkaj, katmcir sama ne bi našla. Bcssie je po teli besedah takoj spoznajta, da jc dal Jack nadzorovati Moll.v. Toda manj morda radi tega, ker ji ne bi bil zatipal, ampak bolj da ji v morebitni stiski pomaga. Kako umesten jc bil ta njegov ukrep, se je kaj k mahi izkazalo. Prisrčno Ji jc Bossie prigovar-jata in končno sc ji je posrečilo, da vsaj nekoliko potolaži in pomiri svojo obupano prijateljico. »In kaj bo pa zdaj z menoj?« jc plaho vpračala Motiv. »Odslej bo ta hiša tvoj dom«, jo je mirila Bessic. »Razen tega pa imaš mene, ki tc iskreno babi m. Skušala ti bom biti iskrena in dobra sestra. Vse. kar morem, bom storita, samo da ti bo razje«. »Ali. draga Bessic, kaj bi bno, ko ne bi imela tebe?« »No, no, ti neumnica mala, zdaj pa bodTTepo pridna in se odpočil. . Pvtrkalo je na vrata,Jn Bcssie je hitela odpirat in že je bito v' Fta a. do cm objemu. Ko pa je zagledal Motiv, je bil ves v zadregi. »Ah, gospodična Mollv!« jc pre-.senečen vzkliknil. »Vi ste tu. pu nas?« Besiic mu je na kratko zašepetala na uho, kaj se jc zgocno z Mollv. Edvard je stopil na hodnik in zaklical: »Tom! Hc, Tom!« Tom je pritekel, in obraz mu je kar zasijal, ko je zagleda. Mc’Iv. »Gospodična, vi ste že prišli?« je ud veselega presenečenja komaj spravili iz sebe. Mollv mu je molče podata roko. Teda' pa jc Bessic energično porinila oba iz sobe, češ, zdaj se pa sama med seboj po razgovorita. kakor se bova tudi midva z Edvardom. V MESEČNI NOČI. V Jackovi hiši je vladata mrtvaška tišina.' Meseci- je nenavadno močno svetili. Njegovi žarki so prodirali skozi okna in metali čudne sence po tleh in zidovih sob in hodnikov. Bližala se je polnoč. Nikjer ni več gorela luč. Tudi obe dekleti sita, se spravili spat. Toda medtem ko jc Mollv že trdno spala, se je Bessic premetavata po imstejjii in ni mogla zaspati. Iz domačih gajev J. MURN-ALEKSANDROV: . Tretiotek Tam v daljavi nc vc se, kam ptič leti, tam v nižavi nc ve se, kam sc spusti naskrivaj: iako v duSi lep tronolek zbeži iti ne vemo, kam, kje se zbudi Se kedaj. Josip Murn, s pesniškim ime« nom Aleksandrov, je nastopil v slovenski književnosti hkratu z Župančičem, Kettejem in Ca n« knrjcm. Oti vseh jo Murn kot pc« snik najnežnejši. Zavratna bole« zen, jetika, je dala vsej njegovi poeziji nek svojski, bolesten na« dih. S posebno ljubeznijo je opc« val kmeta in kmetsko življenje. Rodil sc jc 1. 1879. v Ljubljani, kjer ga jc 1. 1901. smrt rešila gorja in trpljenja. Zbirko njegovih pesmi z naslovom »Pesmi in ros mance« jo po pesnikovi smrti iz« dal založnik U. Schvventncr y J Ljubljani. Razne novice Čudna nezgoda sc je nedavno pripetila nekemu Angležu P'-Durbanu v južni Afriki. .Moti-je vrglo na breg velik e ga _ uir‘“ vega morskega volka. M oz J-hotel fotografirati to zver z odprtim gobcem in jc s palico poskusili razkleniti njene čeljust'. Pri tem pa mu je palica spodrsnita, nakar se je volčji gobec tako litro zaprl, da mož m uio-gel pravočasno umakniti . roiw. Strašno zobovje mu jo je skoraj zdrobilo. Zdaj ga zdravijo V bolnici. Najplodoviiteijša dežela Eviropc je Poljska. Tam narašča prebivalstvo vsako leto za okrog0 450.000 duš. Danes šteje Poljsko že nad 35 milijonov prebivalcev. r\oti megli se doslej tudi z najmočnejšimi žarometi (reflektorji) nii dalo nič opraviti. Zdaj pa jc amerški Inženir btayneS izumil žaronpt. ki razganja meglo na ta