✓





; .

s l

RJEČNIK

HRVAT SKO-SLO VENSKI.

ZA SLOVENSKE SVOJE ČLANOVE

IZDALA.

MATICA HRVATSKA

DRUGO PREGLEDANO IZDANJE.

ZAGREB.

NAKLADA „MATICE HRVATSKE 1 .
1895 .

4525 2'° ;tv

■'ar

TISAK KARLA ALBRECHTA.

Ovaj rječnik napisao je prof. dr. A. Musič,  a „Matica Hr¬
vatska" namjenjuje ga slovenskim svojim članovom. Videči
naime, da svake godine sve više Slovenaca k njoj pristupa,
držala je „Matica Hrvatska“ za svoju dužnost, da im poda
sredstvo za lakše i bolje razumievanje svojih knjiga. Ovaj če
rječnik dobiti na dar svaki Slovenac, kad se medju članove
njezine upiše.  Osim toga može ovaj rječnik poslužiti još i toj
svrsi, da hrvatsku knjiže 'st u obče Slovencem učini lakše
pristupnu. Medjusobno upu.;navanje može samo učvrstiti onu
liepu slogu, koja od vajkada spaja hrvatsku i slovensku braču,
duševna sveža s najbližom bračom može samo podati nove
snage u borbi za sretniju budučnost. Osobito mogu Slovenci
prema čistijemu i naprednijemu jeziku hrvatskomu svoj književni
jezik obrazovati, a bujnije razvita književnost hrvatska može
im naknadjavati ono, čega sami u svojoj književnosti još
nemaju, i biti primjerom, za kojirn se i oni mogu povoditi.
Osobitu vriednost za Slovence ima znanstvena književnost
hrvatska, naročito sada, kad se slovenskomu jeziku stalo širiti
područje u školi i uredu, koji je hrvatski jezik več odavno
osvojio.

Ali prije svega namienjen je ovaj rječnik, kao što je spo-
menuto, slovenskim članovom „Matice Hrvatske“, da mogu
lakše i bolje razumievati knjige, koje im ona podaje, a medju
njimi osobito i narodne pjesme, koje če naskoro početi iz-
davati, zašto su i običnije turske rieči (zvjezdicom označene)
primljene u rječnik. U tom smislu neka se rječnik i prosudjuje.
Nema sumnje, da če se rječnik gdjekomu činiti premalen,
gdjekomu preobširan, a riedko če tko pomisliti, koliko je
truda trebalo, dok se i takav sastavio. No nedostatci, bez
kojih takav pokušaj  ne može biti, uklonit če se moči samo
s pomoču onih, kojim je rječnik namienjen. Zato „ Matica
Hrvatska" moli svakoga, tko  čitajuči hrvatske (a napose
„Matičine“) knjige s ovim rječnikom u njemu ma kakav ne-
dostatak nadje  (osobito ako koje rieči nema), da ga ili tajniku
,, Matice Hrvatske “ ili sastavljaču rječnika priobči , da se, ako
igda do III. izdanja dodje. može izpraviti.

A*


IV

Drugo se izdanje od prvoga razlikuje poglavito tim, što
su neke rieči dodane, a druge izostavljene. Za taj posao
dobro je došao piscu popis traženih rieči, što ga je još go-
dine 1889. „Matici” poslao tadašnji bogoslovac g. A. Šarec,
na čemu mu ,, Mati ca” iskreno zahvaljuje.

Što se pojedinosti tiče, valja naročito ovo pripomenuti:

1. U rječniku nema rieči, koje se po uvodnih pravilih
lako razumiju; n. pr.: kupac  (10.), muš  (9.), dug  (15.) itd. ^

2. Rieči sastavljene s priedlozi primljene su samo one,
kojim se značenje od značenja prostih znatnije razlikuje; na
primjer: potvoriti, razpitati.

3. Niesu primljene one izvedene rieči, koje se po onoj

rieči, od koje su izvedene, mogu lako razumjeti, na primjer:
dosadan  od dosada. e

4. Riedko se nalaze glagoli i u imperfektivnom (nedo- ^
vršnom) i u perfektivnom (dovršnom) obliku, nego je uzet
onaj oblik, koji je običniji.

5. Gdjekojim riečim kazano je značenje ili samo nje-
mačkom riečju ili pored slovenske još i njemačkom; to je
učinjeno tada, kad slovenske rieči u takom značenju u obče š
nema (niti bi se lako mogla načiniti) ili, ako ima, ne označuje j
dovoljno ostro značenja hrvatskoj rieči.

Načrt slovnice hrvatske izporedjene sa slovenskom, koji
se pred rječnikom nalazi, ako i jest kratak, sadržava ipak '
najznatnije razlike izmedju jezika lirvatskoga i slovenskoga i
te če Slovencu, koji počinje hrvatski citati, dobro doči, a <

poslije toga bit če najbolja hrvatska slovnica za Slovenca (

marljivo čitanje hrvatskih knjiga.

Izpunjavajuči evo „Matica Hrvatska" i po drugi put,
što je slovenskim svojim članovom bila obečala, želi samo '
još, da bi ovo djelce urodilo liepim plodom na sreču jednoga
i drugoga plemena.

U Zagrebu  mjeseca rujna god. 1895. ;

Odbor „Matice Hrvatske 44 .


Kratek načrt hmtske slovnice primerjene s slovensko.

Splošne opombe.

1. Hrvati in Srbi, kteri so skupa en narod  ter govore
en ježih,  štejejo okolo 6 milijonov duš in stanujejo po Hr-
vatskej, Slavoniji, Dalmaciji, vzhodnej Istri, Bosni, Hercego¬
vini, Crnej gori, Starej Srbiji, Srbiji in južnej Ogrskej.

