OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
; Vol. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 19, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 98
Novi grobovi
^tonia močnik
Včeraj zjutraj ob petih je v Floridi, kjer se je ^dnje čase nahajala, dobro po-' Antonija Močnik, p. d. ^očnikova mama, rojena Lah.
Poki
ojnica je umrla po dvo-
ravno za njen
"^Qevni bolezni . ^3. rojstni dan. Truplo bo pri-I Mjano za pokop v Cleveland.
odrobnosti bomo poročali ju-j tri.
' # ^ANK locniškar
yčeraj zjutraj je podlegel kapi Frank Ločniškar, stanujoč na 11209 Langton Dr., irfieid Heights. Star je bil 55 ^ Doma je bil iz Vižmarja pri Jubljani, odkoder je prišel v ^»leriko pred 36 leti.
Zadnjih 30 let je vodil briv-
aico,
m sicer v Garfieldu okrog
^ iGt, 10 let pa v Newburghu. je član društva Maccabees • 2888 in društva Ambassa-št. 62 SDZ. Tukaj zapu-žalujočo soprogo Mary, ro-Adler, hčere: Mrs. Mary °cjančič. Rose in Mrs. Fran-Pogarty, v Detroitu, Mich., brata in v stari domovini ^t;ro in brata. Pogreb se bo
^il
h
v petek ob 8:30 zjutraj iz ^^oliatovega pogrebnega za-Ma v cerkev sv. Lovrenca ob J uri in nato na pokopališče ^%ary.
!^ska bo izdelovala flat" avtomobile
^AUšAVA, 18. maja — Mini-^^^stvo za industrijo ia trgovino danes naznanilo, da je bil ^Pisan sporazum z italijansko ^bo "Fiat," ki bo v Poljski "•"adila tovarno avtomobilov.
ljubljani so
^treuli 10 oseb
^EOGRAD, 18. maja—Danes
"ad
K uradno naznanjeno, da je ^ izvršena smrtna obsodba
. desetorico bivših jetnikov . °rlšča Dachau, ki so vohunili
Vko tujo silo."
Ji ®jaška sodnija je 26. aprila . ^dila na smrt 11 oseb, toda tna obsodba za obtoženo "^^gardo Heno je bila spreme-"^a na 20 let prisiljenega dela. ' obtoženci so se zagovar-Paradi sabotaže pri obnovi . ^^hunstva za neko neimeno-^0 Bilo.
^abci razbili ^^dovske pozicije ^ Jeruzalemu
Debata glede Mmdt-Nixon zakonskega načrta v kongresu
Zbornica glasovala, da smatra komunistične aktivnosti v Zedinjenih državah za "očitno in obstoječo nevarnost"
WASHINGTON, 18. maja — Poslanska zbornica je danes odglasovala, da smatra komunistično stranko v Zedinjenih državah za "očitno in obstoječo nevarnost" za varnost dežele.
To se je zgodilo, ko je bil po-*---
ražen dodatek demokratskega j Marcantonio iz New Yorka, ki kongresnika Chet Holifielda iz'je vodil opozicijo tekom debate, Californije, da se ta fraza črta I je izjavil, da je ta predloga ta-iz uvoda v Mundt-Nixon zakon-j ko sestavljena, da bi se z njo skem načrtu, s katerim se na- moglo preganjati pristaše nove merava kontrolirati komunistične aktivnosti v deželi.
Poslanska zbornica brez dvoma sprejme predlogo
Medtem ko predloga še ni pri-
politične stranke, kateri stoji na čelu Henry A. Wallace, toda Nixon je to zanikal.
Demokratska kongresnica Mary T. Norton iz New Jersey je prečitala brzojavko škofa
šla na glasovanje, ker je vsled Francisa J. Haas-a iz Grand
Tp	-
^'isjordanske legije kralja
Sal	ki so od torka oble-
židovske pozicije v Jeruza-
mnogih predlaganih dodatkov ves dan divjala viharna debata, pa se pričakuje, da se bo to zgodilo pozno zvečer.
Zagovorniki predloge bodo v poslanski zbornici sigurno zmagali, toda njeni nasprotniki upajo, da bodo preprečili njen sprejem v senatu.
Ko je kongresnik Holifield predlagal črtanje fraze "očitna in obstoječa nevarnost", je skušal, da bi se na njeno mesto postavilo besedi "možna nevarnost", ampak zbornica je njegov predlog odbila.
Nobenega dokaza, da se dežela nahaja v nevarnosti
Kongresnik Holifield je dejal, da odsek za ne-ameriške aktivnosti, ki je sestavil zakonski načrt, ni podal nobenih dokazov, da obstoja kaka nevarnost, da bodo komunisti prevrnili vlado, nakar so zagovorniki načrta odgovarjali, da ni nobenega dvoma, da je komunistična stranka v Ameriki., "od Moskve inspirirana zarota."
Malo poprej je zbornica odbila predlog republikanskega kongresnika William J. Millerja iz Connecticuta, da se zakonski načrt vrne odseku. Miller je argumentiral, da bo tak zakon pognal komunistične aktivnosti v "podzemlje". Kongresnik John Rankin, (notorični reakcionarni demokrat iz Mississippija) pa je rogajoče odgovoril, da so ko munisti v Zedinjenih državah 'za sedaj pod zemljo" in da delajo "preko ure" za svoje cilje.
Rapidsa, Mich., v kateri je slednji izrazil ostro opozicijo proti predlaganemu zakonu, škof Haas, ki ja bil svoj čas ravnatelj šole za socialno znanost na Katoliški univerzi v Washing-tonu, je v svoji brzojavki rekel:
"Kot eden, ki veruje v najširšo osebno svobodo, ki je v soglasju z javnimi koristmi, želim izraziti svojo odločno opozicijo proti temu zakonskemu načrtu."
Kongresnik E. E. Cox, reakcionarni demokrat iz Georgije, je po prečitanju brzojavke izjavil, da ne verjame, da škof Haas izraža nazore katoliške cerkve.
">«1
so danes vdrle v to sveto
sto u
^ arabskih virov poročajo, le v nekaterih delih me-'dje upirajo, da pa se 100,-K Židov nahaja v brezupnem
Siu.
^ pjaško poročilo dalje pravi. Je včeraj" bil izvršen najtež-napad na Tel Aviv, pre-^'ico nove židovske države Napad sta izvršili dve (b ®giptske zračne sile V) ^'"oSilo United Pressa pra-^ je bilo pri tem zračnem
ubitih 41 oseb, 60 pa ra-
Zvezi z zavzetjem Jeruzale-® strani Arabcev, je izrael-^he	minister Moshe
v Varnostnem svetu ^ ^®lih narodov protestiral, ^ilg	arabske legije prekr-
vij^^Porazum o premirju, ko so ^kale v Sveto mesto.
Singleton v ječi
Jack W. Singleton, ki je bil spoznan krivim sleparije v zvezi s prodajo avtomobilov in obsojen na zapor od 10 do 70 let, je bil danes odveden v državno jetnišnico v Columbus, kjer bo čakal odločitve prizivnega sodišča, pred katerim se nahaja pri-ziv obrambe.
Ameriški dezerter predmet debate med dvema silama
WASHINGTON, 18. maja — Moskva in Washington ponovno ne soglašata glede novega vprašanja, namreč, dali je sar-žent ameriške armade James McMillin dezertiral zaradi politike ali pa ljubezni.
Uradna sovjetska časnikarska agencija Tass pravi, da je McMillin sklenil, da bo ostal v Sovjetski zvezi v znak protesta proti "proti-sovjetski politiki kapitalistov, ki za sedaj vla^dajo v Ameriki."
Z druge strani pa ameriški uradniki zagotavljajo, da je McMillina "zavedla" Mrs. Gali-na Dunaeva Bisconish, katero državni oddelek označa za "izkušeno sovjetsko agentinjo."
Iz Ft. Rileya pa se je v kon-troverzo ' vmešal tudi saržent Biconish, ki ni nihče drugi kot pa prvi mož te "izkušene sovjetske agentinje."
Biconish je izjavil, da je bil zelo presenečen in razžaloščen, ker je državni oddelek njegovo ženo označil za "zapeljivo sovjetsko špijonko."
"Ona je zelo lepa," je rekel Biconish, "toda v osmih mesecih našega zakonskega življenja, ni pokazala nobenega zanimanja za komunistično vlado." Pristavil je, da ga njegova žena sploh nikoli ni povpraševala za njegovo delo v ambasadi.,
Biconish, ki je zelo ogorčen na državni oddelek, je rekel, da bo zahteval razporoko, ker njegova žena ne more odditi iz Rusije.
Medtem pa iz Londona poročajo, da je McMillin, ki je bil predmet posebne časnikarske konference državnega oddelka, zaprosil pri predsedniku moskovskega delavskega sveta za neko delo.
Marshall pravi, da je Stalinov odgovor Wallaceu brezpomemben
Domače vesti
Redna seja
Nocoj ob osmih se bo vršila redna mesečna seja društva Waterloo Grove št. lit) WC v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da se udeleže polnoštevilno.
38 ubitih v prometu
,Do včeraj je bilo na cleve-landskih ulicah ubitih 38 oseb, oziroma šest več kot pa v istem' času lanskega leta. Prometni oddelek policije bo tozadevno začel proučevati, kako bi se dalo omejiti prometne nesreče v prihodnjih mesecih.
Namen odgovora gen. Marshalla je, da se nadaljuje z mrzlo vojno,
pravi Wallace
WASHINGTON, 18. maja — Državni oddelek je danes označil Stalinovo izjavo glede miru na svetu za "ohrabrujočo," toda je vrgel vso krivdo za napetost na svetu na Sovjetsko zvezo.
S to izjavo je državni odde-lek ponovno zavrgel vsako ide-' ha ja na svoji kampanjski turi, jo, da se lahko velike svetovne je predsedniški kandidat Henry probleme reši s konferenco med A. Wallace izjavil, da je prva Zedinjenimi državami in Sovjet- naloga Amerike "mirovni spora-sko zvezo, ker da so ti problemi zum z Rusijo.'
zadeve, v katere so zainteresi-
Nesreča v tovarni
rane mnoge ostale države.