način, da jo s svojo silno vročino sproti suši. Reže v meglo oravcate predore-Ta žaromet bodo poirabljail tudi za otajaiiije sadnega drevja od ledene skorje. Grozovito statistiko o krimitia-'tito'J v ZpirUnicnrii državah Anj®' rilke objavlja neki newyorski zdravniški časopis V dveh to-tih se jc tam dogodilo 63 ugra-IVitcv. štp\Uirv vpr1'" tatvin in ropov jc znašalo v devetih mesecih 130.000. umorov pa je bilo v ‘istem času tič manj ko 2440. Torej povprečno 9 umorov na dah. Prijetna dežela! Mesto Ouetta v Beludžistanu (severozapadna Indija), ki ga je * tani docela . razdejal potres, bodo z ozirom na to, da je to' za Anglijo zelo važna vojaška po-stioiaiiika. na novo zgra4i'H.^Stroški te obnove so preračunali1 na okroglo poldrugo milijardo dtnairiev. Grozna sekira na dražbi Zadnjič je naš list prinesel sliko zgodovinske sekire, ki pojde te dni v Parizu na dražbo z drugimi znamenitostmi grozovitega spomina vred. To jc giljotina« pod katero je v francoski revo-iiuoiji padla glava kralja Ludvika. XVI in kraljice Marije A n tol-noitte in nešteto drugih pleme-, nibaiškili glav. Ta sekitto je bita-' skozi stotetje last pariških krvnikov, ki je jro tradici prehajala od enega na drugega. Sc-le )• 1893 jo je prodala vdova krvnika Rodhe nekemu zbiralcu, čega r dediči se hočejo zdaj znebiti tega mrkega predmeta. Bajič namerava izdružiti to sekiro »Musee Carnevailet«, ki že inhf1 slovečo zbirko žnamemiitosti iz ircvotucijumrne dobe. Verjetno pa je, da bo romata v Ameriko« kjer imajo za take reči sila zanimanje in denarja. Astrološka napoved za 13. februar Na ■ nebu je slaba konstelaciji ki za današnji dan ne obeta u-c kaj dobrega. Danes bo dosti du* sevih razburjenj. Čuvstveni budio bodo vznemirjenj in razdražljivi. Za kake načrte im za potovanja slab dan. Nevarnost nezgod zlasti z motornimi vozili. V poklicnem življem j ti neprijetna P1'-'-senečenja. Z a zlite se danes, dtj se v čem ne piremiaigljte! — v ženskah tudi štab o razitoloženj-1 Poročilo iz Ga'Pa Tek na 18 km Ga-Pa, 12- febr-Za današnji 18 km tek se je prijavilo 23 držav s 115 zastopni-ki- Za naše barve so bili prijav. IJeni naslednji (v oklepajih startne številke): Jakopič A. (2), Knap (25), Baebler (46), Jakopič Allbin (63), Klančnik (83), Deč-m:|n (97), Smolej (107) in Istenič .(113). Za tek so bili naši fantje izredno dobro razpoloženi- Dober l'a je bil tudi sneg im sijajno senčno vreme. Startno številko 1. je dobil Ne-^ec Wiily Bogner, kar je zanj Precejšen udarec, ker je moral °t prvi gladiti progo. Za njim je s(artal niiš Gusti Jakopič. Ko piše-160 to poročilo tekma, še traja. Na Cl'J pa so v tem času že prispeli Nekateri tekmovalci- Kot prvi je Italijan Menardi v času ■19-6. Sledil mu je Bogner'. Naj-čas pa je dosefgel Norvežan tircdahal s 1:18.1 Gusti Jakopič 6e j® držal prav lepo in presmučal Progo v času 1:24.36. Končnega !6zultata teka na 18 km pa še ni Mogoče sporočiti, ker še niso pri-sPeli v tem času na cilj vsi tekmo-Splošno pa sodijo, da bo 7n'i:govailec Nor\-ežun Oddbjorn Kagen. Angleži prvi v bobu , — Pa., 12. febr. Tekme v ^ibu Se vrše danes dopoldne. cinperatura je —8° C in sneži ar močno ovira i“'--------' , ^obu tekmovalce. V je dosegla Švica največ 'kik. V o zadnjih poročilih je pa j'1'1 zadnji tekmi, ki sc je vršila Anglijo in Švico, dosegla ><1 m i.ia nePr>čakovan uspeh. Am j °ski vozač je baje dosegel br< n,> 120 km. Nima denarja ** bi prišel na sodišče v, Celje, 11. februarja "k se morala vršiti tU„C l’jočlauekim senatom razprava iu Šušteršiču in nekemu Požarju !',llil ob Savi. Obdolžena el a, da j;j- . radls kokoši.