2. Hrvatski jezik se deli:

a) po besedi, ktero rabi za slovensko kaj,  na tri narečja:
štokavslco  (vzhodno in južno) rabi Sto, čakavsko  (jugozahodno,
primorsko) rabi ča,  a kajhavsko  (zahodno) rabi kaj;

b) po glasu, kterega ima za tisti slovenski e,  ki se po
Dolenjskem izgovarja kakor ej  (staroslovenski v), deli se zopet
na tri narečja: jekavsko  (južno) ima ie (ije)  ali je  (v. 8.):
cviet (cvijetj, vrieme (vrijemej, djelo: ekavsko  (vzhodno) ima e:
cvet, vreme, ddo; ikavsko  (zahodno) ima i: cvit, vnme, dilo.

Štokavci so na jugu jekavci, na vzhodu ekavci, na za¬
hodu ikavci; čakavci so ikavci; kajkavci so ekavci.

Književno je štokavsko jekavsko  (hereegovinsko) narečje.
Vendar večina Srbov še vedno rajši rabi ekavsko kakor pa
jekavsko narečje (ker se v. njihovih književnih središčih,
v Belem gradu in Novem sadu, govori ekavski).

3. Hrvatski jezik se piše z latinico in cirilico, in sicer
rabijo latinico Hrvati, cirilico pa Srbi. Tukaj so postavljena
cirilska pismena v svojem posebnem redu, a latinska jim
kažejo pomen:

VI

A a (a), B 6 (b), B b (v), F r (g), j) a  (d), T ^ (dj, gj),
E e (e), 7K ac (ž), 3 3 (z), M h  (i), J j (j), K k (k), JI j (1),
*I> (lj), M m (m), H h (n), PL it (nj), O o (o), II a  (p),

P p (r), 0 c (s), T t (t), H b (č), Y  y (u), O <s>  (f), X x (h),
H U (c), T b  (č), 1,1 p (dž), III Ul (š).

V novejšem času rabijo nekteri pisatelji v latinici ta le
posebna (Daničideva) pismena:

D d za cir. Ta t ;  lat. Dj dj (Gj gj),

4. PIrvatski jezik ima tedaj razun vseli glasov, ktere
ima tudi slovenski jezik, še tri posebne glasove: c, dj  (ali gj)
in dž. C  se izgovarja kakor tj  stopljeno v en glas, dj  (ali gj)
kakor dj  ravno tako stopljeno v en glas, dž  se nahaja na¬
vadno v tujih (turških) besedah.

5. Glas h  se po nekterih (vzhodnih) krajih čuje slabo
ali celo nikakor. Tako se n. pr. govori: ladno  (hladno), mua
(muha), kru  (kruh). Izgubljeni h  nadomestujejo radi drugi
glasovi, posebno v  ali j,  n. pr. muva, Jcuvati  (kuhati), Jcruv,
ti j o  (tiho). Včasi se tudi v knjigi nahaja kaka beseda v takej
obliki.

6. PIrvatski jezik se piše na dva načina: ali se gleda
na izpeljavo besed (etimologij ska  pisava) ali pa se piše, kakor
se govori (eufonijska  pisava). Tukaj sledi nekoliko besed
v eufonijskej in etimologijskej obliki: opkopati:  odkopati,
othraniti:  odhraniti, zbor:  sbor, rascvasti se:  razcvasti se,
raščistiti:  razčistiti, nužno:  nuždno, gozba:  gosčba, oca: očca,
žalosna:  žalostna, rasuti:  razsuti.

7. Hrvatski jezik ima štiri naglaske, dva za dolge zloge,
in sicer a  (jaki dolgi) in . (slabi dolgi), dva pa za kratke,
in sicer -v (jaki kratki) in x (slabi kratki). Prve tri ima

VII

tudi slovenski jezik; n. pr. bog, moča, som.  Slabega kratkega
naglaska pa slovenski jezik ne pozna, a v hrvatskem se loči
od jakega kratkega tako, kakor slabi dolgi od jakega dolgega,
n. pr. Voza.

V hrvatskem jeziku se naglašujejo besede bolj pri po-
četku kakor 'pa v slovenskem. Na zadnjem zlogu ni nagla-
šena nobena hrvatslca beseda.  Razun tega morejo biti v hr¬
vatskem tudi nenaglašeni zlogi dolgi (vendar samo za naglaše-
nim zlogom, ne pred njim; znak dolgosti je tudi h), kar
v slovenskem ni mogoče: pepeo  (slov. pepel), djevica  (devica).
razprava  (razprava), ndstup  (nastop), gospodar  (gospodar), 2.
padež gospodara  (gospodarja), razbijamo  (razbijamo).

Razločki mej hrvatskim in slovenskim jezikom.

A. Glasovi.

4. Samoglasniki.

8. Za tisti slovenski e,  ki se po Dolenjskem izgovarja
kakor ej  (staroslovenski n), nahaja se v hrvatskem književnem
jeziku (gl. 2. b.) ie (ije),  če je zlog dolg, je,  če je zlog kratek:
cviet (cvijet):  ekavski [cvet,  ikavski cvit; vrieme (vrijeme):
vreme, vrime; djelo: delo, dilo.

Ako pred je  stoji r,  gubi se navadno j: breme  (namesto
brjeme), vremena  (n. vrjemena,  1 padež vrieme).

Pred o  in j  se je  spreminja v i: bio  (namesto bjeo, biel),
umijem  (n. umjejem  od umjeti)'.'