Uradniki so pripomnili, da je sedanja "Stalinova mirovna ofenziva" bila podvzeta v obliki komentarja na mirovni program, ki ga je predsedniški kandidat nove progresivne stranke Henry A. Wallace podal v svo-
V tovarni Braden Sutphinjem znanem "odprtem pismu"
Inc. Co. na 3800 Chester Ave. je včeraj umrl za opeklinami 33 let stari delavec Robert Willis, kateremu se je vžgala obleka, ko je stal ob kotlu varniša, ki je prekipel. Dva druga delavca sta ga skušala potegniti iz sobe, ampak Willis je v paniki skočil nazaj in stem preprečil svojo lastno rešitev.
sovjetskemu premierju Stalinu. Izjavili so, da sumničijo, da je Stalinova izjava propagandna poteza, katere namen je, da se prikaže Rusijo kot veliko zagovornico miru in obenem politično podpre samega Wallacea. Wallace okrcal Marshallovo zavrnitev mirne poravnave V San Franciscu, kjer se na-
Besedilo Stalinovega odgovora Wallaceu
Prestal operacijo
V Glenville bolnišnici se nahaja Mr. Louis Vesel iz 18901 Naumann Ave., ki je v ponedeljek srečno prestal operacijo Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje!
baje so v grčiji polovili atentatorje
ATENE, 18. maja—Šef Grške monarhistične policije Nicholas Tasousissi je danes naznanil, da je bilo aretiranih osem oseb, ki so bile obtožene, da so sodelovale pri atentatu na ministra pravde Ladasa.
Tasoussis je izjavil, da je sedem ujetih "atentatorjev" priznalo sodelovanje.
LONDON, 17. maja—Besedilo odgovora sovjetskega premi-erja Stalina na odprto pismo Henry A. Wallacea se glasi:
Mislim, da med političnimi dokumenti današnjice, ki imajo za svoj cilj konsolidacijo miru, upostavitev mednarodnega sodelovanja in zajamčenje demokracije, odprto pismo Mr. Henry A. Walacea, predsedniškega kandidata Zedinjenih držav, je najbolj važni dokument.
Pismo Mr. Walacea se ne more smatrati za navadno izjavo
Bivši pomožni urednik "Srbobrana" toži "Slobodno Reč" zaradi "žaljenja časti"
Kot poroča napredni srbski časopis "Slobodna Reč," ki izhaja v Pittsburghu, je neki Boža Popič vložil tožbo proti listu
Nixon zanikuje, da se hoče prepovedati stranko
Republikanski kongresnik Richard M. Nixon iz Californije,
ki je skupno z Mundtom sesta- ,. „ .	.
vil to predlogo, je odgovarjal	ilankov. ki
Minerju da zakoLki načrt .iM*
naperjen proti komunistični ideologiji, temveč samo "proti prevratnim aktivnostim stranke."
L
Nixon in drugi, ki so delali pri sestavi načrta, vztrajajo, da predlagani zakon ne bo prepovedal obstoja komunistične stranke, pač pa da bo le dal vladi orožje, da nastopi proti delovanju v prilog komunistične diktature. V smislu predloge se bo komunistična stranka morala registrirati v justičnem de partmentu, in predložiti bo morala letno finančno poročilo, kakor tudi imena vseh svojih uradnikov in članov.
Katoliški škof protestira proti Mundtovi predlogi
Delavski kongresnik Vito
Jčast.
Slobodna Reč" v zvezi s to tožbo piše v svoji izdaji z dne 19. maja med ostalim sledeče:
"Nedavno smo iz pittsburške-ga tiska priobčili vest, da je bivši pomožni urednik 'Amerikaii-skega Srbobrana' vložil tožbo proti 'Slobodni Reči.'
"Medtem so nam sodnijske oblasti izročile tožbo Bože Pe-piča proti lastnikom, uredniku in upravniku 'Slobodne Reči.' Iz tožbe je razvidno, da Boža Pepic toži, ker je baje 'užaljena njegova čast in karakter' in ker je baje 'Slobodna Reč' priobčila neresnico o njemu in da mu je to, kot pravi v obtožbi, povzročilo 'veliko preglavic, duševne-
ga trpljenja, ponižen j a in škodo'.".
Potem, ko navaja še druge razloge, ki jih Boža Pepič omenja v svoji tožbi, "Slobodna Reč" pravi, da tožitelj zahteva $250,000 odškodnine za svojo "užaljeno čast."
Progresivni srbski časopis pa podaja svoje lastne komentarje glede te tožbe. Tako pravi, da časopis nikoli ni priobčal obre kovalne, žaljive ali pa neresnične članke, ampak da je vedno zagovarjal resnico in razkrinka val tiste, ki delujejo proti inte resom ljudstva, da je seznanjal ameriške Srbe s pravim položa jem v Ameriki in inozemstvu, da je branil interese ljudstva proti napadom tistih, ki podka pajo ameriško demokracijo.
Iz smernic "Slobodne Reči" je nadalje razvidno, da časopis zagovarja Henry A. Wallacea in deluje za novo progresivno stranko Amerike.
Ti predlogi so znani vsakemu —splošno znižanje oboroževanja in prepoved uporabe atomskega orožja; zaključitev mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko in vprašanje umika čet iz teh držav; evakuacija čet iz Kine in Koreje; spoštovanje so-verenitete posameznih držav in ne-vmešavanje v njih domače zadeve; nepristopnost vojaških baz v državah članicah Združenih narodov; svetovni razvoj mednarodne trgovine z izklju-čenjem vsake vrste diskrimina-
želje za izboljšanjem mednarod-! cije; v okviru Združenih naro-nega položaja in želje za porav-1 dov pomoč in ekonomsko obno-navo razlik med Zvezo sovjet-ivo dežel, ki so trpele v vojni; skih socialističnih republik in'obramba demokracije in zajam-Zedinjenimi državami na podla-[čenje civilnih pravic v vseh dr-gi želje, da se najdejo pota za | žavah, itd.
takšno poravnavo.
Pomanjkljivost v izjavi vlade
Zedinjenih držav dne 4. maja in v odgovoru Zveze sovjetskih socialističnih republik z dne 9. maja se nahaja v dejstvu, da ne gredo dalje kot pa do izražanja želje za poravnavo sovjetsko-ameriških razlik.
Važni pomen odprtega pisma (Henry A. Wallacea) se nahaja v dejstvu, da se ne omejuje samo na izjavo, ampak gre dalje; podvzema resen korak naprej in podaja konkretni program za miroljubno poravnavo razlik med Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Zedinjenimi državami.
Ne more se reči, da pismo Mr. Wallacea zajema vsa vprašanja razlik brez izjeme in niti se ne more reči, da nekatere formulacije in opazke v odprtem pismu ne potrebujejo izboljšav, toda to za sedaj ni najbolj važna stvar. Glavna stvar je, da Mr. Wallace v svojem pismu poskuša odprto in pošteno podati konkretni program za miroljubno poravnavo, konkretne predloge glede vseh osnovnih vprašanj razlik med Zvezo sovjetskih socialističnih držav in Zedinjenimi državami.
Možno je strinjati se ali pa ne strinjati s programom Mr. Wallacea, toda kljub temu je ena stvar postavljena nad vsakim dvomom—ni državnika, ki skrbi za mir in sodelovanje med narodi, ki bi mpgel prezreti ta program, ker odraža nade in stremljenja ljudstev za konsolidacijo miru in bo brez dvoma užival podporo mnogih milijonov navadnih ljudi.
Ne vem, ako vlada Zedinjenih držav odobrava program Mr. Walacea kot osnovo za sporazum med Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Zedinjenimi državami. Kar se tiče vlade Zveze sovjetskih socialističnih republik, smatra, da bi program Mr. Wallacea mogel služiti kot dobra in plodonosna osnova za takšen sporazum in razvoj mednarodnega sodelovanja, ker vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik smatra, da kljub razlikam ekonomskih in ideoloških sistemov soobstoj teh sistemov in miroljubna poravnava razlik med Z. S. S. R. in Z. D. ni samo mogoča, ampak brez dvoma potrebna v interesu splošnega miru.
"In ne dovolite," je dejal Wallace, "da bi vam gen. Marshall pripovedoval kaj drugega."
Ko je v kratkem podal jedro svojega odprtega pisma Stalinu in včerajšnji odgovor sovjetskega premierja na to pismo, je Wallace pristavil:
"Danes zjutraj je državni tajnik Marshall v svojem komentarju rekel, da dočim je Stalinovo pismo ohrabrujoče, je v resnici brezpomembno, ker da se je o teh vprašanjih razmotri-valo v organizaciji Združenih narodov in da ne predstavljajo nobenega razloga za pogovore med dvema silama."
Wallace prepričan, da je RLžiija ;4i sodelovanje
"Odgovor gen. Marshalla ni zadovoljiv," je nadaljeval Wallace. "To je proračunan odgovor, da se nadaljuje z mrzlo vojno, ko mi potrebujemo mir. Nobeno ljudstvo na svetu ne potrebuje mir tako nujno kot ameriško ljudstvo. Danes so naš življenjski standard in naši osnovni demokratični principi podko-pani, ko nas neskrbni, neumni in požrešni ljudje držijo v stalnem teku kriz."
Predsedniški kandidat je zagotovil, da bi vsak, ki je čital njegovo pismo Stalinu, v katerem je posebno poudarjena svobodna izmenjava študentov in časnikarjev kot obramba civilnih pra\nc, moral zaključiti, da je v luči Stalinovega odgovora Rusija "pripravljena za dolgo in trdo delo, da najde sredstva za resnično sodelovanje z Ameriko."
Na piketno linijo se je povrnil mir
DETROIT, 18. maja. — Stavkovne straže pred tovarnami Chryslerjeve korporacije so danes dovolile pisarniškim delavcem in pomožnemu osobju, da je nemoteno šlo na delo. Na po-zorišču so bili člani mestne in državne policije in civilni opazovalci državne milice.