* Starikavi šušter-pfj-k razpravi prišel, za svojega j. ph,lja Požarja pa je povedal, da ja ‘'zPravi ne more, ker nima deuar- 18. februarja. Ob 12: Sthf 13; l euite> Plošče, 12.45: poročil Ha,] Uli’ Poročila, 13.15: Zabavna ur 8lovP0rke*,er’ 18-4,): Slovenščina s l9.30.n'k7s,®08:o0r,h’ Li')sk0- h:.._ er’ “2: noročila v NAJNOVEJŠA POROČILA - - - ■ -- Pomembne izjave dr« Milana Hadie e naporih za ureditev Srednje Evrope Pariz, 12. febr. r. Dr. Milan Hodža, čehoslo vaški ministrski predsednik, je izjavil poročevalcu »Journal«.« glede na sedanji evropski položaj, da treba resno računati s ponovnim oboroževanjem Nemčije ter njenim izključevalnim sistemom, ki ga vodi glede na zunanjo politiko. Dr- Hodža je rekel, da so se neke motnje, ki maj bi preprečile skupno sodelovanje, odstranile in da se je po njegovem mišljenju vprašanje glede restavracije Habsburžanov potisnilo z dnev- nega reda- Pri sodelovanju Male antante in Avstrije je potrebno, da to skupno sodelovanje ne daje utiša, da je naperjeno proti komurkoli, posebno velja to glede Italije in Nemčije. Čim bi namreč gotove države pričele misliti, da je zve^a Mala antanta in Avstrija naperjene proti njim, bi se mir v Podunavju zopet omajal. Na koncu je dr. Hodža izrazil upanje, da se v kratkem likvidira spor v Vzhodni Afriki in da se prične s sodelovanjem Italije rešavanje vseh perečih evropskih vprašanj. Pred novimi boji na jugu Dolo, 12. febr. T. O. poroča; Na južnem bojišču se vrše lokalne borbe z nerednimi abesinskimi četami, ki ponoči napadajo italijanske oddelke, kli prodčrajo med Webi Šebeli in Ganaie Doria. Večinoma so vsi ti napadi brez uspeha, ker so taborišča preko noči močno zastražena. Čete, kj jih je poslal Gra-ziani na pomoč četam v sektorju NegeM so že prispele. Boji so v tem sektorju že pričeli, vendar ne z vso srditostjo, ker sta obe vojski zakopani v strelskih jarkih in se utrjujeta. . Italijanski letalci vrše vsakodnevne izvidniške polete preko Vadere vse do Sidama, če opazijo kakšne abesinske oddelke, pri-čno bombardirati. Troje italijanskih letal je včeraj pregledalo vso okolico ob reki Webi Mana vse do Magale v pokrajini Bale. V Oga-denu se vrši koncentracija Italijanskih čet od reke Fafan in preko Ualuala. Vrašanje Porenja Pariz, 12. febr. r. V današnjem »Ouvre« piše ga. Tabouis, da sedanje zadržanje Velike Britanije glede vprašanja demititoranega pasu v Porenju izgleda zelo pomirljivo. Velika Briišanija želi, da bi se sklicala velika mednarodna konferenca, na katero bi bila pozvana tudi Nemčija. Na tej konferenci bi se reševalo vprašanje Porenja in vprašanje zbližanja in skupnega sodelovanja drugih sil z Nemčijo. V Londonu so mnenja, da bi se ta vprašanja dala rešiti v nekaj mesecih. Na konferenco bi bila poklicana tudi Sovjetska Rusija in druge sile. Volitve In milijoni V Rumi je imel preteklo soboto shod poslanec za rumaki srez dr. Voja Janjič, ki je po poklicu pravoslavni duhovnik im je pri lanskih petomajakih volitvah kandidiral na Jev bičevi listi, pozneje pa je prestopil v vrste JRZ, ki jo sedaj organizira v svojem volilnem okraju. Dr. Janjič ie pred