9. Tisti slovenski o,  ki se po Dolenjskem izgovarja
kakor uo  (staroslovenski v.), nadomestuje v hrvatskem jeziku
u: muz  (slov. mož), put  (pot), leuča  (koča), rulca  (roka), lučiti
(ločiti), supruga  (soproga).

VIII

10. Kjer je v slovenskem jeziku polglasni e  (staroslo¬
venski i, h), nahaja se v hrvatskem jeziku a : pas  (pes), dasJca
(deska), magla  (megla), hupac  (kupec), petak  (petek), ovan
(oven), danas  (denes), tanak  (tenek).

2. Soglasniki.

11. Hrvatski c se nahaja namesto slovenskega č  ali tj:
svieča  (sveča), reči  (reči), mečem  (mečem; metati), posvečen
(posvečen; posvetiti), pice  (pitje), lisce  (listje), košen  (kostjo).

12. Hrvatskemu dj  odgovarja slovenski j: medja  (meja),
sladji  (slaji), rodjen  (rojen), prevadjati  (prevajati).

13. Mej v  in j  se nahaja l  včasi tudi tam, kjer ga
v slovenskem ni: z dr avl j e  (zdravje).

14. Slovenski l  na kraji zlogov nadomestuje v hrvatskem
o: pisao  (pisal), posao  (posel, 2. padež: posla), misao  (misel,
2. padež: misli — gl. 10.), nosioca  (nosilca, 1. padež: nosi-
lac), čitaonica  (čitalnica).

Zato se besede na -ol  končujejo na o  (= oo): sto
(= stoo, stol), solcv  (= sokoo, sokol). Tako tudi: stoca (—
stooca, stolca), donji  (= doonji, dolnji). Ali navadno vendar:
stol, sokol, stolca  itd.

15. Namesto slovenskega ol  (v izgovoru ou)  se nahaja
v hrvatskem u: vuk  (volk), pun  (poln), sunce  (solnce), tuči
(tolči).

16. Za slovensko šč  nahajamo v hrvatskem št: ognjište
(ognjišče), voštan  (voščen), ištem  (iščem).

B. Oblike.

1. Samostavniki.
a) m ozki.

17. Peti padež (vokativ) ednine  se je v hrvatskem jeziku
popolnoma ohranil, in sicer se končuje na -e  (pred kterim se

IX

k, g, h  izpreminjajo v č, ž, š),  le za mehkimi soglasniki in
za -ar  ima končnico -u: brate, gospodine  (1. padež: gospo¬
dinj junače  (junak), bose  (bog), duše  (duh); — kovaču, pri¬
jatelju, konju, gospodam!

18.  V 1 . padeži (nominativu) množine  se glasovi k, g, h
izpreminjajo v c, s, s: junači  (junak), hod  (bog), duši  (duh).

Ravno tako tudi v drugih padežih množine, kterih konč¬
nice se začenjajo z i , in sicer še v 5. (vokativu) in 7. padeži
(instrumentalu) na -i,  v 6. padeži (lokativu) na -ih  in v 3.,
6. in 7. padeži (dativu, lokativu in instrumentalu) na -ima
(gl. 20.): junacih, dusima.

Besede na -in  in -janin  gube v vseh padežih množine
-in: Bugari  (Bugarin), gradjani  (gradjanin), Zagrebčani  (Za-
grebčanin). — Turčin  ima v množini: Turci, Turaka ( gl. 19.),
Turkom  itd. (kakor da bi bilo v ednini: Turah, -rka,  slov.
Turek, -rka).

» Besede gospodin, vlastelin  in brat  imajo v množini: gos¬

poda, vlastela, brača  ter se sklanjajo kakor ženske besede na
-a  (n. pr. žena).

19. Drugi padež (genitiv) množine  se glasi kakor 2. p.
ednine, samo da je a  na kraji zmirom dolg, in če sta pred
njim dva soglasnika (razun st, št, zd, žd),  prihaja mej njih
a: jelena, otaca  (1. p. ed. otac, 2. p. ed. otca), pasa  (pas,
psa), posala  (posao — gl. 14., posla), nosilaca  (nosilac, no-
sioca — gl. 14.) Ako se 2. pad. mn. po obliki ne loči od
2. pad. edn. ter bi se ne vedelo, da je 2. pad. množine,
devlje se na končni a  znak dolgosti, n. pr. jelena, junaka.

Ktere besede imajo v. 1. padeži mn. -ovi  (-m), te imajo
v drugem padeži množine -ova (-eva) : volova  (volovi), žuljeva
(žuljevi).

20. 3., 6., 7. padež (dativ, lolcativ, instrumental) množine
se končujejo v hrvatskem jeziku ravno tako kakor v sloven¬
skem ; n. pr. jelenom., jelenih, jeleni,  Razun tega pa se morejo
končevati tudi na -ima: jelenima  (jelenom, jelenih, jeleni),

kupcima  (kupcem, kupcih, kupci), nosiocima  (nosiocem, nosi-
ocih, nosioci — 1. p. ed. nosilac), junačimo,  (junakom, junacih,
junači); — gl. 18.

b) srednji.

21. Drugi padež (genitiv) množine  se glasi tako, kakor
2. padež ednine z istim razločkom, ki je omenjen pri možkih
besedah (gl. 19.): mjesta  (mjesto, 2. pad. ed. mjesta), vesala
(veslo, vesla), rebara  (rebro, rebra), srdaca  (srdce, srdca), Jcri-
laca  (krioce = krilce — gl. 14., krioca = krilca).

