J • / 'J t hj ** mmMfrM1 tiwF.WMWifBM jVv WËÈ • ' -i fc- DK v ftrri v ■r ^^Jllfl fKH «J 9 » x-akM.-iw 'I... oW * Ik Baron Žiga Zois - slovenski razsvetljenski ornitolog 1: Klavžar (Gervnticus eremila)-, ime te vrste, ki se je ohranilo v Zoisovem rokopisu, je verjetno zelo staro. foto: Tomi Trilar 2: Bar on Žiga Zois (I747 - 1819) 'Jakob Smole Baron Žiga Zois se v slovenski zavesti pojavlja kot ena osrednjih oseb razsvetljenstva. Pri tem je poudarjen njegov prispevek na področju prebujanja slovenske narodne zavesti in humanizma, medtem ko se njegovo ukvarjanje z naravoslovjem navadno povezuje le z mineralogijo. Verjetno zgolj zato, ker je le Zoisova zbirka mineralov dostopna širši javnosti, razstavljena v Priro-doslovnem muzeju v Ljubljani. Pisna zapuščina, knjige, pisma in rokopisi, pa je varno spravljena v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, daleč od oči javnosti. Majhen del pisem je sicer moč najti na internetu (http://nl.ijs.si/e-zrc/zois), vendar gre pri tem le za dopisovanje med Zoisom in Jernejem Kopitarjem, večina drugega gradiva pa do dandanes še ni bila obdelana in ovrednotena. Žiga (Sigismund) Zois pl. Edelsteinski se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu. Oče, Michelangelo Zois, je izhajal iz italijanskega Bergama, po materi Ivani Katarini pa je bil slovenskega rodu. Ob tem je treba pripomniti, da je bila v tisti dobi avstrijskega cesarstva narodnost precej nepomembna. Ljudi so v mnogo večji meri opredeljevali po stanu, religiji in pokrajinah. Valvasor je na primer slabih 60 let pred Zoisovim rojstvom pel slavo Kranjski in ne Sloveniji, ki takrat ni obstajala niti kot pojem. To se je spremenilo v Zoisovi dobi, ko se je začela razvijati pripadnost jeziku in prek slednjega narodna zavest. Prvo izobrazbo je Zois pridobival v Ljubljani, leta 1761 pa ga je oče poslal kot laičnega gojenca v duhovno semenišče v italijanski kraj Reggio Emilia, kjer si je pridobil obširno izobrazbo. In kakšen je bil njegov predmetnik? Italijanščina, nemščina, spisje, risanje, računstvo, arhitektura, antična in italijanska književnost, glasba, ples in mečevanje. Razen tega se je Zois v tem času preizkušal na gledaliških deskah. Ko se je leta 1765 iz Italije vrnil v Ljubljano, ga je oče takoj vpregel v družinska podjetja. Zoisu je pri tem pomagalo njegovo jezikovno znanje - poleg tekočega znanja nemščine, italijanščine, latinščine in slovenščine se je izpopolnjeval še v angleškem in francoskem jeziku, se v prostem času ukvarjal s starocerkveno slovanščino in z njo povezanima pisavama glagolico in cirilico. Zaradi trgovskih poslov pa se je srečal še s šved-ščino, laponščino in jezikom Lotišev. V Ljubljani se seveda ni posvečal zgolj jezikom in trgovanju, marveč tudi naravoslovju; na tem področju sta bila njegova učitelja Gabrijel Gruber (arhitekt izsuševanja Ljubljanskega barja in prekopa, ki nosi njegovo ime) ter Jožef Maffei (matematik, čigar učenec je bil tudi Jurij Vega). Izjemen humanistični potencial, ki se je nakopičil v Zoisu, se je izlival v mnoge potoke - najbolj znan med njimi je gotovo njegov krožek, v katerem so se zbirali Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart in jezikoslovci Jurij Japelj, Blaž Kumerdej ter Jernej Kopitar. Prispevek k naravoslovju Tokrat pa nas bo bolj zanimala Zoisova naravoslovna dejavnost - kaj je pravzaprav Zois prispeval k razvoju slovenskega naravoslovja? Tukaj igra zelo pomembno vlogo njegova mineraloška zbirka. Kot strasten zbiralec je ustvaril največjo tovrstno zbirko na Kranjskem. Po Zoisovi smrti je zbirko odkupil cesarski dvor, ki jo je potem podaril Kranjskemu deželnemu muzeju ob njegovi ustanovitvi. Zoisovi minerali in kamnine so tako, skupaj z zbirkama polžjih hišic grofa Hohenwartha in žuželk Ferdinanda Schmidta, postali ustanovna zbirka muzeja, ki seje leta 1888 preselil z Vodnikovega trga in od takrat domuje v stavbi v bližini parlamenta, danes kot Priro-doslovni muzej Slovenije. Zoisova strast do mineralov je botrovala tudi prvim vzponom na Triglav. Razmeroma kmalu po prvem vzponu leta 1778, ki je bil opravljen 30 Svet ptic i.ßtw. v»f{ Ä i.....i um,.Mai ■i. C/t&Uti Jih t;*,. J M.I. Mt. , /. iZ-fJtcirt ■ i-jfM.-fa- /hvAf,,. Ö- A-fim.) . i&Jf/t*. ,tf„ '.'./¿/aEj '} ■ fyff-J 6. CifAiirtti 7. Jhjtnt,,,} y S.SL/.J .<£/,'.. <). Jut», 4 mJ foi . a . ',\Ln„. fr.' •'ituiU . .w'i ..