Med tem pa je CIO unija avt-nih delavcev podvzela nadaljne korake za stavko 225,000 delavcev v obratih General Motors Co., ki se ima začeti 28. maja, ako družba ne pristane na mezdne in druge zahteve.
Unija je danes upravi korporacije poslala obvestilo o nameravani stavki in istotako državni komisiji za industrijske spore, kakor določa državni zakon. Že poprej pa je unija podala slično obvestilo v soglasju s Taft-Hartley postavo, ki zahteva, da se zvezni delavski odbor obvesti 60 dni pred pričetkom stavke.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19, maja 1948.
U
ENAKOPRAVNOST
n
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(C2NE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto) -
Fo» Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 8.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
AMERIŠKO DRUŠTVO PRIJATELJEV
V tej deželi je dobro poznana organizacija, ki se naziva American Friends Service Committee in se ukvarja z dobrodelnimi in vzgojnimi aktivnostmi, "Društvo prijateljev," protestantovske sekte, katera je poznana pod imenom "Quakers." Prvo omenjeni odbor tega društva je postal deležen širše pozornosti lani, ko je zaeno s podobnim londonskim odborom prejel Noblovo nagrado za pospešen je miru. Delovanje odbora tukaj doma in v deželah preko morja je v soglasju z nauki Društva prijateljev— društva, katerega je pred 300 leti ustanovil v Angliji George Fox, sin tkalca. Imel je namen prinesti ljudstvu enostavno in praktično obliko krščanstva. S svojimi pristaši vred se je uprl verskemu vodstvu svojega časa in ni hotel plačevati odrejene desetine angličanski cerkvi, niti prisegati na biblijo trdeč, da je dovolj ako človek da ali ne; skupina s Foxom na čelu tudi ni hotela nositi orožja, ker je smatrala, da je to v skladu s krščanstvom.
Pred tristo leti je bilo tako upiranje obstoječi veroizpovedi in cerkvi malo manj kot veleizdaja in zato so polo-vili na tisoče kvekerjev v Angliji in jih vrgli v zapor.
Mnogi so ušli v Ameriko, pa tudi tukaj so bili v Novi Angliji (vzhodne države U. S.) mnogi javno bičani radi svojih nazorov. William Penn, ki je bil tudi sam kveker,
je poskrbel, da so dobili zatočišče v novem svetu. Ko je dobil od angleškega kralja predel je, ki je danes znano pod imenom država Pennsylvania, je ustanovil tam kolonijo,
v kateri so dobili končno zavetje tudi drugi naseljenci, ki so bili preganjani radi svoje vere ali različnih verskih nazorov. Nekaj kvekerjev pa se je naselilo tudi v državi New Jersey.
Vsega skupaj imamo danes v Ameriki okrog 114,000 pripadnikov te verske sekte. Oni pravijo, da zamore svetu prinesti pravico samo z "določno ljubeznijo vršeno delo."
Njihov "The American Friends Service Committee" torej skuša izražati ta ideal kvekerjev na oseben in praktičen način. Odbor je bil ustanovljen že v času prve svetovne vojne. Odtlej skuša udejstvovati svoje smernice v slučajih potrebe doma ali pa v tujih deželah, kot v Mehiki ter deželah Evrope in Azije. Nič ne dela razlike med bivšimi sovražniki in zavezniki. Osebje odbora ne prejema nobene piače, razen stroške, nekateri pa delajo kot prostovoljci.
V politiko se odbor nič ne vtika. V odboru delujejo tudi mnogi posamezniki, ki ne pripadajo sekti kvekerjev, verujejo pa v odborovo delovanje, ki prinese mnogim duhovno uteho in s tem pogosto telesno zdravje, ter se obenem bori proti verski in rasni nestrpnosti in za mir v svetu. Odboru so prispevali za njegovo delovanje milijone dolarjev ljudje,
ki soglašajo z nazori Društva prijateljev, čeprav sami ne pripadajo k njim.
Po prvi svetovni vojni je poslal odbor svoje edinice preko morja, kjer so vršile obnovitveno delo in delile pomoč potrebnim v Franciji, Rusiji, Poljski in v Srbiji. V dobi med prvo in drugo svetovno Vojno, pa je ta sektna
organizacija delovala med premogarji v Pennsylvaniji in j [/spe/o i)redavanje Mt. West Virginiji. Delila je pomoč ter spodbujala vzgojo v	Hesson
pravcu tolerance in resničnega bratstva.
V času vojne je bilo mnogo pripadnikov te verske sekte, ki niso hoteli nositi orožja, ker je to proti njihovi
UREDNIKOVA POŠTA
TO IN ONO IZ CLEVELANDA
Cleveland, Ohio — Sklad za svobodni tisk je dosegel že lepo vsoto nad $17,000, ampak do cilja $50,000 je še precej daleč, kar znači, da moramo iti na delo s podvojeno silo. Po poročilu blagajnika John Pollocka se prispevki stalno kopičijo. Pravi, da je precej "bizi" s to zadevo, ampak on dela z veseljem, ker se gre za pravično stvar. Enkrat pozneje bo objavil zanimivo statistiko o prispevkih društev posameznih organizacij, iz česar bo razvidna slika naše naprednosti in 'naprednosti/" Ampak že vnaprej lahko trdimo, da bo SNPJ dosegla prvenstvo.
Kar se tiče priredb v ta namen, so vse dobro obiskane. Iz Barbertona, Ohio, piše Mary šuštaršič, da je bilo preostanka od igre "Navihani študentje" $200. Good job, zavedni Barber-ton! Ugodnega poročila čakamo tudi iz Detroita od drame "Svet brez sovraštva." Pevska zbora Zarja in Slovan sta* tudi obljubila del prebitka od svojih koncertov. Dalje ste SANSovi podružnici št. 39 in št. 48 prispevali znatne vsote od njih priredb. Trdno smo uverjeni, da bodo tem organizacijam sledile še druge.
Piknik na Zapadni strani
Z radostjo poročamo cleve-landski javnosti, da se bo v nedeljo 13. junija vršil velik piknik za svobodni tisk, na prostorih Slovenskega narodnega doma na 6818 Denison Ave. "(za-padna stran). Piknjk bodo priredila ondotna skupna društva. Pri tem imata največ zaslug glavni odbornik SNPJ Camilus Zamik in Carl Samanish. Za postrežbo ljudi se vršijo velike priprave. Plesalci se bodo vrteli po zvokih znane Lužarjevega orkestra. Poleg splošnega občinstva, so vabljeni tudi naši pevski zbori. Pravijo, da imajo vrt urejen kot nalašč za piknike. Torej, se vidimo!
Kaj je z Gabrovškovo tožbo?
Mnogi vprašujejo, kedaj se bo vršila tista famozna obravnava. Na to vprašanje je težko odgovoriti, kajti vse je odvisno od okoliščin in odvetniških muh. Po podatkih pridejo slične tožbe pred sodišča šele po preteku enega leta ali še delj. Sicer je pa to odlašanje lahko v korist toženih časopisov, kajti vsa zna- j menja kažejo, da se je hujskanje in napetost proti Jugoslaviji precej ublažilo, kar bo nedvomno vplivalo na izid obravnave. Toda, bodi že karkoli: stroški bodo narasli, zato mora rasti tudi obrambeni sklad. Ci-
onirski dobi. Hesson je pobijal trditve o suženjskem delu in o preganjanju cerkve. Delavci imajo pravico do stavke, toda vpričo ogromnih nalog obnove v petletki, na stavko nihče niti ne misli.
Delavske plače so od dveh do štirih dolarjev za osemurno delo. Za dober obed je v delavski menzi plačal 35 centov. Drage pa so gotove stvari, ki jih je težko dobiti. V tem oziru se bo zboljšal položaj, ko bodo dograjene domače tovarne.
Bivša napetost in sovraštvo med jugoslovanskimi narodi je skoro izginila, na njenem mestu pa vlada skupnost in bratstvo.
Ob prevratu so padle tudi nedolžne žrtve, toda to se dogaja v vsaki revoluciji.
Predavanje so aranžirala an-gleško-poslujoča društva naših organizacij. Udeležba je bila za med tednom—zelo dobra. Toda,
dasi je bilo predavanje namenjeno naši mladini, se jo je odzvalo komaj 25 odstotkov, do-čim so bili ostali starejši mački. U™ poštenim in marljivim de-
morje, kjer je sport in tako zva-ni good time—višek življenja in udejstvovanja. Seveda so izjeme, ampak tako redke, da ne pridejo niti .vpoštev. Vsa znamenja kažejo, da bo s smrtjo starejše generacije umrla tudi napredna zavest.
Važna S AN Sova priredba
V dneh 29., 30. in 31. maja bosta imela glavni in ožji odbor SANSa svojo sejo v Slovenskem narodnem domu. Ob tej priliki bodo tukajšnje SANSove podružnice priredile zanimiv mešan vspored s pevskimi točkami in dobrimi govorniki. Za sodelovanje so se odzvali sledeči zbori: Zarja, Jadran in Slovan. Kot govorniki nastopijo: Etbin Kristan, Frank Vider in zastopnik organizacije "Wallace-for-President."
Naslednji dan 31. maja (Decoration day) se bo pa vršila od-hodnica za dobro poznanega društvenega delavca Ludvika Medveška. On bo odpotoval v sredi meseca junija v staro domovino, kjer bo preživel večer svojega življenja v krogu ostale družine. Mož si je v teku tukajšnjega mnogoletnega bivanja pridobil velike zasluge pri raznih naših organizacijah. S svo-
Kaj je temu vzrok? Neki voditelj mladine je naprtil krivdo staršem. Do neke« meje ima prav, toda poznam mnogo staršev, ki si resno prizadevajo vzgajati svoje otroke v napred-no-delavskem duhu. Nekaj časa
lom se ji ustvaril veliko iskrenih prijateljev;. Kdor želi vstopnico za večerjo s programom in plesom, naj se javi pri svojem društvu ali pa pri John Kreblu v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Ave. Pridite na
še gre, nato pa se nenadoma : priredbi, ne bo vam žal!
'potopijo" v tipično ameriško
Frank Česen.
