ČASOPIS S PODOBAMI  ZA SLOVENSKO MLADINO
Štev. 2.        V Ljnbljani 1. februvarija 1886.         Leto XVI.
Sneženi kralj. '                           I
Jbneženeniu kralju prestdla ni več,             Oj želel je potok v temnice vkovan        1
Ki dvigal se tu je pod gričom blesteč.         Ugledati solčno-razsvftljeni dan.              |
A kralja odvedla nenrila je smrt,                Vzdihaval je k nebu, da višnji vladar
Kjer on je umiral, razcvita se vrt.              V pomoč bi poslal mu rešilni svoj žar.
Lončeno je krono na glavi imel,                 In solnce vzbndivši iz zimskih se sanj
Leseno je sulico v roki vilitel;                   Z višin se ozrlo je milostno vanj;
Podložnikov ni se nihčč mu uprl,               A vrelec veselo iz zemlje vzkipi,            ¦
če vanj se z očesom ogljenim ozrl.             Ker so raztopljene njegove rezf.             I
Vladar pa vseskozi je bil grozovft,             Ko prišli sosedje so še od drugod,
Še pevec ni upal noben se glasit',              Naravnost k prestolu si vgladijo pot.
Ker v prsih imel je ledeno src^,                 Kako, o vladar, se inaje ti prest61,         I
Ni vedel, kaj radost je, kaj je gorje.           Za kosoin se kos pogrezdva ti dol.         1
Pa kdo ga ponižal, razdrobil je v prah         In kralj sam ne more braniti se nič;
Mogočnega kralja,  podložnikov strah?         Po Todi raztrupanej plava mrlič.             ,
Napddel z vojsko ga jetnik je njeg6v          Kje tvoje sedaj so dežele, oj kje,           1
Ledii oprostivsi se nirzlih ok6v.                  Da mora še grob ti skopati — morjč?
Sneženemu kralju prest61a ni več,                                        J
Ki dvigal se tu je pod gričem blestčč.                                  1
A kralja odvedla nemila je smrt,                                         1
Kjer on je umiral, razcvita se vrt.                                      1
Fr. Krek.             '