V e s t n i k. ..Slovenec", ki je žalil naš list, rekoč, da je svinjak, ni preklical te psovke. Jemljemo na znanje. O priliki bo vendarle treba dokazati, komu sodi to lepo ime! Takrat bo žal marsikomu, ki ima danes veljavo v klerikalni stranki! ,,Notranjec" piše v zadnji številki: »Domoljub« zabavlja kar more čez zaslužneučitelje, katerim se imamo Notranjci največ zahvalili, da smo se tako izobrazili, da kaj znamo in da imamo tudi svojo s o d b o. Kranjsko društvo za varstvo živali je prisodilo tovarišu g. Janku Likarju, učitelju v Ljubljani, za njegov spis »Ljubite živali!« prvo darilo 50kron. Čestitamo vrlemu tovarišul Stalna suplentinja je za ljubljanske dekliške šole absolutna potreba. Vzlic temu je ne dobe v Ljubljano, ker ni to po mislih deželnemu šolskemu svetu. iSkoda denarja! Enorazredno Ijudsko šolo dobi vas Hruševje v postojnskem okraju Kmetijska razstava v Pragi bo letos meseca maja. Morda se je udeleži tudi slovensko učiteljstvo. Prijave sprejema že sedaj praška centralna kmetijska družba. Deželni odbor kranjski je poslal namesto umrlega dr. Schafferja v deželni šolski svet deželnega odbornika grofa Barba. Grof Barbo je tudi državni poslanec. Zato stori lahko mnogo dobrega za šolstvo — v Ljubljani in na Dunaju. Za vadniške učiteljese posebno zavzemata v državnem zboru — državna poslanca Nemec dr. Schreiner in Ceh Reichstadter. Kako pa se piše poslanec, ki se zavzema za ubogo ljudskošolsko učiteljstvo ? Učiteljski konvikt. Dohodek igre »Peter prižgi!« v gostilni g. A. Čopa v Mostah na Gorenjskem 1 K 10 h. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz novomeškega okraja kolekta št. 68. — Tovariši in tovarišice, pošiljajte kolekte pridno naprej! Na znanje. Blagajnik »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« je razposlal^vsem šolskim vodstvom na Kranjskem, Sp. Štajerskem in Primorskem položnice (čeke), potom katerih naj blagovoli učitelj st vo posameznih šol plačati letnino 2 K zaletol90 5. Gg. nadučiteljeprosi odbor, da pobero pri s voj em učitelj stvu letn ino 2v K ter imena 'napišejo na nasprotni straničeka. Če more kdo dobiti kak dar pri učiteljskem prijatelju, ga tudi lahko odpošlje s pomočjo tega čeka ter darovalca in darovano svoto zabilježi na nasprotni strani. Letnina, nabrana od učiteljstva, se bo objavljala v »Učit. Tovarišu«, darovi učiteljskih prijateljev pa tudi v »51 ov. Narodu«, v »Domovini« in v »Soči«. Torej, tovariši in tovarišice, le stopite med učiteljske prijatelje in prosite darov za prepotrebniučiteljskikonvikt! Kdor trka, temuse o d p r e ! Osebne vesti. Stalna je postala v Kolovratu ondotna začasna učiteljica gdč. Marija Levec. — Začasni učitelj g. Matija Pelko v Zagorju je premeščen na šolo TopliceZagorje. Slomškarjev-učiteljev je toliko, da jih še do danes ni seštel prijatelj »Slovenec«, dasi smo ga opetovano prosili, naj nam pove njih število. To je žalostno, da se klerikalen list časih še lagati ne more! Iz Košane nam poroča prijatelj: Dne 16. pret. m. se je zbralo tukajšnje okoliško učiteljstvo na povabilo nadučitelja Grada k prvi hospitaciji in sestanku v Košani. Prihitele so cenjene gospice koleginje in gg. kolegi iz Suhorja, Nadanjega sela, Prema in Ostrožnega brda. Ob dveh popoldne je nastopila učiteljica gospa Vinka Puppisova v II. razredu višje skupine ter prav temeljito obravnavala »petrolej« Gospa učiteljica je zlasti z vrlo posrečenitni poizkusi, s svojim zavestnim nastopom ter s svojo izkušenostjo to nalogo prav častno rešila. Čast ji! — Po odhodu otrok se je razvila prav živahna razprava, ki so se je udeležili gg. Pegan, Vuga, Kobal in Grad. — Nato je imelo košansko učiteljstvo lokalno kon- ferenco, pri kateri sta referirala gdč. učiteljica Kokalj in nadučitelj g. Janko Grad: »Razdelitev učne tvarine za jezikovni pouk za deško in dekliško ponavljalnico«. — Po lokalni konferenci je navduševal nadučitelj Grad zbrane za prirejanje mesečnih hospitacij in sestankov, čemur so