Pismo opisuje razmere v novi Slovenij
**i
(Iz Grafton, Wis., nam je Mr. j voljnim delom priboril najvišji Frank Novak, rojen v Cerkljah, red dela za prostovoljno delo. pri Kranju, poslal zanimivo pi-!
smo za priobčitev v "Enako- >
pravnosti." Pismo je od njegovega bratranca Justina Miklav-ca, ki je bil rojen v Braddocku, Pa„ sedaj pa živi v Ljubljani. V zadnji vojni je Justin bil pri partizanih skupaj s svojimi štirimi sinovi. On in en sin sta se vrnila, trije sinovi pa so dali svoja življenja za osvoboditev. Soproga Justina se je medtem nahajala v zloglasnem taborišču na Rabu. Pismo priobčamo j
v izčrpkih. Op. ured.)
*
"Ljubljana, 13. aprila 1948. "Dragi mi bratranec Frank!
"Prejel sem Tvoje pismo od 6. marca, za katerega se Ti prav lepo zahvalim. Na to pismo Ti hočem v kratkem odgovoriti na. stvari, ki bi se tikale tega pisma. V prvi vrsti, kakor mi poročaš, da si knjigo prejel, kar me zelo veseli, kajti skoro sem bil prepričan, da knjige ne boš prejel, toda po drugi strani sem
, SI pa mislil, četudi	bi bila cen-
gan pravi: malo novaca, malo	, , . ,	, ..
zura, da bi morala knjiga priti 'muziko.	'	J b r
Iv Tvoje roke, kajti saj v tej in Mrs. knjigi ni nič takega omenjeno, kar bi bilo naperjeno proti kateri koli državi. V knjigi so samo slike, kako so divjale in
Ne bom se spuščal v podrobnosti zanimivega predavana, ki	. . ■ 1 C11 1 lubnale	tasisticne horde Italne sta ga imela v Slovenskem na-1.	•'
i prepričan, da vsak Slovenec, ki
X----- -J------ _ , ,	. . lin Nemčije po naši deželi. No
veri—za te je bil s pomočjo Društva prijateljev in drugih	t%"i^Gdaj jo imaš v rokah in sem
verskih skupin ustanovljen poseben odbor, ki je skrbel, da so mladi moški, ki niso hoteli služiti z orožjem v roki,
vršili drugo za vojni napor koristno delo. Zdaj je ta organizacija delovna največ na pomožnem polju. V raznih od vojen prizadetih deželah pomaga ljudstvu na razne načine ter je samo tekom lanskega leta potrošila v to svrho osem milijonov dolarjev. Zaeno s pomočjo skuša prinesti med prizadeta ljudstva čut zaupanja, tovarištva in vere v bodočnost.
ATOMSKI SPORAZUM POLOŽEN NA POLICO
[TRI ATOMSKA OROŽJA USPEŠNO PREIZKUŠENA
LAKE SUCCESS, N. Y., 17. WASHINGTON, 17. maja-Iz maja—Komisija Zdr. narodov za Bele hiše je bilo danes poročano,
ekonomist in pisatelj D. L. Hes
son iz Chicaga, III., in njegova . ,	, , , ,
žena M. Seton. Re«em le to,
... .... , 1 ••• I nad divjanjem, ubijanjem in sta v svojih vtisih o Jugoslaviji, i v . v	.
ki sta io oreootovala lansko i.. I mučenjem našega naroda po po-
o|U UiClJULUVdicL	iC -«	,_ , « f. i« • * — —
,	v,	. Idivjanih tolpah Italije m Nem-
to, stvarna, poštena m nepn-' .. „ . , • u i • ,
stranska. Ona kot kulturna de-l'T	i v' T
lavka, je silno navdušena naj P^^ navadna razbojniška banda.
porastkom vseh panog umetno-1 "Kar se tiče delovnih akcij v sti in literature. Geslo: "Umet-' splošnem, nas je letos zajel nost in prosveta—naša bo osve-1 še večji elan za delo na cestah,
ta," se v Jugoslaviji izvaja do-1 stavbah itd. Tudi jaz, kakor tu-
besedno. V borbi proti nepisme- |di moja žena, hodiva ob prostem ven govorice, da preganjamo
"Glede tiste zadeve pri nas radi dufi5vščine in da je cerkev ločena od države, to je popolnoma pravilno, kar seveda to zelo boli našo duhovščino, ker smo jim vzeli možnost, da bi se še nadalje vtikali v politiko in tudi radi zemlje, ki so jo vzeli našim cerkvam, je tudi bilo pravilno, ker je zemljo dobil delovni človek, ki jo sam obdeluje in tako ne bogati cerkev na račun reveža.
"Vseeno od časa do časa napravi kakšen zagrizen duhovnik, kako stvar, da pride na-vskriž z našimi novimi postavami. Jasno je, da tak duhovnik pride pred sodišče, kar se preje rji dogajalo, da bi duhovnik bil kaznovan, kakor ostali državljani. Danes je zakon enak za. vse.
"Pa je še veliko ljudstva, ki še vedno vidijo v gospodu ne vem kaj, pa poslušajo in verjamejo tem tičem. Zadnje čase so se spravili duhovniki na čudeže. Razlagajo ljudem, da se tu ali tam prikazuje Marija. Seveda nevednega človeka le nafarbajo s tako rečjo, toda izkaže se pa kmalu, da je lari fari. Pa tudi se sedaj sliši, ker Marija ni napravila nobenega čudeža, da se pojavlja tu in tam tudi hudič in tak hudič straši verno ljudstvo. Seveda je na ta^ račun tudi veliko smeha. No ja počasi, mislim ,se bo že narod spametoval, saj mladina hodi danes čisto drugačno pot, odpirajo se jim oči in slišijo tudi, ter tako prihajajo do prave resnice. Od časa do časa so tudi pri nas razprave špijonske in ponavadi je v take afere zapleten kak duhovnik.
"Seveda na ta način pridejo
nosti, se je naučilo branja in, času na delo. Jaz na primer ho- j duhovnike, da jih zapiramo, da pisanja že 80,000 Jugoslovanov, j dim na Dolenjsko cesto, ki se, preganjamo vero in cerkev, kar O obnovi je govoril Mr. Hes- j obnavlja, žena pa hodi na grad-1 pa ni resnica. Duhovnik ima pri son. Rekel je, da se Jugoslavija I njo velikega stanovanjskega nas iste pravice, kakor ostali atomsko energijo je danes opu- da so bila na Pacifiku uspešno j v tem oziru, navzlic pomanjka- bloka. Obvezala sva se oba z državljani, seveda mora biti pa stila nadaljna prizadevanja za preizkušena tri atomska orožja,Inju modernega orodja, lahko |ženo, da bova obadva napravila ^	^ j. , . .
sporazum glede kontrole atom- in da "rezultati izkazujejo zelo'kosa z vsako državo. Pri tem vsak nn tristo ur. to ie sUimni'	u s i a i
skega orožja, dokler Rusija ne; znaten napredek.''
pristane na načrt, ki ima za se-	-
boj večino članic Združenih na- Naročajte, širite rodov.	i 'Enakoprawosl!"
in čitajte
vsako državo. Pri tem vsak po tristo ur, to je skupaj! . , ,	.. ^
ima ogromne zasluge zlasti mla-' 600 ur, sin se je pa tudi obvezal	^ rovai i pro na
dina, s svojim prostovoljnim' za tristo ur, kar bo skupaj 900! Opravlja lahko svojo mašniško delom. Obnovo Jugoslavije je ^ ur prostovoljnega dela. Upam,! službo in tudi lahko pridiguje, primerjal z Ameriko v njeni pi- da si bom tudi letos s prosto-1 samo vtikati se pa ne sme v po-
litiko ali na kakšno hujskanje proti našemu novemu redu.
"Kar se tiče volitev novega predsednika ,tudi jaz zasledujem potom naših časopisov to borbo za predsednika in sem v resnici radoveden, kako bo izpadlo. No upajmo, da kar najbolje, da bi prišel le kakšen tak za predsednika, ki mu bo v mislih le to, kako naj bi narodi med seboj prijateljsko in lepo živeli, da bi ne bilo hujskanja na novo vojno itd.
"Veš, zelo pa me je razveselilo to, kar omenjaš v pismu radi Slovencev in njihovega materinega jezika, razveselilo me je to, ko mi omenjaš radi Tvojih sinov in hčera, da znajo vsi govoriti Tvoj materni jezik. To je napravila Tvoja in pa Tvoje žene velika zavest, da si Slovenec, da ljubiš svojo slovensko zemljo, ter kljub temu, da si v tujini, si še vedno Slovenec, ter ljubiš svojo staro domovino Slovenijo. Da bi le bili vsi taki, veliko jih je takih, ko v tujini pozabi na svoje slovensko poreklo, na svoj materinski jezik, ter postane še celo tak, da sovraži svoje rojake in svoj. domači jezik. To so izvržki. Glede tega sem pa res ponosen, da imam takega zavednega bratranca, ki je šc celo prenesel svoj slovenski jezik in ljubezen do Slovenije na svoje hčere in sinove.
"Kar se tiče otoka Raba, na katerem so umirali naši ljudje od lakote ,je sedaj naš. Kar se tiče Nencov, pa rad verjamem, da so danes že bolj pohlevni, kajti v resnici rasel jim je greben ter so mislili, da bodo zavladali po celem svetu. Seveda jih imaš še vedno veliko in v tem pogledu jim ne verjamem dosti, da bi se kaj prida popravili, kajti treba bi jim bilo postriči peruti, da bi ne letali nikdar več tako visoko. Veliko je pri nas vojnih nemških ujetnikov, nekateri so bili izpuščeni domov, toda so se vrnili, ker imajo vse razbito, ter so se nastanili pri nas in se vključili v delo, saj so v tem oziru strokovnjaki.
"Kar se tiče časopisa, katerega omenjaš, da mi ga boš pošiljal, ki izhaja v Chicagu, ga bom tudi zelo vesel, saj tako rad prebiram časopise, posebno pa še iz Amerike. No torej, če bo šlo, da ga bom dobival, pa mi ga pošlji.
