Polemika. TečaJ za srbohr vaščino. Na moj tozadevni članek, v katerem seui stavil vprašanje zaradi omenjenega počitniškega tečaja za učitelje, službujoče na deželi, predlaga nekdo, da združimo teorijo s prakso, namreč — potovanje po Srbiji. Temu predlogu se popolnoma pridru • žujeni, uvažujoč tudi duševne užitke, ki se i_am nudijo pri tem. Dvomim samo, da bo tako potovanje ob današnjih razmerah že letos mogoče. Železnice v Srbiji še niso urejene in bi bile težkoče glede sta_iovanja in hrane morda še večje. Eno pa se mi zdi vredno priponiniti. .V.islim, da ni nobenemu Slovencu neobhodno potrebno učiti se srbohrvaščine ravno v Srbiji. To se zgodi lahko dorna. Potovanje pa bo veliko uspešneje ter bomo imeli od njega več užitkov, ako nesemo srbohrvaščino že s seboj. In kako vse drugače bo, če pridemo v Srbijo, da si jo ogledamo in spoznavamo narod, kot pa če smo se prišli učit srbohrvaščine. Nikakor noČem trditi, da zaradi tega še ,ni pravega časa za tako potovanje. Le ako bi letos še ne bilo mogoče, naj bo vsaj tečaj, pa če ne v Ljubljani, potem se bolje v Zagrebu. Predlagatelj omenjenega potovanja v Srbijo <ni za tak tečaj v Ljubljani tudi zaradi njenih slabih aprovizačnih razmer ter predlaga, da pojdirrio stradat rajši v Srbijo. Kje je prijetneje stradati — v Ljubljani ali v Srbiji — prepuščam, da se vsak odloči po svoji razsodbi in lastnem okusu. Jaz na pr. ne bi hotel stradati nc v Ljubljani, ne v Srbiji — in vem, da tni tega bratje Srbi ne zamerijo. — k