vsi zbrani radostno pritrdili. —- Soglasno se je sklenilo, da se zberemo dne 16. marca na Premu, kjer nastopi tovariš g. Jos. Kobal iz računstva. Cenjene koleginje in dragi kolegi, udeležujmo se teh hospitacij in sestankov v kar največjem številu, saj so nam v korist in razvedrilo. — Na veselo svidenje na Premu! Zakaj me ne razumejo moje učenke? »Domovina« piše: Na celjski dekliški meščanski šoli poučuje v tekočem tečaju mlada učiteljica iz Gradca. Kakor je videti, se pošteno trudi, svojo učiteljsko službo vestno izpolnjevati, niti ne sanja se ji pa, kje tiči vzrok, da njenemu trudu ne sledijo tudi primerni uspehi. Prišedša iz šole se je pred kratkim bridko pritoževala, rekoč: >Kaj more to biti? Jaz se trudim, da bi se kolikor mogoče po domače in razumljivo izrazila. V Gradcu so moje učenjke najbolj napredovale in od vseh strani sem dobila priznanje za svoje uspehe. Toda tukaj v Celju, kaj neki more tu biti, zdi se mi, kakor da bi moje učenke ne mogle prav razumeti, naj se še toliko potrudim, da se razumljivo izrazim.« Tako imenovana učiteljica. Kako začudeno je gledala, ko so ji odgovorili: »Ljuba gospodična, vi govorite gotovo prav dobro nemški, ne računite pa s tem in menda sploh ne veste, da so vaše uboge učenke nemščine nezmožne — SlovenkeU — Pristavljamo le še, da je ta dogodek gola resnica in ni izmišljen. — Slovenski starši, ali ni to najostrejša obsodba vaše brezvestnosti, da prodajate svoje otroke in jih izročate učiteljem, ki ne razumejo njih jezika! Pozor, štajersko učiteljstvo ! Onim stalno nameščenim učiteljskim osebam, ki so prebile učiteljsko usposobljenost novembra meseca 1899, gre s 1. decembrom 1904 prva petletnica brez ozira na to, kdaj so postali definitivni, zakaj zakon se glasi: § 5. Bei den nach Wirksamkeit dieses Gesetzes zu definitiven Lehrern ernannten Lehrpersonen ist fiir den Anfall der Dienstalterszulagen der erste Tag des auf die Erwerbung des Lehrbefahigungszeugnisses folgenden Monates zugrunde zu legen. — Tudi v minulem zasedanju štajerskega deželnega zbora je bilo, kakor poroča »Tagespost« z dne 19. oktobra 1904, št. 290, med drugim čitati v poročilu deželnega odbora: »Erlangung der Dienstalterszulagen hangt nur von der Zeit der 2. Priifung ab, aber nicht der definitiven Anstellung.« Ono učiteljstvo z usposobljenostnim izpričevalom od novembra 1899, pa četudi ni bilo takoj definitivno nastavljeno, naj takoj prosi potom šolskega vodstva za petletnico, če še ni tega storilo! Razširjene šole na Štajerskem. Trirazrednico v.Sromljah in nemško trirazrednico v Brežicah so razširili v štirirazrednici; štirirazrednica v Rajhenburgu je postala petrazrednica, petrazrednico v Sevnici z eno paralelko pa so razširili v šestrazrednico. Trirazrednica v Braslovčah je razširjena v štirirazrednico. Šolske vesti na Koroškem. A. Marinič, dosedanji učitelj v Št. Jurju na Strmcu, je imenovan za šolskega vodjo za Št. Janž v Rožni dolini. — Marija Miiller, učiteljica v Možici, je dobila dopust do sredi marca. — Pouk krščanskega nauka v Krejancah (Galicija) je prevzel župnijski urad v Mohličah. — V Pontablju je umrl nadučitelj Fr. Krasnik. — Koncem meseca februarja so iztopili iz službe: učiteljica Lavra Kettner vvBlatogradu, učitelj Albin Mužik v Volkendorfu (gre na Stajersko) in V. Riedl v Hodišah (iztopi iz službe). — Razpisane so službe nadučitelja v Melvičah (zahteva se znanje slovenščine), učitelja v Canjčah, šolskega vodje na Visoki Bistrici, učitelja na trirazrednici v Kapli na Dravi. (Čudno, da se znanje slovenščine ne zahteva!) Razgled po šolskem svetu. — Naučni minister in slovensko šolstvo na Koroškem. Dunajska »Information« pravi, da je nedavno naučni minister v odgovoru na neke interpelacije zatrjeval, da je na Koroškem vse v najlepšem redu. Zato nima nikakega povoda za kakršnekoli nadaljne odredbe. Rečeni du- najski list se potem vprašuje, ali so razmere res v tako lepem redu, ter odgovarja: Slovenci tvorijo tretjino