"Še nekaj bi pripomnil. Kakor mi omenjaš, mi nameravaš poslati Tvojo obleko. Nimam bojazni, da bi mi bila premajhna. Edino na nekaj bi Te opozoril, da ne boš v kakšen paket dal kakšen časopis, ali sploh kaj pismenega, ker je tu sedaj cenzura zelo stroga in ako se najde košček časopisa, zaplenijo paket in ne pomaga nobena stvar, da dobi dotični paket nazaj. Torej v tem pogledu tudi Tebi omenjam, da ne boš dodajal kakšne časopise, da ne bo kaj narobe. Veš čudno se mi zdi to, da so sedaj tako strogi. O tem sem slišal, da so tudi zato tako strogi, ker so našli v paketih pisane in tiskane stvari, ki so nasprotni našemu redu in državi. Saj kadar se bodo razmere uredile, bo pa že drugače.
"Tvoj bratranec,
"Justin."
biš, da bi to pismo prišlo v javnost.
"V naši hiši sta neka V. D. iz V. na Dolenjskem in njena sestra M. I., ki dobivata od sester iz Amerike veliko število tov. Nedavno je zopet dobila ve lik paket od 40 kil in vrečo m" ke, na poti pa ima pet paketov. Sestra pa ne pošilja iz Amen ® samo njima, ampak tudi dru gam, na pet različnih naslovov-Vse te pakete tukaj prodajejo ij' obe sestri, ki sta reakcionar L ne želita delati, pač pa živita o te špekulacije. V Ameriko P'^® ta, kako da je tukaj slabo, ni nič za jesti in ne za obleci-
"Mati sester, ki je vdova, krasno službo in dobi 1)20" narjev mesečne podpore.
"Potem je tu tudi neka ^ V., doma pri St. Petru, ki ^ 1,600 dinarjev mesečne podpor Pri sebi ima hčerko,
ravno sedaj v zaporu, ker je del jetnikom pakete. Svoje bratu v Ameriko pa ta vdova P še, kako da je slabo v Jugos ji, da nima kaj jesti, da D obleke in da nima celo dena ' da bi si kupila predpasnik, kete pa, ki jih dobi, prodaja gim.
"Ne vem, kaj si morejo ta®^ Ameriki misliti, ko na ta s načitl blatijo našo dfžavo. ,
"Kdo pri nas potrebuje P^^^. tov? To so v prvi vrsti tis«,^^ so vse zgubili, pogoreli ali P® jim Nemci vse pobrali.
"Ne misli, da nekomu dam, ko dobi številne Amerike. Ne! Na karte toliko, da lahko živimo, ka kilo bele moke pa lahko k^P v prosti prodaji, kjer je koliko dražja. Sladkor je ^ sti prodaji 100 dinarjev ki kdor je v službi, si ga lahko
1_____? v.	^
kupi, če mu ni dovolj, k^r
dobi na karte. Obleka je
tudi!
"Toliko sem hotela P
skraT
' " * 'J 'cV
»u• 'i' A V V"«
nfji« '»•J

Nobenega razločka
kjef
karte in v prosti prodaji, je nekaj dražja.
"Delavci imajo dobre Midva imava 2,000 hiši pa smo trije. Res je,
prav veliko, toda ne ker se zavedamo, da je k
Jn pO
bila vsa oropana m boljše.
"Kako pa živijo izkoriščevalci, ki pišejo>
slabo jim je? Naj ti da je ena teh dobila	O
iz Amerike 5,000 dinC' ^ tem tukaj v bližini vsi	o

. 1 * HlC ^ tej zadevi, da se tudi lju J.
seznanijo, kako je s Line
. Jrt iiVi	v
moje mnenje je, da jm * gfc-zaslužijo. Izkoriščajo ^
nost svojih rojakov v ali pa so se z njimi nalašč
vorili.	od
"Sprejmi tople pozdr
"Marije Jei"
Pismo iz Slovenije o ameriških paketih
Rojak John Krebel iz Toledo,
Ohio, nam je poslal v priobčitev spodnje pismo, ki mu ga je pisala Marija Jelušič iz Ljubljane.
V pismu je pojasnjena zadeva s paketi, ki jih naši ameriški Slovenci pošiljajo v Jugoslavijo,
odnosno Slovenijo. Glasi se:
"Dragi Ivan!
"Pisati Ti moram o rečeh, ki marsikaterega vznemirjajo.
"Hčerka me je spomnila na
to stvar v zvezi s paketi, ki jih i lu.. ----- ----- -
tukaj ljudje dobivajo iz Ameri- j odgovor dijakov:
in kakšni so nekateri teh ijudi. Prosila bi Te, da preskr-
gi
T ^
Dijak D. in trgovec	gpi-bila sovražnika. Neko&J deta v druščini. Da bi go^ec-
nad dijakom, vpraša	jj jn
"V čem sta si podobna	-^jca Žid?" — Dasi je to dija
razžalilo, je vendar govoril, da ne ve pr»vi sličnost. "Jaz pa ^ei^^eč nato trgovec, "oba parita". Ko se vsa jjjaK sti nasmeje, vprasa govca: "V čem pa ^ ta trgovec in osel? yeiU-odgovori trgovec:	tu Prav tako hiter pa J ji ne-______"JaZ dij»"
uuguvu* v.j----------.
Sedaj so bili smejal^ kovi strani.
pa
19. maja 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
K Iljin:
PRIRODA IN UUDJE
(nadaljevanje)
Gozd^ travnik in polje
Če hočemo imeti red v gospodarstvu, morajo gozd, travnik in polje delati skupno, pomagati drugemu.
A kmečka gospodarstva po Veliki večini sploh niso imela ni-'•i gozda niti travnika, ampak ®amo polje.
V knjigi "Rusija" beremo;
"Kmetom so bili dodelili zla-orno zemljo."
Brez gozdov je bilo težavno, brez travnikov pa še teže.
Kmet je imel malo krme zato, ni imel travnikov. Brez kr-ni živine. Brez živine ni gno-A če nimaš gnoja, nimaš s cim gnojiti polja.
Takšna veriga se vleče od 'ravnik- krma - čreda-gnoj-polje.
povlečeš za en konec verige, občuti to tudi drugi konec.
Bila pa je še druga veriga.
Ker ni bilo travnikov, je bilo "lalo krme. Ker je bilo malo kr-so bili konji šibki. Ker so bili konji šibki, kmetje niso ora-
li
ko
s plugom, marveč z falom. Celo knjiga "Rusija" pravi; "'Dejstvu, da imajo kmetje ta-
%alo plugov, je kriva v glav-
okolnost, da so kmečki ko-"^31 zaradi splošnega pomanjka-krme tako šibki."
Ali pa je bilo mogoče z ralom ^obro preorati tla? Polje je tre-a orati globlje. V globini je S^adivo za gradnjo podzemelj-®kih sramb mnogo trpežne j še ^kor na površju; spodaj je več ^Pna, ki ga zgoraj izpere voda. Če hočemo preorati hektar v globino—vzemimo—20 '^^ntinietrov, moramo dvigniti tisoč ton zemlje za 20 centi-"letrov in jih še prenesti v stran 20 centimetrov.	^
^Gt tisoč ton—to je tri sto va-
gonov, to je nekaj vagonov zemlje.
Vso to zemljo je treba preobrniti ! Za to delo je potreben traktor ali vsaj močan konj, za to je potreben plug, ne pa stari krivi zob—ralo.
Pege na soncu iH pege na zemlji
Slabe letine, leta lakote so se vrstila vse bolj pogosto. V 18. stoletju je bilo 44 let lakote, v 19. stoletju 40, v 20. stoletju pa so si sledila kar drugo za drugim: 1901, 1905, 1906, 1907, 1908, 1911, 1912 . . .
O vzrokih slabih letin so se prepirali učenjaki na zborovanjih in pisali dolge učene razprave : agronomske, astronomske, etnografske in celo psihološke—o duši ruskega kmeta!
Agronomi s kokardami na čepicah so govorili, da se zmanjšuje plodnost tal zato, ker vlada baje v prirodi neki zakon o pojemajoči rodovitnosti tal.
To je prav tisto, kakor če bi dejali: dežuje zato, ker je neki zakon, pokaterem dežuje.
Ljubitelji meglenih kozmič-nih teorij so razlagali stvar drugače. Govorili so: vzrok je v sončnih pegah! Z dolgimi računi so dokazovali, da nastopijo slabe letine prav v tistih letih, ko se pokaže na soncu največ peg. Kako modra teorija! A stvar je bila v resnici mnogo preprostejša.
Pravi, poglavitni vzrok slabih letin ni bil v sončnih pegah, ampak v pegah na zemlji.
Če bi bili učeni agronomi in učeni astronomi kratko in malo odšli na vas in primerjali po-mješčikovo polje s poljem revnega kmeta, bi bili spoznali, da sta pri najslabši letini rž in oves pri pomješčiku gostejša in višja kakor pri kmetu.
Zakaj je bilo tako? Ali morda zato, ker je sijalo na pomje-
Technical Training Schools Now Open
I ".V
I"

RPB—MA-006
.	Soldier-students of The Armored School ot Fort Knox, Ky., study terrain
iff ' problems with the aid of o plastic relief map, constructed to exact scale
^his is one of the many speciolists schools open now to qualified young men ^ko enlistin the U. S. Army.
Look, Ma, Fm Savin'"
Nancy Walker star of the musical, "Look, Ma, I'm DanclnV is con-?®lentlous In salvaglng used fst. fven the fat from her betweeri-acts sandwich She urges American women to salvage their used kitchen fats and to sell them to meat dealers. Salvaged kitchen grease desperately needed to help increase world supplies of fats and oils.
ščikova polja drugo sonce, ki ni bilo" tako pegasto? Ali pa so morda na pomješčikovih poljih veljali drugi prirodni zakoni?
Ne. Vsa stvar je bila v tem, da so bili pomješčikovi konji siti, da je imel dovolj živine in da bila zemlja preorana z izvrstnim angleškim plugom. Siromašni kmet pa je imel zemlje malo, njegov konj se je komaj držal na nogah in zemlja je bila z ralom komaj zorana. Tu je bil vzrok "pojemajoče rodovitnosti!"
