----- 94 ----- Mnogovrstne novice. * Strašanska nesreča po povodnji je zadela Szegedin, prvo mesto Da Ogerskem za Budapestom , glavno središče Magjarstva, — nesreča je tak*, da svet enake ne pomni in nobeno per6 po vse popisati ne more. Naj iz obširnega poročila časnika „Osten" povemo našim bralcem bistvene stvari. Szegedin &toji tam, kjer se reka Maroš izliva v reko Tiso, katera je po hudih nevihtah narastla tako, da je ponoči od 10. do 11. dne t. m. predrla 20 sežnjev na široko nasip železnice Alfodelske in se z grozovito silo , katero je povekšal še strašansk vihar, razlila Čez mesto. To vam je bil pogled strašansk videti ljudi, ko so rešitve iskali po strehah, pomoči proseči vpili, utonjena živina po vodi plavala itd. itd. — vse mesto jezeru enako bilo. Število nesrečnih, ki so v potopu smrt storili, ni še znano; župan Szegedinski Fr. Paify za to vprašan, je odgovoril: „Danes (13. dne marca) vem le za 82 mrtvih, vendar po vsem, kar slišim, utegnilo jih je utoniti več tisoč. Tega krivi pa so deloma tudi Szegedinci sami, ki niso hoteli zapustiti svojih hiš in so utonili. Ce uže hudič vse vzame — so nekateri kričali drugim , ki so jim na pomoč prišli — naj še nas vzameI" — Ko se je komisija na ladijah po mestu peljala, se je prepričala, da 3 četrt hiš se je uže podrlo, in če povodenj le še nekoliko dni trpi, ostalo bo komaj 200 bolj trdnih hiš; vedeti je namreč treba, da Szegedin ima 5 predmestij, kjer so vae bajte nizke, pritlične, ne iz opčk, ampak iz posušene ilovice zidane; na tisoče je tacih hiš. Poleg povodnje je pa tudi še nekoliko požarov bilo se pripetilo, kakor pravijo, nalašč zažganih hiš in fabrik, zato je oklicana bila „nagla sodba" (standrecbt). Občudovati je, s kakim pogumom so se žrtovali posebno vojaki, da bi oteli kar se oteti da. Al vse ni nič pomagalo, — Szegedina ni več! — Naj dodamo še nekoliko zemljepisnih in zgodovinskih vrstic o tem mestu. Szege ali Szegedin je starodavno mesto Csongradske županije z 71.000 prebivalci in je še dandanes prvo kupčij sko mesto spodnje Ogerske, polno judov. Ker leži popolno na planem ob vodah, ni mesto zdravo in mrzlice so tudi zel6 navadne. Szegedin je nekdaj bila močna trdnjava; tu je leta 1526. vojvoda Zapolv s 1400 vojaki se branil sili turški, pa brez vspeha. Sultan Soli-man je Szegedin v svoje pesti dobil, veči del mesta požgal, in le grad v bran utrdil. Tako je od leta 1526. do 1686., tedaj 160 let Szegedin ostal pod gospodstvom turškim. Leta 1849., ko so se Magjari spuntali zoper Avstrijo in odstavili habsburško rodovino od vladarstva na Ogerskem, je bil Szegedin gnjezdo magjarske pun-tarske vlade. Košuta so Szegedinci navdušeno sprejeli , in ko so mu neki večer serenado z bakljado napravili, prerokoval je Szegedincem: „Szegedin bode Evropi svobodo priboril!" Tukaj je Košut novo armado zoper Avstrijo nabiral, misle, da nabere 30.000 vojakov. Pač čudna so pota Božja! Danes — čez 30 let — se oholega puntarja prerokovanje vse drugače spolnuje: Evropi Szegedin ne nosi svobode, Evropa miloščino nabira za nesrečno ponižane Szegedince, ki so deloma sami, deloma pa vlada magjarski kriva tako strašne nesreče, kajti uže pod minieterstvom Bahovim se je razpravljala potreba s trdnejšimi nasipi skrbeti za varnost Szegedina, — al kaj! niti župan Szegedinski niti minister Tisza nista— zamaknena v veliko politiko magjarsko — časa imela spolniti svojo dolžnost in skrbeti za varnost Szegedina. Zdaj je grozna nesreča tukaj ! Magjari sami očitajo vladi nečimurnost, in zgodilo se bode, da bode reka Tisa požrla tudi še ministra Tiso. * Državna loterija. 6. dne t. m. 80 se srečke vlekle za državno loterijo, katere čisti dohodek je namenjen za rodbine v Bosno poklicanih vojakov. Drugi dobitek za 15.000 gold. je šel v Murau na Stajarsko, četrti za 5000 gld. v Feldkirch na Predarelsko. Tretji dobitek za 10.000 gld. je zadel nek Dunajčan. Srečka za prvi dobitek s 60.000 gold. je šla v Burgau na Stajarsko , ker pa te srečke nobeden ni kupil, je prišla ces. loterijskemu vodstvu nazaj in spada zdaj ta veliki znesek med dohodke, ki bodo razeo druzih čistih doneskov razdeljeni med družine reservistov, ki bodo po tej loteriji izdatno pomoč dobili. * Amerikanski pridelki v Evropi ,,Vaterlandu prinaša članek, iz katerega je razvidno, kako veliko konkurenco Amerika našim gospodarjem dela. Svinjsko mast amerikansko prodajajo že v Pesti, v domovini prešičev. Amerikanski špirit prihaja v Trsr^ pa se prodaja na Francoskem za 15 odstotkov ceneje, ko ogerski. Amerikansko žito odriva ogersko žito v južni Nemčiji in Švici. Tudi živino že vozijo iz Amerike. Iz Amerike prihaja surovo maslo, sir, posušeno meso, špeh, maslo, jeziki. Vožnja je poceni. Prepelje se cent zav75 kr., vožnja ogerskega žita pa stane od Pešta do Stetina 2 gold. cent. Tudi frišno meso že vozijo iz Amerike, ker ga znajo tako preparirati, da se ne osmradi. Prevozijo pa tudi mnogo žive živine. — Dobro je to na eno stran, da nam živeža ne zmanjka in da je poceni; za našega kmeta je pa tudi huda, ker cena njegovih pridelkov pada, davki pa zmiroro rastejo.