22. Za 3., 6. in 7. padež (dativ, lokativ, instrumentni)
množine  velja isto, kar je spredaj (20.) rečeno za iste padeže
možkih besed, tedaj: mjestima  (mjestom, mjestih, mjesti),
veslima  (veslom, veslih, vesli), Icriocima  (kriocem, kriocih,
krioci), Iclupcima  (klupkom, klupcih, klupci; 1. padež ednine
klupko).

23. Pri besedah oko  in uho  ohranila se je tudi dvojina .
ktere sicer hrvatski jezik ne pozna.

1. 5. pad. oči, uši,

2. 6. pad. očiju, ušiju,

3. 7. (tudi 6.) pad. očima, ušima.

c) ženski  n a -a.

24. V 3. in 6. padeži (dativu in lokativu) ednine  pred
i  se glasovi k, g, h  izpreminjajo v c, z, s  (gl. 18.): ruci  (ruka),
noži  (noga), snasi  (snaha).

25. Deti padež (vokativ) ednine  se končuje na -o: ženo,
dušo!  — Samo tiste besede na ica,  ktere imajo tri ali več
zlogov, končujejo se v tem padeži na -ice: danice  (danica),
udovice  (udovica), gospodjice  (gospodjica = gospodična).

26. Sedmi padež (instrumental) ednine  se končuje na
-om: Ženom, dušom, danicom.

27. V 2. padeži (genitivu) množine  se na kraji nahaja
dolg -a,  pred kterim se mej dva soglasnika vtika a,  kakor

XI

pri možkih (gl. 19.) in srednjih (gl. 21.) besedah: šena, ovaca
(ovca), trešanja  (trešnja = črešnja), scstara  (sestra).

28. 3., C., 7. padeš (dativ, loJcativ, instrumental) množine
se končujejo kakor v slovenskem; n. pr. ženam, ženah, ženami.
Razun tega pa se morejo končevati tudi na -ama  (gl. 20.,22.):
ženama  (ženam, ženah, ženami), ovcama  (ovcam, ovcah,
ovcami).

29. Pri besedah ruka  in noga  se je v 2. in 6. padeži
(genitivu in lokativu)  ohranila tudi oblika dvojine na -m;
ruku, nogu.

d) ženski na soglasnik.

30. V 7. padeži (instrumentalu) ednine  je končnica -ju
(slov. -jo)  ali -i,  n. pr. stvarju  (slov. stvarjo) ali stvari ; d  in
t  se z glasom j  od končnice -ju  stapata v dj  (d, cir. t>) in č:
gladju  (glad), smrcu  = smrtju (smrt), mašču  = mastju (mast),
mišlju —  mislju (misao, gl. 10., 14.).

Ce so pred -ju  glasovi b, p, v,  mej njih in -ju  vtika se
glas l: zob-l-ju  (zob =-•= oves), kap-l-ju  (kap = kaplja),
lcrv-l-ju  (krv).

31. Drugi padež (genitiv) množine  je enak 2. padežu
ednine, samo da je i  na kraji dolg (i): stvari  (2. padež ed.
stvari).

32. V 3., 6., 7. padeži (dativu, lokativu, instrumentalu)
množine  se razun oblik, ktere ima slovenski jezik, nahajajo
tudi oblike na -ima: stvarima  (stvarim, svarih, stvarmi),
pogiblima  (1. p. ed. pogibao — gl. 10., 14., 2. ed. pogibli).

2. Pridevniki.

33. Razloček, ki ga imamo v slovenskem mej nedoločno
in določno obliko pridevnikovo samo v 1. padeži ednine,
n. pr. star  mož (ein  alter Mann): stari  mož (der  alte Mann),
nahaja se v hrvatskem jeziku tudi v drugih padežih, in sicer
v 2. padeži (genitivu) ednine: stara  muza — staroga  muža,

XII

v 3. padeži (dativu) ednine stani  mužu — staromu  mužu,
v 6. padeži lokativu ednine: staru  mužu — staram  mužu.

34. Določna oblika pridevnikova za moški  in srednji
spol v ednini zamenjuje slovenske končnice: -ec/a, -emu, -em
s  hrvatskimi: -oga, -omu, -om: staroga  (slov. starega), staromu
(staremu), staram  (starem); -a  in -u  tudi odpadata: starog(a),
starom(u);  obliki na -om  pridevlje se rad -e,  n. pr. starome,
(= 3. p. starom(u) in 6. p. starom).

Samo če je pred končnico mehek soglasnik, nahaja se
tudi v hrvatskem jeziku: -ega, -emu, -em: vročega, vročemu,
■vručem; lošega, lošemu, lošem  (loš — slab).

35. V 3. in G. padeži (dativu in lokativu) ednine  za
ženski  spol se končujejo hrvatski pridevniki na -oj  (slov. -oj),
a v 7. padeži (instrumentalu)  na -om  (slov. -o): staroj  (slov.
starej), starom  (staro; n. pr. nad starom kučom, slov. nad
staro hišo); vručoj, vručom.

36. V množini  se sklanjajo hrvatski pridevniki tako
kakor slovenski, samo v 3., 6. in 7. padeži (dativu, lokativu
in instrumentalu)  se morejo za sve tri spole končevati tudi
na -im  ali -ima: starini, starima  (starim, starih, starimi),
vručim, vručima  (vručim, vrudih, vrudimi).

37. Končnice -im, -ih  se glase tudi -iem, -ieh : 7. pad.
(instrumental) jednine: stariem  (zraven: starim), 2. padež
(genitiv) množine: starieh  (zraven: starih), 7. padež (instru¬
mental) množine stariem  (zraven: starim, starima — gl. 36.
— in: starimi).