In čim manj je zemlja dajala kmetu, tem več je je potreboval.
Kmet je jemal zemljo pri istem pomješčiku v zakup in plačeval zanjo drag denar. A tudi za samega sebe ni plačeval malo.
Kajti kmeta niso bili osvobodili zastonj, marveč za denar— za odkupnino.
Kar je moral kmet za svojo osvoboditev plačati, se je tudi imenovalo — "odkupno plačilo."
Lahko si pomislil, da gre tu za odkup ljudi, ki jih je bila ugrabila razbojniška tolpa.
Odkupnino so plačevali očetje in otroci, pa še vnuki.
Rečeno je bilo, da odkupujejo zemljišča, ki so jih bili dodelili, dejansko pa so plačevali mnogo več, kakor je bila zemlja vredna. Niso plačevali torej samo zemljo, ampak tudi zase.
"Revni kmet je moral," tako beremo v knjigi "Rusija," "plačevati 51 rubljev zakupnine za zemljo, ki mu je manjkala, in 7 rubljev 80 kopejk 'odkupnega plačila'."
"Prvo vsoto je plačal, čeprav si je moral denar izposoditi ali prodati svoje delo v naprej, kajti sicer ne bi bil dobil svoje žetve, s 7 rublji in 20 kopejkami pa je moral neizogibno ostati v zaostanku."
Plačuje vse življenje odkupnino zase, povrhu prodajaj še svoje delo v naprej! In če vsega ne obdelaš, ost.aneš Ijrez svoje.
Dolgovi in zaostanki kmetov so naraščali. Da bi se izkopal iz njih, je kmet prodal konja, prodal kravo.
"Število kmetij brez konjev stalno narašča in je sedaj doseglo 31.7 odstotka."
Skoraj tretjina vseh kmetij je bila brez konja.
A kako naj bi bile delale brez konja? Z rokami vendar ne moreš dvigniti tisoč ton zemlje!
"Gospodar propadle kmetije brez konja je zabil okna svoje koče, spravil majhne otroke pri sorodnikih in odšel z ženo po svetu iskat zaslužka."
Ljudje so zapuščali zemljo, ki jih ni mogla prerediti, in odhajali, se vdinjali kot dninarji in hlapci ali prijeli za delo v tovarnah, se selili v obrobne pokrajine, v Sibirijo.
A tudi tam ni bilo bolje.
V 16. zvezku "Rusije," ki opisuje zahodno Sibirijo, beremo
naslednje:
"Stiska znatnega dela prebivalstva, ki so ga uničile pogoste lakote v zadnjem času, ki je moralo prodati živino zato, da si je kupilo kruha in plačevalo davke—pri izterjevanju le-teh krajevna oblastva pogosto ne poznajo nobenega prizanašanja —ovira vsakršen napredek poljedelstva."
Tudi v Sibiriji je bila torej lakota, tudi v Sibiriji oblastva "niso poznala nobenega prizanašanja."
In vendar so se selili ljudje v Sibirijo. Sami od sebe, prostovoljno so sli tja, kamor so v ti stih časih gonili obsojence z vo jaško stražo.
Ob slabih letinah so se selili celi okraji.
"V teh letih," piše knjiga "Rusija," "so kmetje opraviče vali svojo, času neprimerno težnjo po preselitvi takole; 'Doma prav gotovo pomremo od gladu tam (v obrobnih pokrajinah) pa morda ne poginemo.' In v večini primerov se revni kmetje niso zmotili. Z rešenim konjičem ali parom volov in s tremi rublji.
ki so preostali po plačilu zaosta- svojo žetev za leto dni in več lih davkov in dolgov, so zapuščali svoje razdejano gnezdo in se prebijali 'v Kristovem imenu, kakor so dejali, ob podpori bolj imovitih selišč, skozi katere da so se vozili, ne da bi kaj tro-šili za prehrano družine, konja ali volov, do obrodnih pokrajin,
kjer je bilo še dosti zemlje.
"Niso pa bili vsi izseljenci tako srečni, da so našli tako zemljo, kjer so jim dovolili naselitev in katere jih ni nihče preganjal. Dogajalo se je, da izseljenci niso našli take zemlje in nobene pomoči. In tedaj so se vračali domov, prehranjujoč se po poti zopet v Kristovem imenu, že kot popolni proletarci, po-
vnaprej. A niti tega jim niso hoteli dovoliti.
"Samovoljno preseljevanje ima slabe nasledke." Za koga je imelo slabe nasledke? Ali za kmete, ki so bežali in so jim po poti umirali otroci od gladu in mraza? Ne, marveč za pomje-ščike, za graščinska gospodarstva.
Ljudje so bežali zato, ker niso mogli plačati čezmerno visokih cen za zemljo. Vlada pa je menila: "To je slabo! Če utečejo kmetje, kdo pa bo potem plačeval zakupnino za zemljo?" Ljudje so bežali zato, ker se niso hoteli vdinjati za hlapce, ker se niso hoteli dati zasužnjiti za vse
tem ko so izgubili tega ali one- življenje. Pomješčiki pa so so-ga družinskega člana, ki je umrl od gladu in mraza.
"Vlada ni brez razloga sodila,
da morajo imeti ta samovoljna preseljevanja, ki jih ne vodijo državna oblastva, slabe nasledke za gospodarstvo pomješči-kov, ker znižujejo zakupnine in zvišujejo mezde. Toda nobena sila ni mogla ustaviti naravnega odtoka odvečnega prebivalstva."
Kaj nam pove to čudno raz-gabljanje, če si ga natančno ogledamo ?
Poljedelcu so odvzeli zemljo,
odvzeli travnike, odvzeli gozdove, ga popolnoma uničili, ga prisilili, da se je odtrgal od grude,
da je zapustil uničeni dom in bežal na konce sveta, kjer je mogoče še kaj zemlje, ki je niso pograbili pomješčiki, kjer ni treba za pravico, da obdeluješ zemljo, prodajati svoje delo.
dili:
"Če jih ne bo, kdo pa bo potem delal na naših posestvih? Morali bomo plačevali višje mezde, to pa je slabo."
To se pravi, ostati na grudi ni bilo mogoče, oditi pa ni bilo dovoljeno. Kaj naj bi storil?
■Kmetje so se upirali ,zažigali in do tal rušili plemiška gnezda ter tako maščevali svoja kmečka gnezda. Tedaj so ginili tudi nekrivi poleg krivih.
A v graščine in vasi so^prišle z ropotajočimi bobni čete, kruto zatrle vstaje in vse je ostalo pri starem.
Eno leto lakote je intielo za nasledek drugo leto lakote. V času lakote so kmetje razprodajah vse svoje imetje, samo da bi preživeli strašno zimo in se pretolkli do pomladi. Ko je prišla pomlad, niso imeli s čim zorati polja.
člani vlade In voditelji L R. Slovenije
šel Izvršni odbor OF na osvobojeno ozemlje, je postala sekretar okrožnega odbora OF za Ljubljano in član lOOF. V teh dneh fašističnega terorja, ko je sovražnik pričel blokade, streljanje talcev, množične interna-
cije, je tovarišica Lidija Šent-jurčeva vodila v Ljubljani organizacijo OF in krepila odporniški in borbeni duh v blokirani Ljubljani.
Delo za organizacijo OF in ljudske oblasti, je tov. Lidija Šentjurčeva nadaljevala 1943, ko je odšla iz Ljubljane, v različnih predelih Slovenije. Z isto neutrudljivo energijo je delala v narodno - osvobodilnem gibanju v Julijski krajini, na Gorenjskem, Dolenjskem in v Trstu, kjer je pomagala pri ustvarjanju bratstva med slovenskimi in italijanskimi množicami.
Po osvoboditvi je nadaljevala svoje delo na organizacijskem in političnem polju in se hkrati posvetila kulturno - političnemu delu, prevzgoji ljudi, gradnji nase nove ljudske kulture. Vsemu našemu kulturnemu življenju je posvetila vso pozornost in pomoč ter tako zagotovila razvoj naše nove ljudske oblasti v tesni zvezi in v službi delovnega ljudstva. Tovarišica Lidija Šentjurčeva je članica Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije.
DR. MARJAN AHČIN
minister za ljudsko zdravstvo LRS
Ahčin Marjan se je rodil leta
LIDIJA ŠENTJURČEVA
minister za komunalne zadeve v LRS
se je rodila 18. marca 1911 v Hrastniku. V trboveljskih revirjih, kjer je preživela mlada leta, je spoznala vso trdoto živ-jenja, trpljenja in borbo rudarjev za najosnovnejše pravice človeka. V Ljubljani je obiskovala učiteljišče, nato pa je na univerzi dokončala študij na filozofski fakulteti. Tu se je posvetila borbi za pravice in boljše življenje delovnega ljudstva. V organizacijah demokratične mladine v Ljubljani je nadaljevala tisto delo, ki ga je pričela med rudarsko mladino v trboveljskih revirjih. Bila je član Pokrajinskega komiteja SKOJA in član vodstva Antifašistične mladine Jugoslavije. Ker je bila med vodilnimi organizatorji j gibanja demokratične mladine v i borbi proti fašistični napadalnosti, ki je v letih 1935—1936 ogrožala naše narode, jo je policija neprestano preganjala. Obsojena je bila na dve leti ro-bije. Zaradi svojega dela za pravice delovnega ljudstva, odločnosti v borbi proti nosilcem zatiranja, zaradi predanosti stvari delovnega ljudstva, so jo njeni sodelavci cenili *in množice so jo vzljubile.
Po okupaciji Slovenije so jo gestapovci pregnali v Srbijo, odkoder pa se je kmalu ilegalno vrnila v Slovenijo. Vse svoje sposobnosti, ki si jih je pridobila v prejšnjih letih kot borec za pravice delovnega ljudstva je sedaj razvila, v vsem svojem delu z organizacijo Osvobodilne fronte. Maja 1942, ko je od
zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
1903 V Ljubljani. Njegov oče je bil uradnik. Končal je medicinski študij v Zagrebu, nato je do leta 1932 služboval v splošni bolnišnici v Ljubljani in kasne je na mestnem fizikatu v Ljubljani.