svojimi vo-lilci zavračal trditev, da bi bila Jevtičev« vlada potrošila za peto-mnjske volitve v narodno skupščino 58 milijonov Din- Izjavil je, da je vlada v ta namen porabila samo 3 milijone 800-000 Din in nič več. Dvojni jubilej nadškofa Bauerja Kakor poročajo iz Zagreba, je bila včeraj na svečan način proslavljena 851etnica življenja in 25-letnica škofovanja zagrebškega nadškofa dr- Amilom Bauerja. V nedeljo bo ta svečani jubilej še posebno proslavljen v dvorani zagrebškega Zbora, zagrebška društva pa prirede v soboto 15. t- m. oib osmi uri zvečer bakljado, pri kateri bodo sodelovala samo povabljena društva in ustanove. Socialisti hočejo svojo stranko V nedeljo se je v Zagorju vršil socialno demokratski shod, na katerem sta nastopila mariborski odvetnik dr. Reismait in novinar Eržen, urednik »Delavske politike« v Mariboru. Utemeljevala »ta stališče, da za somišljenike socialne de. mokracije ni mesta v nobeni izmed sedanjih strank in da je zato potrebna obnovitev socialno demokratske stranke za Jugoslavijo. Iste misli je pred kratkim poudarjal tudi socialistični voditelj dr. Živko Topalovič- Shod v Zagorju je bil, kakor poročajo, prav dobro obiskan. Vlada v skupščini varna Pod tem naslovom piše današnji »Slovenec«; Kakor se je že ob priliki vseh dosedanjih skupščinskih sej. na katerih se je glasovalo, ugotovilo, je poslanski klub skupaj e klubom vladne večine vedno kompaktnejši ih razpolaga v narodni skupščini s solidno večino, s katero bo vlada lahko nadaljevala svoje delo. tako ob priliki sprejetja državnega proračuna, kakor tudi najnujnejših zakonskih osnutkov, ki jih je pripravila kraljevska vlada. Podobno piše tudi beograjska »Pravda«. „Samouprava4* glasilo JRZ Po sklepu izvršilnega odbora JRZ bo pričel prihodnje dni spet izhajati bivši osrednji 0'gan bivše radikalne stranke, ki pa bo sedaj glavno glasilo JRZ. Urejeval ga bo posebni direktorij, v katerem bodo imeli bivši radikali 3 člane, bivša SLS 1 in bivša muslimanska organizacija tudi 1 elana. Letalska nesreča. Pi-viz, 12. febr. Nedaleč od tu jo včeraj strmoglavil velik vojaški avir on.. Pilot in mehanik sta se ubila. Vihar nad Benetkami Benetke, 12. febr. Nad beneškim zalivom je besnel strahovit vihar. Utonil je eden ribič, ena žena z detetom in tri ladje, ■katerih posadka pa je bila rešena. Marsejski proces proti koncu Aix en Provence, 12., febr. Proces proti marsejskim zločincem sc bliža svojemu koncu. Po končanem zaslišanju prič je na včerajšnji razpravi pivi -govoril državni tožilec Rol, ki je s Pretresljivimi besedami orisal vso odvratnost marsejske tragedije, strahoten vtis, ki ga je napravil zločin na vso mednarodno" javnost, veliko osebnost blago pokojnega vladarja, ki je bil umorjen od zločinske roke prav tedaj, ko se je napotil v zavezniško Francijo, da dokonča veliko mirovno misijo, nadalje plemenito gesto N j. Vet. kraljice Marije, ki je prvotno nastopila kot zasebni to-žitelj, da bi spremljala razvoj preiskave in da bi ji mogla dati koristne podatke, a se je po končani razpravi umaknila, da bi s tem vsemu svetu jasno pokazala, da Popolnoma zaupa v francosko pravosodje in njegove predstavnike. Dva velika moža idealista sta padla kot. žrtvi pobesnelih zločincev. Ti zločinci iz organizacije, ki so jo ustvarili izšolani profesionalni atentatorji, so morali čez pol Evrope, da so dospeli