38. V 2. stopinji (homparativu)  se končujejo pridevniki
na -ji  (-ja, -je), -iji  (-ija, -ije), -ši  (-ša, -še): mladji  (mlad),
krači  (kratak), gušči  (gust), tješnji  (tiesan), uži  (uzak), viši
(visok), joči  (jak), draži  (drag), tisi  (tih), teži  (težak), dublji
(dubok, slov. globok), skupi ji  (skup); — stanji  (star), bogatiji
(bogat), zadovoljniji  (zadovoljan); — na -ši  so samo ti le
trije: lakši  (lak, slov. lahek), mekši  (mek, slov. mehek), Ijrpši
(liep).

3. Zaimki.

39. Zaimki ja  (slov. jaz), ti  in sebe  se sklanjajo tako,
kakor v slovenskem jeziku, samo 7. padeš (instnmental)
ednine  se glasi: mnoni  (menoj), tobom  (teboj), soboni  (seboj),
a 3., 6., 7. padeš (dativ, lokativ, instrumental) množine  mo¬
rejo imeti tudi oblike: nama, vama  zraven: nam, vam; nas,
vas; nami, vami.

40. Zaimki, kteri imajo za vsak spol posebne oblike,
sklanjajo se tako, kakor pridevniki. Pri teh le je 1. padež
(nominativ) ednine za možki spol drugačen kakor pa v slo¬
venskem jeziku: taj  (ta, to), ovaj  (ova, ovo), onaj  (ona, ono).

Moya, tvoga, svoga  mojega, tvojega, svojega, momu,
tvomu, svomu  = mojemu, tvojemu, svojemu, mom, tvorn, svom
-= mojem, tvojem, svojem. Namesto momu, tvomu , svomu  in
mom, tvom, svom  govori se tudi: mome, tvorne, svome  (gl. 34.).

41. Zaimek tlco (ko)  — slov. kdo — ima v 7. padeži
(instrumentalu) kim  — slov. kom.

Sto (sta)  — slov. kaj — se sklanja tako, kakor kaj
v slovenskem jeziku.

42. Hrvatski jezik rabi proste oblike zaimkov tlco, što
tudi tam, kjer jim slovenski jezik pridevlje r: tko  — kdor,
koga  — kogar, čemu  — čemur, čim  — čimer; tako tudi gdje
— kder (kjer).

4. Številniki.

43.  Jedan (-dna, -dno)  se sklanja kakor določni pridevnik.
Dva, dvie (oba, obje)  se sklanjajo tako le:

mož. sred.

1. 4. pad. dva (oba)

2. G. pad. d ca ju (obaju)

3. 7. (tudi 6.) p. dvjema (objema)

Tri, četici se  sklanjajo tako le:

1. 4. pad. tri

2. 6. pad. tri ju

3. 7. (tudi 6.) p. trima

zen.
dvie (obje)
dviju (obiju)
dvjema (objema).

četici

četiriju

četirma

XIV

44. Številniki dva (dvie), oba (obje), tri, četiri  se v 1.
in 4. padeši (nominativu in akuzativu)  nahajajo z dvojino,
v drugih padežih pa z množino, iz sicer imata pridevnik in
samostavnik v 3., 6. in 7. padeži (dativu, lokativu in instru-
mentalu)  navadno oblike na -im(a), -ama  (gl. 20., 22., 28.,
32., 36.): 1. in 4. p. dva dobra kupca , 2. p. d vaju dobrih Jcu-
paca,  3., 6. in 7. p. dojema dobrim(a) Jcupcima;  — tri mala
sela, triju malih sela, trima malim(a) selima;  — četiri mlade
sestre, četiriju mladih sestara, četirma mladim(a) sestrama.

Ce se pa pred številniki dva (dvie), oba (obje), tri, četiri
nahaja predlog, mora številnih, in kar je ž njim, stati v 4.
padeži (akuzativu). če ravno predlog zahteva kteri drugi padež:
od dva dobra kupca, pred tri mala sela, k četiri mlade sestre.

45. Številniki od 5 dalje se ne sklanjajo, a nahajajo se
(kakor v slovenskem) z drugim padežem množine: pet dobrih
kupaca, dvadeset malih sela, sto bielih ovaca.  — Za 200 se
govori dvje sta  in dvje sti.

5. Glagol.

46. V sedanjem času  spregajo se hrvatski glagoli tako,
kakor slovenski. Dvojine tudi pri glagolih hrvatski jezik ne
pozna.

V 3. osebi množine je v hrvatskem jeziku navadna samo
krajša oblika, tedaj namesto slovenskega -ejo  hrvatski -u
(slov. -o),  nam. slov. -ijo  hrv. -e  (slov. -e): pletu  (slov. ple¬
tejo ali pleto), peku  (pečejo ali pefco), pišu  (pišejo), gube  (slov.
gubijo ali gube), noše  (nosijo).

47. Hrvatski jezik ima tudi nedovršni pretekli čas (im-
perfekt),  kterega je slovenski jezik izgubil. Njegove končnice
.so te le:

1. ed -ah

2. „ -aše

3. „ —ase

XV

1. mn. -asmo

2. „ -aste

3. „ -ahu

pletijah, pletijaše, pletijaše, pldijasmo, pletijaste, pletijahu
(plesti), pecijah  (peci), kunijah  (kleti), čajah  (čuti), mrah
(mrieti), tonjah  (tonuti), umijah  (umjeti), vidjah  (vidjeti), nošah
(nositi), čuvali  (čuvati), pisah  (pisati), brah  (brati), kupovah
(kupovati).

Imperfekt imajo samo nedovršni glagoli.