Takoj ob začetku vojne, leta 1941 se je priključil osvobodilnemu gibanju in v njem aktivno sodeloval. Ob množičnih racijah se je kmalu vrnil, a v Ljubljani so ga takoj ponovno zaprli. Ko je prišel iz zapora, je v Ljubljani nadaljeval svoje delo do julija 1943, potem pa z drugimi zdravniki odšel v partizane.
Zdravil je naše ranjence v partizanskih bolnišnicah v Kočevskem Rogu, od tam pa je odšel v Cankarjevo brigado. Kmalu nato je postal sanitetni referent zvin. divizije in sanitetne komisije VII. korpusa. Po zimi leta 1944 je odšel na Primorsko v IX. korpus, da organizira saniteto. Ko je izvršil svojo nalogo na Primorskem, se je vrnil zopet v VII. korpus. Leta 1944 pa je po nalogu SNOS-a in sporazumom z glavnim štabom NOV in PO Slovenije prevzel glavno mesto načelnika sanitetnega odseka pri predsedstvu SNOS-a. Po osvoboditvi je bil v Ajdovščini imenovan za ministra za ljudsko zdravstvo.
(SANS—Chicago.)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Zastopniki
^'Enakopravnosti •k
Za si. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76lh St.
★
Za collinwoodsko in euclidsko • ui	okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 •h
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO J1101 Revere Ave. Diamond 8029

Oblak Mover
Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street he 2780
i i
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. G2nd SI.: vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. XV.
Tel.: EN 5013
STRAN:
RNAJKOPRAVNOST
19. maja 194B.
MIHAIL ŠOLOHOV
tihi don
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Bilo pa je takole: na polju smrti so se srečali ljudje, ki še niso imeli poprej priložnosti, da bi si izurili roke z uničevanjem sebi enakih; v živalski grozi, ki jih je obšla, so se spoprijeli, se suvali, slepo zamahovali drug po drugem, ranili sebe in konje, a se razbegnili, ko jih je preplašil strel, ki je ubil človeka, in n r a v n o pokvarjeni odjezdili vsaksebi.
Temu so dejali junaštvo.
10
Bojišče še ni okrepenelo v neznansko dolgo, neupogljive^ pošast. Na meji so se vžigali konjeniški spopadi in boji. Prve dni po vojni napovedi je nemško poveljništvo iztegnilo tipalke — močni konjeniški odredi, ki so vznemirjali naše posadke, so se prebijali mimo postojank, razkrivali položaje in moč bojnih oddelkov. Pred odsekom Brusilovljeve osme armije je šla dvanajsta konjeniška divizija pod poveljstvom generala Kaledina. Levo od nje je enajsta konjeniška divizija preko račila avstrijsko mejo in napre dovala. Njeni oddelki so v boju zavzeli Lešnjuv in Brodi, potem pa obtičali tam — Avstrijci so dobili okrepitev, ogrska konje niča je naskočila našo, jo zme dla in jo potisnila k Brodom. Grigorij Melehov je po bitki pod mestom Lešnjuvom na vso moč težko premagoval v sebi strašno notranjo bolečino. Vid no je shujšal, zgubil na teži pogosto se mu je na pohodih in med oddihih, v sanjah in v dre mežju prikazoval Avstrijec, ti sti, ki ga je bil ubil ob ograji Nenavadno na gosto je v sa njah obnavljal ta prvi spopac in še v spanju je pod težo spo minov čutil krčevito drgetanje svoje desnice, s katero je držal sulico; ko se je prebudil in se ovedel, je podil od sebe sanje in si z dlanjo zakrival do bolečine mežeče oči.
Dozorelo žito je teptala ko njenica, na njivah je bilo vide ti vtise ostrih podkev, kakor da bi po vsej Galiciji neusmiljeno klestila toča. Težki vojaški škomji šo topotali po cestah štorkljah po tlaku in mešali avgustovsko blato.
Tam, kjer so divjale bitke je bilo mračno obličje zemlje razrito od izstrelkov kakor oc koz; po njej so rjaveli, žehteč po človeški krvi, drobci železa in jekla. Ponoči so se zaobneb jem dvigali proti nebu razcepljeni jeziki požarov, v rdečih zubljih so zginjale vasice, mesteca, trgi. V avgustu — ko zori sadje in pospravljajo žito — je nebo, izlizano od vetra, neprijazno sivelo, redki lepi dnevi so se parili v zatohli pripeki.
Avgust se je nagnil proti koncu. Po vrtovih je rumenelo velo listje, od pecljev se je razlivala predsmrtna rdečica in od daleč je bilo videti, kakor bi tudi drevje iz globokih ran prelivalo škrlatno drevesno kri.
Grigorij je z zanimanjem zasledoval spremembe, dogajajoče se s tovariši v stotniji. Pro-hor Zikov, ki se je ravnokar vrnil iz lazareta z brazgotina sto slednjo okovanega kopita na licu, je še zmeraj skrival v ustnih kotih bolečino in zbeganost in še pogosteje mežikal z dobrodušnimi telečjimi očmi; Jegorka Žarkov je ob vsaki priložnosti zmerjal s strašno, neponovljivimi žaljivkami, še pogosteje kakor poprej pravil
opolzkosti in preklinjal vse na svetu; Grigorijev sovaščan Je-meljan Grošev, resen in pošten kozak, je ves nekako porjavel, počrnel, grdo se je hehetal in njegov smeh je bil prisiljen, mrk. Spremembe so se dogajale na vsakem obrazu, vsak je po svoje prenašal v sebi železno se-menje, ki ga je posejala vojska, in ga negoval in vsi kozaki skupaj, mladi, ravnokar iztrgani iz vasi in trgov, so spričo smrtne groze, rastoče vse okoli njih.
som. — Po vodnih kolonah, levo krilo naprej, marš!
—	Zdravo, bratec! — je vzkliknil Grigorij, se nasmehnil Petru in veselo vztrepetal.
—	Hvala Bogu. K vam torej. Nu, kako?
—	Tako.
—	Živ?
—	Še.
—	Pozdrav od naših.
—	Kako se kaj imajo?
—	Zdravi so,
Petro se je z dlanjo oprl na križ močnega bledorjavega konja, se z vsem životom zasukal nazaj, se s smehljajočimi očmi mudil na Grigoriju in jezdil da Ije — zakrili so ga zaprašeni hrbti drugih, znanih in nežna nih.
—	Pozdravljen, Melehov! Pozdrav iz vasi.
—	Tudi ti k nam? — je Gri gonj pokazal zobe, ko je po zlatem siju las spoznal Miška Koševoja.
—	K vam. Kakor kure na proso.
—	Nazoblješ se! Ali pa ne-
spominjali na bilke pokošene,
veneče trave, ki spremeni svoje i^i^ra tebe pozobljejo. oblike.
Polk so potegnili iz bojne čr-
— Saj, saj!
Od jeza je poskakoval Jegor-
te, mu odredili tri dni oddiha Žarkov v sami srajci po eni
in ga spopolnili z ojačenji, prispelimi od Dona. Stotnija se je ravnokar odpravila na kopanje v bližnji tolmun, ko je s posta je, oddaljene kake tri vrste od posestva, prijahal močan oddelek konjenice.
Preden so kozaki četrte stot-nije prišli do jezera, se je oddelek, prihajajoč s postaje, spustil po pobočju in zdaj je bilo že razločno videti, da so ta konjenica — kozaki. Prohor Zikov se je usločil in si na nasipu slačil uniformo; ko si je osvobodil glavo, se je ozrl.
—	Naši, donski.
Grigorij je s priprtimi očmi opazoval odred, ki se je pomikal na posestvo.
—	Rezerva je tu.
—	Gotovo nas bodo izpopolnili.
—	Kajpak, drugi poklic je na vrsti.
—	Poglejte si no, dečki? Ali ni tistole Stepan Astahov! Le-onile v tretji vrsti! — je vzkliknil Grošev in se kratko, grgra,-joče zakrehljal.
—	Vzeli so tudi njegovega brata.
—	Tamle je pa Anikuška!
—	Griška! Melehov! Brat, tule je. Ga Vidiš?
—	Vidim.
—	Za pijačo mi boš dal, potepin, jaz sem ga prvi zagledal-
Grigorij je na sencih nabral povesno brazdastih gub, se razgledoval in opazoval konja pod Petrom. "Drugega so kupili,"— je pomislil in dvigrnil oči k bratovemu obrazu, čudno spremenjenemu spričo dolge ločitve, zagorelemu, s pristriženimi pše-ničnimi brki in srebrnkastimi obrvmi, ožganimi od sonca. Grigorij mu je stopil naproti, snel čepico in mu pomahal z roko kakor na vojaških vajah. Za njim so pohiteli na pol slečeni kozaki, prijemajoč se za krhko, votlo steblovje divje krebulice in prastaro ločje.
Prispela stotnija je zavila okoli vrta in odšla na posestvo, kjer je bil nastanjen polk. Vodil jo je kapitan oblastnih, obritih ustnic, prileten in krepak, z na novo obrito glavo in z olesene-limi usti.
"Gotovo je zarobljen in hudoben," — je posmislil Grigorij, se nasmejal bratu in se skrivaj ozrl na krepko, okretno posta-v o kapitana, n a krivonosega konja pod njim, očividno kal-miškega plemena.
— Stotnija! — je zaklical kapitan s krepkim, jeklenim fela-
nogi. Nagibal se je na stran, kratil nogo in vlekel nase hlače: poskušal je vtakniti nogo v opletajočo hlačnico.
Zdravo, rojaki!
—	Tjujuju! Poglejte si ga no Jegorka Žarkova.
—	Ej, ti, žrebe, so te skopi-li?
—	Kako je materi doma?
—	Živi.
—	Pozdrave pošilja, daru pa nismo vzeli — že tako je vsega preveč.
Jegorka je z nenavadno resnim obrazom poslušal odgovor, sedel z golo zadnjico na travo, skrival razburjeni obraz in nikakor ni zadel s trepetajočo nogo v hlačnico.