v Marseilles v družbi sokrivcev, ki so jih podpirali, ki pa zaslužijo isto kazen, kakor izvršilec zločina. Porotniki naj o tem izrečejo zadnjo besedo, državni tožilec Pa zahteva za vse obtožence smrtno kazen. — Zdaj pridejo na vrsto še govori zagovornikov, nakar bodo porotniki odločili o usodi zločincev, ki jih je svet že sodil in tudi obsodil. Pop, ubil te bom.. Subotica, 12. febr. 38 letni kmet Toma Stipič iz Verušiea je zadnji dve leti kazal znake slaboumnosti, česar pa va* ščani niso vzeli resno. V soboto zvečer pa se je mož odpravil v sosednjo vas in tam zažgal nekemu kmetu kozolec in mu potem na hiši še razbil vse šipe. Po dobro prespani noči se je naslednje jutro napotil v faro Zednik, kjer je mimogrede razbil trgovcu K iv lešiou vse šipe in nato mirno odšel v farno cerkev, kjer je župnik Evctovič daroval mašo. V cerkvi je pričel razgrajati in mahati okoli sebe z debelo gorjačo. Skozi gosto množico vernikov fd je skušal utreti pot do oltarja. M cerkvi je grozovito rjovel in venomer grozil župniku: Sedaj bom tebe, pop, ubil... Tik pred oltarjem so razbesnelega moža prijeli verniki in ga odnesli iz cerkva ter predali orožnikom, ki so ga py po neuspelem zaslišanju dali v bolnišnico na opazovalni oddelek. Sladkor dražil ? V krempljih kartelov Ljubljana, 12. febr. Nekatere življcnske potrebščin ne so pri nas že tako drage, da jih naš šibki konzument ne more kupovati v toliki množini, kakor bi to sicer zahteval njegov živ« Ijcnjski standard. Posebno kočiji« vo je pri nas vprašanje sladkor« ja. Vprašajte kogarkoli, vsak bo tarnajoče priznal, da je pri nas sladkor neznansko drag. Plače so bile reducirane, delavske mezde še vedno padajo, zaslužki so pad« li na minimum, kmet ne dobi sko« raj nič za svoje pridelke itd. in vendar mora v naši državi kon« zument plačevati tako visoko ec« no sladkorja. To nezaslišano sta« nje je našo državo glede konzuma sladkorja potisnilo v lestvici po« samoznih evropskih držav na zadnje mesto. Preteklo nedeljo je bilo v Beo« gradu zborovanje ravnateljev sladkornih tvornic, privatnih in državnih. Po poročilih beograj« skih časopisov je bilo na konte« renči sklenjeno, da se cene slad« keria povišajo za 30 par pri kg. Ta povišana cena bo veljala za ec, ki so vendar prve poklicane, en groš kupčije. Samoposebi pa sc razume, da sc bo to breme po« višanja prevalilo tudi na drobno prodajo in končno na že itak pc= polnoma izčrpanega konzumenta. Za sladkorne tvornice pomeni to povišanje cene povečanje dohod« kov za 21 milijonov dinarjev. Za konzumenta pa grenak udarec, ki bo brez dvoma še bolj znižal po« trošnjo sladkorja Ta sklep je tem bolj nerazum«. Ijiv, ker je znano, da imajo tvor« niče še precejšnje zaloge sladkor« ja iz lanskoletne sladkorne kam« panje. K tem zalogam sc bodo priključile še letošnje, tako da bo blaga v izobilju, ki ga pa konzu« ment ne bo mogel kupovati. Ra« čuna se, da bodo te zaloge pre« koračile nad 400.000 stotov slad« korja. Leta in leta sc že vsa jav« nost pritožuje nad' previsokimi cenami. Pa vse nič ne zaleže. Vsak ve, da bi sc ob nižji ceni znatno dvignil konzum. Toda go« spodom to očividno ne gre v gla« vo. Namesto da bi znižali cene ter sc s tein znebili starih zalog, zvišujejo cene in spravljajo kon« zumenta v nemogoče stanje. Prav posebno pa je ob tej priliki obžalovati dejstvo, da sc tej ak« ciji