48. V hrvatskem jeziku nahaja se tudi še dovršni pre¬
tekli čas (aorist),  in sicer od dovršnih glagolov.

Ako se nedoločnikovo (infmitivno) deblo (t. j. kar ostane,
če se nedoločnikova končnica -ti  odvrže) končuje na soglasnik,
pridevljejo se za aorist te le končnice:

plet-oh,plet-e , plet-e, plet-osmo, plet-oste, plet-oše  (plesti = plet-ti,
primeri plet-em), dones-oh  (do-nes-ti), mgreb-oh  (za-greb-s-ti),
pek-oh  (pedi = pek-ti, pr. peč-em pek-em).

Ako se pa nedoločnikovo (infmitivno) deblo končuje na
samoglasnik,  pridevljejo se za aorist te le končnice:

1.  ed. -h

1. mn. -smo

2. „ -ste

3.  „ -še

ču-h,  cm, cm, ču-smo, vu-ste, ču-še, poče-h  (po-če-ti), umrie-h
(u-mrie-ti), potonu-h  (po-tonu-ti), vidje-h  (vidje-ti), pusti-h

XVI

(pusti-ti), sačuva-h  (sa-čuva-ti), napisa-h  (na-pisa-ti), ndbra-h
(na-bra-ti), odputovcih  (od-putova-ti).

49. Pretekli deležnik (particip)  se v hrvatskem jeziku
končuje na -v  ali na -vši,  na -v  samo za možki spol v ednini
(pa se vendar tudi takrat more končevati na -vši): dobiv,
dobivši  (dobiti).

Kedar je v slovenskem pred -ši  soglasnik (n. pr. -tši,
-dši, -sši, -kši), vtika se v hrvatskem mej soglasnik in -v(ši)
glas a: splet-a-v(ši)  (slov. spletši), doved-a-v(ši)  (doved-ši),
prines-a-v(ši)  (prines-ši), napek-a-v(ši)  (napek-ši).

50. Tukaj se navaja še nekoliko posebnosti hrvatskih
glagolov:

a)  Glagoli moči  in hotjcti  spregajo se v sedanjem času
tako le:

b) Glagol -nesti  (kedar je sestavljen) ima poleg pravilnih

tudi te le nepravilne oblike: (do)nieti  (poleg: do-nesti), aor.
(do)nich  (doniesmo, donieste, donieše; poleg: donesoh,

donese, donesosmo, itd.), (do)nio, (do)niela, (do)nielo  (poleg:
donesao, donesla, doneslo), (do)nijet  (psleg: donesen).

c) Glagol iči  (iti) ima v sedanjem času idem  itd., v pre¬
teklih deležnikih pa: [išav(ši)], išao, išla, išlo.  Ge je pa s pred¬
logom sestavljen, glasi se v nedoločniku: do-či, na-či  itd.,
v sedanjem času: do-djem, na-djem  itd., v preteklih delež¬
nikih pa : do-šav(ši), na-šav(ši)  in do-šao na-šao, do-šla na-šla,
do-šlo na-šlo.

d) Glagola biti  sedanji čas se glasi:

XVII

Niesarn (nišam), niesi (nisi), nije, niesmo (nismo), niestc
(niste), niesu (nisu).

Imperfekt: bijah  ali bjeh, bijaše (bješe), bijasmo (bjesmo),
bijaste (bjeste), bijahu (bjehu).

Aorist: bih, bi, bi, bismo, biste, biše.

51. Sestavljene  glagolske oblike;

a) prihodnji čas (futur): pisat ču  (gl. 50. a.) ali pisarn,
nosit češ ('nosičešj, kupovat čemo (kupovačemo), reči če  itd.

b) predpretekli čas (pluskvamperfelct): bjeh (bijah  — gl.
50. d.) dao,  2. 3. ed. bješe (bijaše) došao, bjesmo (bijasmo)
pustili, bjehu (bijahu) sabrali  itd.

c) pogodni naklon (kondicional)  (v kterem se aorist gla¬
gola biti  (gl. 50. d.) sprega, a v slovenskem je neizpremenjen):
1. ed. dao bih, 2.  3. ed. došao bi,  1. mn. pustili bismo,  3. mn.
sabrali bi  (ne biše).

i5

• 5 ; —

il



if

I


1UEČNIK

HRVAT S KO-S LOVEN S KI.

Kratice in znamenja.

ed.  ednina;

m.  možki spol;

mn.  množina;

part.  particip (deležnik);

sr.  srednji spol;

v.  vidi;

ž.  ženski spol;

= enako je;

* turška (arabska) beseda;

; za besedo pomeni, da se ta beseda v hrvatskem jezika
nahaja tudi v takem pomenu, kakor v slovenskem; potem se
navajajo pomeni, ki jih beseda v slovenskem nema;

() tako je zagrajen glas, ki se tudi izpušča; n. pr.
veče(r).

ABER

1

BALČ1AK

Aber*,  v. haber.

Adet*,  običaj, navada.

Aferim*,  dobro!

Aga*,  turški gospodar.

Ahar*,  konjski hlev, dvor.
Akoprem,  ako ravno.

Akov,  vedro.

Akrep*,  škorpijon.

Akšam*,  večer, večernja molitev.
Al*,  rdeč, rožnat.

Ala *, v. azdalia.

Aid*,  ali.

Alaj*,  četa; alaj-barjak*,  četna
zastava.

Alamanka,  nemška sablja.

Alat*,  orodje; rjavec (konj).
Aldomaš,  likof.

Alem*,  dragi kamen.

Alkoran*,  koran (zakon Muka-
medov).

Ama,  ali.

Arnom*,  milost.

Amanet*,  zalog, vera.

Ambar*,  žitnica.