prebivalstva Koroške, a za 100.000 prebivalcev obstoje tri šole s slovenskim učnim jezikom. Velik del šol v slovenskem delu dežele je označen za utrakvistične šole. V resnici so pa te šole prava specijaliteta, kakršni ne bi našli primere v vsi državi. To so prave učilnice jezika, ki imajo izključno ta namen, da otroku z muko vtepajo neko dvomljivo nemščino. Ves učni načrt je prikrojen edino v ta namen. Že v nižjih razredih vtepajo s pomočjo slovenskega jezika začetne pouke nemške gramatike ; v višjih razredih pa je slovenski pomožni jezik že potisnjen na stran, in se otroci vadijo v* nemškem spisju in konverzaciji. Rezultat pa je ta, da absolvirani učenci ne znajo ne nemški ne slovenski in da se jim niti ne sanja o drugih predmetih. Tako se slovenski otroci ne le raznarodujejo, ampak se jim krati tudi ljudsko-šolska izobrazba. Tako tirajo germanizacijo proti jugu in proti Trstu. Tu je narodna eksistenca koroških Slovencev v nevarnosti, zato se nam zdi to vprašanje morda aktualnejše nego pa vseučiliščno vprašanje. — Dopisnik lista »Information« torej zavrača ministrovo trditev, da je na Koroškem vse v najlepšem redu, z dokazom, da je narodna eksistencija koroških Slovencev v nevarnosti. — Nemškemu in liberalnemu gospodu Hartlu pa mi radi verjamemo, da je govoril v soglasju s svojimi nazori, ko je trdil, da ne zahtevajo take razmere koroškega ljudskega šolstva nobene reforme, saj vendar popolnoma odgovarjajo intencijam germanizujočega vladnega zistema. — Ženske — ravnateljice meščanskih šol. Upravno sodišče je razsodilo, da smejo tudi ženske postati ravnateljice meščanskih šol. — Hrvaški učitelj in — sluga. »Pokret« piše: Po zakonskem načrtu o ureditvi uradniških plač prihaja* učitelj v interesanten položaj v primeri s svojim slugo. Nekatere višje ljudske šole vzdržuje vlada. Tem višjim ljudskim šolam so časih iz kakršnihkoli vzrokov v službovanje prideljeni učitelji nižjih ljudskih šol. Tak učitelj ima temeljne plače 800 K, ako je definitivno nastavljen učitelj nižje ljudske šole, sicer ima le 700 K. Po našem načrtu pa imajo sluge takih šol (§ 13, točka z) plače 900 K, torej 100—200 K več nego tak prideljen učitelj. Stalno nameščeni učitelj nižje ljudske šole ima 1000 K plače, torej za celih 100 K več nego sluga istega zavoda. — Mizerija in ponižujoče zapostavljanje vlada tudi na Hrvaškem. Dosti ali nič bolje ni n. pr. tudi v Ljubljani, Idriji in drugih takih krajih, kjer posebno čislajo § 55. državnega šolskega zakona. — Zopet eden. Pri porotnem sodišču v Celju se je 25. m. m. vršila kazenska obravnava proti k a pj a n u Lorencu Šlambvergerju, ki je nazadnje služboval v Žetalah pri Rogatcu. Slambergar je bil katehet in je porabil to priliko, da je šolarice učil ne le veronauka, nego tudi različnih svinjarij. Pokvaril je celo vrsto deklic, ki še niso bile stare 14 let, poleg teh pa tudi mnogo starejših deklet. Obsojen je bil ta božji namestnik na 18 mesecev težke ječe. — Vseučilišče v Belem gradu. Dne 22. pret. m. je sprejela narodna skupščina s 110 proti 7 glasovom zakonski načrt, ki določa, da se izpremeni sedanja »Visoka škola« v popolno vseučilišče. — V Celovcu so sklenili, da izšolajo nekaj slovenskih okoliških vasi, ki so bile doslej všolane v mestne šole. Za to so te občine plačevale letnih 3351 K, mesto ima pa nad 33.000 K izdatkov. — O šoli v Globokem poroča celjska »Domovina«: »Pred leti so morali v Globokem pri Brežicah postaviti novo šolsko poslopje na kraju, kjer se zemlja posiplje in udira. Ko so postavili temeljno zidovje, seje začelo udirati. Državni tehnik iz Brežic je stavbo pregledal, a izjavil, naj se delo nadaljuje. Občina je imela mnogo stroškov, ker je oskrbela železne vezi, prekope in podzide. V jeseni 1904. se jevšolsko poslopje zaprlo, ker ni več bilo varno. Posl. Zičkar in tovariši so dne 26. m. m. v drž. zboru vložili nujni predlog, naj vlada vso stvar preišče ter podpira občino pri stavbi noVega šolskega poslopja, v kolikor je škodo povzročil drž. tehnik.