privatnih sladkornih tvornic pridružujejo tudi državne tvorni« da skrbijo in podpirajo konzu« menta v borbi proti kapitalistič« nim podjetjem. — Sporazum o Srednji Evropi. Kakor poročajo iz Pariza so so razgovori med češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Hodžo, francoskim 'zunanjim ministrom Flandinom in romunskim zunanjim ministrom Tituie-seom zaključili z načelnim sporazumom tako o kolektivni varnosti kakor tudi o političnem zldižanju CSII in Avstrije ter o poglobitvi gospo-, darskih odnošajev med podonavskimi državami. Doznava se, da je tudi Romunija pripravljena priključiti se češkoslovaški v njeni akciji z.a zbli-žar.je z Avstrijo. Titulescu in dr. ITodža nameravata skupno odpotovati preko Dunaja v Beograd in fiukn vešto. Pričakuje pa se, da bo tudi avstrijski kancelar dr. Sclmschnigg. v najkrajšem času poselil našo in romunsko prostolieo, da bi na ta način dal vidnega izraza želji avstrijske vlade po zbližatiju z Malo antanto. — Nemčija išče cesarja, to je najnovejša senzacija iz. Londona, kjer zatrjujejo, da so v Nemčiji pojavlja čedalje večja agitacija za obnovo monarhije. Omenjajo so tudi že kandidati. ki bi prišli v poštev, in sicer: Princ TViljom Pruski, najstarejši sin bivšega nemškega prestolonaslednika, dalje vojvoda Avgust iz Braim-selnveiga, ki jc kandidat generala Gtiringa, princ Bessenski ter vojvoda Sachsen-Koburški. — V francoskem Parlamentu se j« pričela velika razprava o ratifikacij* francosko-niskc pogodbe, podpisane 2. maja 1935. v Parizu/ ki določa medsebojno posvetovanje in medsebojno pomoč v primeru neizzvanega napada in je zamišljena kut osnov* za morebitno sklenitev vzhodnega pakta, It kateremu bi pristopile če druge države. Oglašuj v „Glasu11 HALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek $ Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par z.a besedo. Na pismena vprušnnja je priložiti za odgovor 2 Din v zna m kali. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu Kakršnokoli službo išče mladenič 25 let star, pošten in vesten, vajen vsakega dela. Sposoben za slugo ali kaj podobnega, kjerkoli. Cenjene ponudbe naj se pošlje na upravo lista pod »Sigurni nastop«. Ženitve in možitve Doljšilr krogov PD' sređujemo najvest-neje Razpošiljamo informativne pr0' spekle proti predplačilu Din tO.-— v postnih znamkah diskretno. Velka izbira odličnih par' ti) obojega spoia. Varočitc takoj prospekte! »Rezorc Zagreb — pošta 3 J Globoko užaloščeni naznanjamo, du je bil danes naš pre’ dragi soprog, oče, tast in stari oče, gospod SM/td g Suppanz VELETRGOVEC, VELEPOSESTNIK, ŽUPAN, odlikovan z redom sv, Save IV. stopnje, po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv, zakramenti iz življenja polnega neumornega dela poklican k Bogu. Predragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti iz hiše žalosti in položili v družinsko grobnico, v četrtek, dne 13. t. m, ob pol lo. uri dopoldne. Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 14, t. m. ob 7. uri zjutraj pri Sv. Emi in ob isti uri v Poljčanah. PRISTAVA - POLJČANE, dne 10. februarja 1036. AMALIE SUPPANZ roj. GRUNDNER, soproga EĐUARD, EGON, ERICH HILDE GUIDO, EGON Ninovi $mahs vnuka MMM. Izdajatelji .Josip 1 r. Kimfl-č. Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno lisk.-.ran d. d, kot tiskanuijn u/auc Jezeršek. — Vsi v Ijubljuni,