Ametice (ametom)*,  popolnoma.
Amo,  sim.

Anatema,  prokletstvo, proklet.
Andjeo (-ela),  angel.

Angjeo,  v. andjeo.

Anterija*,  kratka dolnja obleka.
Aps*,  v. haps.

Ar*,  v. ahar.

Ar (are),  ker.

Arak (arka),  pola,

Aratos,  proklet; aratosiljati se,
preklinjati, proklinjaje opraš-
čati se.

Arenda,  najem.

Argatin (argatar),  nadničar.
Aršin*,  laket, rif (vatel).

Asker*,  vojska.

Aspra,  turški denar.

Astal ( stol),  miza.

Ašik*,  zaljubljen; ašikovati,  lju¬
biti, zaljubljen biti.

At*,  arabski konj.

Acaz*,  glas.

Avdes*,  umivanje pred molitvijo.

Rječnik hrvatsko-slo venski.

Avet* (-i),  pošast.
Avlija,  dvorišče.

Azdija,  v. hazdija.
Azdaha (aždaja)*,  zmaj.

Babičiti (babiti),  pomagati pri po¬
rodu; babine (mn. z.),  otročja
postelj; pohod (obisk) otročnice.

Babini dni (jarci, kozliii, pozaj-
menici, ukovi),  sneženo vreme,
ko zima uže jenjuje; babino
Ijeto.  toplo vreme v jeseni.

Babo (babajko),  oče.

Bacati (baciti),  metati (vreči); b.
puške,  streljati.

Bačva,  sod.

Badanj (-dnja),  kad.

Badar (-dra, -dro),  boder, živahen.

Badava*,  zastonj, zaman; bada-
vadžija,  zastonjik.

Badem*,  mandel.

Badnjak,  klada, ktera se na sveti
večer devlje na ogenj; dan pred
Božičem.

Badnji dan,  v. badnjak.

Badrljica,  stebelce; pecelj (pri
perji).

Bagar (-gra),  škrlat; bagren,
škrlatast.

Bagra,  vrsta, sorta.

Bah; udariti u bah,  tajiti; uda¬
riti koga bahom,  poplašiti.

Bahat (-hta),  topot.

Bahnuti,  treščiti (nenadano priti).

Bajač (bajalac),  čarovnik.

Bajagi*,  češ.

Bajam,  v. badem.

Bajan (-jna,-jno),  čaroben; ba¬
jati (bajem),  čarati.

Bajka,  basen; bajoslovlje,  basno-
slovje (mitologija).

Baka,  baba.

Balcar (-kra)*,  kufer.

Bakarlija*,  v. bakračlija.

Bakraclija*,  stremen.

Balav,  smrkav.

Baliak*,  držalo pri sablji.

1

BALE

2

BEZZAKONIK,

Bale~(mn. z),  smrkelj.
jBaZepa,'",živinsko blato.

Balija,  zasramovanje Turka;
(suturški kmet.

Baljemez*,  velik top.

Balvan,  hlod.

Bambadava*,  popolnoma zastonj.
Ban,  kraljev namestnik na Hr-
vatskem
Banda,  stran.

Baniti se,  ponašati se kakor ban;
preširen, prevzeten biti; hva¬
liti se.

Banica,  bankovec.

Banovina,  banova dežela.
Bantovati,  ovirati, vznemirjati.
Banuti,  v. balinati.

Bar*,  vsaj.

Bara,  mlaka, močvirje.

Barem*,  vsaj.

Bar jak *, zastava; barjaktar,  za-
stavnik.

Barovit,  močviren.

Baršun,  žamet.

Baruština,  velika bara.

Barut*,  strelni prah; barutana,
shramba strelnega prahu.
Basamak*,  stopnica.

Basati,  bloditi.

Baš,  ravno, pravo.

Baša*,  turški poglavar, starejšina,
zapovednik, gospodar.

Bašča*,  vrt; baščovan*,  vrtnar.
Baška*,  narazen, posebe.
Baština,  dedščina; baštiniti,  po¬
dedovati.

Bataliti,  zapustiti, uničiti.
Batina,  palica.

Batriti,  hrabriti; batriv,  srčen.
Baviti se,  nahajati se; zanimati se.
Bavrljati,  bloditi
Bazerdjan*,  trgovec.

Baždar,  merčin, ustanovitelj mere
in vage (Eicher).

Bečiti,  upirati (oči); 6 . se,  srpo
gledati.

Bečar*,  neoženjen človek.
Bedem*,  zid.

Bedevija*,  kobila arabskega ple¬
mena.

Beg*,  turški gospod.

Begenisati* (-išem),  ljubiti, želeti.

Beginica,  begova žena; beglučiti,
delati za bega; begluk*,  posestvo
begovo, delo za bega.

Beknuti; ne zna ni belcnuti,  ne
zna nič, še izpregovoriti ne zna.

Bekrija*,  pijanec.

Belaj*,  nesreča, zlo.

Belci*,  morda, menda.

Belenzuka*,  zapestnica.

Beli*,  zares, gotovo.

Bena,  bedak.

Bendjeluk*,  trava, ki se devlje
v vino ali žganje, da se človek
opije‘in zaspi kakor mrtev.

Benluk*,  dolga ženska obleka
z rokavi.

Berač,  trgavec (grozdja); berba,
branje, trgatev.

Berberin*,  brivec, brijač.

Beriiet*,  sreča, napredek, obilje;
letina.

Bermet  (nem Wermut),  pelinovec.

Bešika*,  zibel, zibka.

Beškot,  (kruh) prepečenec (tal.
biscotto).

Beteg,  bolezen.

Bez,  brez

Bezazlen,  nedolžen.