« To so v resnici čedne razmere! — Francoščina in angleščina na gimnazijah. Pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika Št. K a p p a se je te dni sešlo na Dunaju več uglednih avstrijskih šolnikov, da se posvetujejo, ali bi ne kazalo uvesti v gimnazije francoščine in angleščine kot obligaten učni predmet. Po temeljiti diskusiji so soglasno sklenili, da se naj deluje na to, da enega teh jezikov uvedejo v gimnazije kot relativno obligatni predmet. — Dr. Korber — časnikar. Društvo nemških časnikarjev »Concordia« si je izvolilo bivšega ministrskega predsednika za svojega častnega člana ter mu slovesno izročilo diplomo. Dr. pl. Korber se je zahvaljeval v daljšem govoru naglašajoč, da se je pri vsem svojem delovanju učil spoštovati časnikarstvo, ki si ga je vedno prizadeval pospeševati, ker pozna veliko vrednost časnikarstva za kulturo. — Boj proti ,,indijanaricam". V Novem Jorku so napravili načrt zakona, po katerem je tiskanje in razširjanje »indijanaric« zaradi njih kvarnega, otroško domišljijo razburjajočega vpliva strogo prepovedano.— Želeti bi bilo, ko bi uvaževali to pametno ameriško inicijativo tudi v Evropi. Take strahovite povesti so le špekulacija založnikov; njih kvarni vpliv na šolsko mladino je primerjati samo z onim, ki ga provzročijo na odrasle ljudi ničvredni kolportažni romani. K sreči nimamo Slovenci dosti takega okužljivega blaga. — Velikanska solnčna proga. Na levi strani solnčne oble lahko s prostim očesom opaziš progo, ki se je nedavno prikazala na solncu. Ta proga ima obliko podolgastega kroga in je tako velika, da bi bilo treba 80 zemskih obel, da bi jo pokrile. Proga je sive barve s črnimi lisami, med katerimi se vijejo svetle ognjene ceste. — Pariški analfabeti. Med francoskim vojaštvom je razmeroma še jako veliko analfabetov. Pri zadnjih naborih so konštatovali, da pride v Parizu na 1600 novincev še 118 popolnih analfabetov, ki ne znajo ne pisati ne brati. Nadaljnih 110 novincev je znalo samo brati, 570 jih je znalo pač brati in pisati za silo, niso pa vedeli, koliko je 2krat 3. Vrhunec nevednosti so dosegli novinci iz 20. pariškega okraja, kjer so našteli 21 popolnih ignorantov. — Najstarejši časnik je kitajski list »Kin-Pan«, ki je začel izhajati leta 911. Tednik je' postal ta list leta 1361., vsak dan je začel izhajati leta 1800. Sedaj izhaja vsak dan v treh izdajah. Zjutranja izdaja je tiskana na rumenem papirju ter se peča le s trgovskimi rečmi; opoldanska izdaja je bela ler prinaša uradne vesti, večerna izdaja pa je tiskana na temnem papirju ter prinaša razne novice. — Koliko je stalo odkritje Amerike? Po spisih, ki se nahajajo v arhivu v Genovi v Italiji, so za ekspedicijo, ki je odkrila Ameriko, potrosilo samo 36.000 lir. Krištof Kolumb je imel letne plače 1600 lir, dva njegova kapetana vsak po 900 lir. Moštvo je imelo na mesec plače po 12 in četrt lire, ladja je pa stala 14.000 lir. Koliko bi stala dandanes taka ekspedicija ? — Velike plače. V Zedinjenih državah imajo uradniki pri nekaterih privatnih podjetjih jako velike plače. Najbolje plačani uradnik na svetu je Cunton Davkins, ravnatelj sloveče banke Morgan e C. Davkins ima 1,200.000 K letne plače. Edini, ki se je mogel ponašati z večjo plačo, je bil pokojni Cecil Rhodes, ki je kot ravnatelj društva »Consolidated Goldfielde« imel skromno letno plačo 1,700.000 K. Milijonar Rockefeller daje svojemu tajniku Mac Donaldu 950.000 K letne plače. Predsednik najvažnejšega zavarovalnega društva v Ameriki zasluži letnih 710.000 K. Kemik sladkornega trusta Douner se mora zadovoljiti s plačo 240.000 K. Pa tudi nekatere ženske uslužbence bi pri nas zavidal vsak minister. Gospa Villiam Whitney plača odgojiteljici svojih otrok gdč. Bend 95.000 K. Vdova milijonarja Knora daje svoji tajnici 50.000 K letne plače. Pestunja malega milijonarja Browna pa ima samo 35.000 K na leto. — Kakšne volje naj bo — ob tem učiteljstvo ?!