Za modro prepleskano ograjo so stali na pol oblečeni kozaki, po drugi strani pa se je po cesti, zasajeni s kostanji, pomikala na posestvo stotnija — ojačenje z Dona.
—	Vaščani, pozdravljeni!
—	Menda si ti svat Aleksander?
—	Kdo pa drug.
—	Andrejan! Andrejan! Zlo-mek dolgouhi, nič ne vidiš?
—	Pozdrav od žene, hej, dečko!
—	Bog ti povrni.
—	Kje pa je tukaj Boris Be-
:3v?
—	V kateri stotniji je bil?
—	V četrti, mislim.
—	Od kod pa je?
—	Iz Zatona v vešenskem okraju.
—	Kaj mi mu pa rad? — se je vmešal v bežni pogovor tretji.
—	Najti ga moram. Pismo imam zanj.
—	Njega so, brat, zadnjič pod Rajbrodi ubili.
—	Ni mogoče? ...
—	Pa je! Pred mojimi očmi. Krogla ga je zadela pod levi se-nec,
—	Je kdo izmed vas iz Črne reke?
—	Tu ga ni, pojdi dalje.
Stonija je poravnala rep in
urejena stala sredi dvorišča. Na jezu so zamrgoleli kozaki, vrnivši se h kopanju.
Kmalu potem so se jim pridružili ti iz pravkar prispele rezervne stotnije. Grigorij in brat sta sedla vštric. Vlažna, prhka glina na nasipu je neprijetno zaudarjala po mokroti in trohnobi. Ob bregu je v stoječi vodi zelenelo vodno ščavje. Grigorij je pobijal v šivih in gubah srajce čemeče brezkrvne, medle uši in pripovedoval:
—	Petro, srce mi je zamorjeno. Ves sem kakor poteptan,
kakor . . . Kakor da bi bil prišel med mlinske kamne, zdro-,bili so me in me izvrgli. — Glas mu je bil tožeč, počen in guba prečkajoča mu vse čelo (Petro jo je ravnokar z občutkom notranje groze opazil), se je temnila, neznana in vlivajoča strah spričo nekakšne spremenjenosti in odtujenosti.
—	Kako je kaj? — je vprašal Petro, slekel srajco in razgalil beli život z gladko odrezanim pasom zagorelosti na tilniku.
—	I, nu, saj vidiš kako, — je naglo odgovoril Grigorij in glas se mu je okrepil v jezi, — ljudi so nahujskali in zdaj se varuj pred njimi! človek je zdaj hujši od volka. Hudobija okrog in okrog. Včasih se mi zazdi; ko bi zdajle ugriznil človeka — bi ga mahoma popadla steklina.
—	Kaj si moral tudi ti že. . ubijati ?
—	Moral! ... — je skoraj kriknil Grigorij, zmečkal srajco in jo vrgel ob tla. Potem dolgo s prsti mečkal grlo, kakor bi hotel iztisniti zataknjeno be sedo, in gledal vstran.
—	Govori! — je velel Petro se izogibal in se bal srečati bratovimi očmi.
—	Vest me mori. Pod Les njuvom sem nekoga zabodel sulico. V divji jezi ... Ni bilo mogoče drugače ... In zakaj sem ga zabodel?
—	Nu?
—	I, nu, glej, neumno sem zaklal človeka in sem bolan za voljo tega zlomka na duši. Po noči se mi sanja, skrivoma tr pim. Ali sem mar kaj kriv?
—	Nisi se še privadil. Čakaj sčasoma vse)pride.
—	Vaša stotnija je rezervna
—	je vprašal Grigorij.
—	Zakaj? Ne, v sedemindva; setem polku smo.
—	Jaz sem pa mislil, do ste prišli nam na pomoč.
—	Našo stotnijo so pridelili neki pehotni diviziji, zdaj
TRGOVSKO POSLOPJE NAPRODAJ
v dobrem kraju na vzhodni stra ni mesta; zidano poslopje s 2 trgo vinami, garaži in hišo za 2 družini, 5 sob spodaj in 5 zgoraj. Spodaj je stanovanje prazno, se lahko tako;' vselite. Za dogovor pokličite last nika po 6. zvečer.
IV 3389
Prenovite in modernizirajte vašo kuhinjo in kopalnico z
PLASTIC TILE
za stene in strope.
Imamo 10 različnih barv. ANTON KOPLAN. 1136 Norwood Rd., HE 6510 HENRY KOPLAN, 1008 Ansel Rd„ EX 7141
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking
All sports: golf, dancing, tennis and shuffieboard, outdoor games Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a gro^e of large trees, 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126F5 P, O. Edwardsburg, Mich.
MARIE'S BEAUTY SALON
7208 ST. CLAIR AVE. — UT 1-1168
NAŠA POSEBNOST SO PERMANENT WAVES
MACHINE WAVE; $5—$7—$8.50—$10 MACHINELESS: $8.50—$10
ZA OTROKE DO 9 LET STAROSTI: $3
ASSEMBLERJI
za delo na Assembly Line. Morajo imeti svoje orodje. 40 ur tedensko.
Plača od ure in "incentive' plača.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel; ENdicott 3113
moramo ravno dohiteti, z nami pa je prišla tudi rezerva, prignali so vam mladičev.
—	Tako. Nu, okopajva se.
Grigorij si je naglo slekel
hlače, stopil na vrh nasipa, mrk in malo upognjen; Petru se je zdelo, da se je postaral, odkar se nista videla. Iztegnil je roke in se z glavo naprej pognal v vodo; težak zelen val se je zgrnil nad njim in se odbil v krogih. Zaplaval je k skupini ko-zakov, hohotajočih se na sredi, leno čofotal z rokami po vodi in počasi dvigal ramena.
Petro je dolgo snemal ovrat-ni križček in molitev, zašito v materin blagoslov. Vi-vco je potisnil pod srajco, stopil v vodo s previdno obotavljivostjo, si zmočil prsi in ramena, se potopil, prišel na vrh in zaplaval, dohiteva je Grigorija; ločila sta se od drugih in takoj zaplavala k drugemu, peščenemu, z gr-mqvjem poraslemu bregu.
Plavanje je hladilo in pomirjalo in Grigorij je, zamahujoč z rokami, govoril zadržano, brez poprejšnje strasti:
—	Uši me žro. In domotožje. Kako neznansko rad bi pohitel domov: kar vzletel bi, ko bi imel peruti. Ko bi mogel vsaj za hip pokukati tja čez. Nu, kako se imajo tam?
—a Natalja je pri nas,
—	A?
—	Živi.
—	Oče, mati kaj je z njima?
—	Nič. A Natalja te še zme-
raj čaka. Trdno upa, da se boš vrnil k nji.
Grigorij je prhnil in molče izpljunil vodo, ki mu je zašla v usta. Petro je zasukal glavo in mu poskusil pogledati v oči.
—	Vsaj kak pozdrav ji pošlji v svojem pismu. Ženska je mrtva nate.
—	Kaj bi neki . . . pretrgano bi rada zvezala?
—	Kako naj ti le povem . . . Človeka samo. upanje živi. Pridna ženščina. Resna. Veliko da poslej nase. Da bi ji mogel očitati kako lahkomiselnost ali kaj drugega takega — niti pičice ni na njej.
—	Poročila naj bi se.
—	Čudno govoriš!
—	Nič čudno. Tako pač mora biti.
—	Vajina stvar. Jaz se vanjo ne vtikam.
—	In Dunjaška?
—	Dekle, brat! Ta se je letos tako razvila, da bi je ne prepoznal.
—	Nu? — se je veselo začudil Grigorij.
—	Bog mi je priča. Poročila se
bo, midva pa ne bova mogla niti brk omočiti v žganje. Ubij®' jo naju, vragi!
— Nič lažjega!
Zlezla sta na pesek, leg'^ vštric, se podprla s komolci se grela na zmeraj močnejseni soncu. Mimo je plaval Koševoj in se do polovice kaza iz vode.
(Dalje prihoanfič)
IŠČE SE DEKLE.
ki bi se naučilo dela na moških klobukih. Stalno delo — 5 dni tedensko. Intervuji med S. in 5. DE-LOOZE HAT WORKS 1706 E. 17 St.
PRIPOROČAM
se za popravila ur vsakovrstnih izdelkov. Delo je po nizki ceni in jamčeno. če ne morete sami prinesti v popravilo, pokličite in pridem jaz iskati.
M. BLASKOVICH 5807 St. Cl»ir Ave., HE. 2882
Lepo opremljeno sobo
se odda v najem poštenemu moškemu ali fantu.
Vpraša se na
1078 ADDISON RD.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Players Vse delo jamčeno
PRODA SE
14-karatno čisto zlato identifikacijsko zapestnico za fanta ali mladeniča. Vrednost je $87 in se proda za $25.
1380 E. 47 St.
Potrebujem 50 gozdarjev
za delati bela drva. Lep gozd. PlSča $8.20 od klaftre. Pišite na
MIKE ESKRA Box 143, Westline, Pa.
Grocer i j ska trgbvina in mesnica
v sredini slovenske naselbine se proda po zmerni ceni radi odhoda iz mesta. Pišite na
Box 104, c/o Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Ali ste naročnik "Enako'pi'^^ nostf" če ste, ali so VaSi pTifi' tel ji in znanci? "Enakopro^ fiost" je potrebna vsaki dru^^ zaradi važnih vesti in vedno fl tualnih člankov! Širite "Enako pravnost!"
Vblagspoitiiti
ob tretji obletnici siDf# nepozabnega očeta
Valentine Turk
ki nas je zapustil za ved**® dne 18. hiaja 1945
Tri dolga leta so potekla« kar v tihi gomili spis, ljubljeni naš oče.
Sladko počivaš zdaj v grobU' rešen si življenjskih m duh Tvoj pa še vedno
Žalujoči
sinovi in hči
Cleveland, O., dne 19.


Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For youT future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic
plans for putting part of your income—regularly_into
U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
S0_
SKURITY
AM£R/6A*S S£C(/R/ry fS Yom S£C(/RnYf
enakopravnost
rt/« It tn oBtU! V. S.	«u<p/cM ol T„„uty D*ptttm»nt tni AdvtthMj^