Bezbrižan (-zna,-žno),  brezskrben

Bezdan (-a, -o),  brez dna; bezdan,
brezdno, prepad.

Bezisten*,  prodajalnica platna.

Bezobrazan (-zna, -zno),  brezsra¬
men, nesramen; bezobrazluk,
nesramnost

Bezočan (-očna, -očno),  brezsra¬
men, nesramen.

Bezposlen,  brez dela; bezposlica,
postopanje, praznovanje; po¬
stopač.

Bezpuče,  brezpotje; napačnost,
nespodobnost; bezputan (-tna,
-tno),  brezpoten, napačen, ne¬
spodoben.

Bezzakonik,  nepostaven, nepra¬
vičen, grešen človek; bezza-
konje,  nepostavnost, nepravič¬
nost, greh.

BIBER

3

BOR

Biber*,  poper.

Bleda,  nesreča, obdolžitev; Me¬
diti,  dolžiti

Biela (biona),  mrena na očesu.

Biglisati (-išem),  peti.

Bilina,  rastlina.

Biljarica,  žena, ki pozna zelišča
in ž njimi zdravi.

Bilje (sr. ed.),  rastline, zelišča.

Biljeg (biljega).  znamenje; pečat,
kolek; tarča; mesto, na kterem
stoje tisti, ki se bijejo.

Bilježiti  zaznamenjevati, pisati;
inlježka,  znamenje, opomba;
bilježnik,  notar.

Biljisati,  v. biglisati.

Biljka,  rastlina.

Biljur*,  kristalno steklo.

Bimbaša*,  tisočnik (poveljnik od
1000 vojakov).

Binjiš*,  plašč,

Bio,  bel; bioee,  beljak

Biočug,  obod, obroč.

Biona,  v. biela

Birov,  župan, županov sluga.

Birsa,  vinske droži.

Biskati (bištem),  čistiti od uši.

Biskup,  škof.

Bitak (tka),  obstanek, stanje.

Bitanga,  postopač.

Bitisati (bitišem),  miniti, biti.

Bječva,  nogavica.

Bjelača,  bela možka suknena ob¬
leka z rokavi.

Bjelance (bjelanjak, -njka),  beljak.

Bjelasati se,  beliti se.

Bjelilja,  žena, ki beli platno.

Bjelilo,  mesto, kjer se platno
beli; s čimer se lice beli.

Bjeljara,  v. bjelilja.

Bjelokost  slonova kost.

Bjesnilo (bjesno&a),  besnost, raz¬
sajanje, divjanje; bjesomučan
(-ena, -eno),  obseden; bješnjeti
(bjesnim),  besniti, razsajati,
divjati.

Bježan (-i),  beg; begunci.

Blagdan,  praznik.

Blagodaran (-rna, -rno),  hvale¬
žen; radodaren.

Blagodat (-i),  milost.

Blagovati,  uživati, jesti.
Blagoviest,  oznanjenje Marijino.
Blanj,  stružeč (oblič).

Blejati (blejirn),  beketati; zijati.
Bleka,  beketanje.

Blistati,  bliščati.

Blitva,  pesa.

Blizanac (-nca),  dvojčič.

Bljutav,  neslan, gnusen, ostuden.
Bljuvati (bljujeni),  bruhati.
Bludnica,  nečistnica.

Bluna,  trap.

Bo,  ker, namreč.

Boca,  steklenica, flaša.

Bockati (bocnuti),  bosti, dražiti.
Bočiti se,  prepirati se.

Bodeč,  bodalo.

Bodljilca,  trn.

Bog, do zla boga,  presneto.
Bogalj,  kruljavec, hromeč.

Bogaz *, klanec.

Boginje (mn. ž),  koze (Pocken).
Bogojavljenje,  sveti trije Kralji.
Bogomolja,  cerkev.

Bogoraditi,  prositi v boga ime
(boga radi).

Bogorodica,  mati božja.
Bogovetni (bogoviti),  božji.

Boj*,  postava (človeška), nad¬
stropje, sklad (sloj).

Boja*,  farba; bojadisati (-išem),
farbati.

Bojagi,  v. bajagi.

Bojali*,  pofarban.

Bojati se (bojim se),  bati se.
Bojiti,  farbati.

Bok,  stran; iz oka iz boka,  od
koder koli.

Bokan,  kos.

Bolest,  bolezen, bolečina.
Boljar(in),  plemenitaš.

Boljetica,  rana, bolečina.
Boljinak (-nka),  boljšanje; boljma,
bolje.

Bolnica,  bolniščnica.

Bolta,  oblok (Wolbung).

Bolvan,  v. balvan.

Bor,  namesto bog,  npr. borme
bora mi, za bora,  itd.

BORAN

4

BUKNUTI

Boran (-rna, mo),  naguban, na¬
bran.

Eoraviti,  stanovati, živeti.

Borovica,  brin.

Bosiljak (-iljka),  bazilika (cvet¬
lica).

Bostan*,  vrt.

Boščaluk*,  darovana obleka.

Bočiti,  govoriti komu: pomozi
bog',  ali: božja pomoč!

Božjak,  berač; templjar.

Božur,  potonika.

Brabonjak (-onjka),  kozji bobek.

Brača (braco),  bratec.

Bračan (-čna, -čno),  zakonski (v.
braki.

Brača,  bratje

Brajan (brajko),  bratec.

Brak,  zakon (die Ehe).

Brale,  bratec.

Branič,  branitelj; branik,  branilo.

Brašančevo,  praznik sv. Rešnjega
Telesa.

Brašnjenica,  popotnica; brašno,
moka.

Bratimiti (bratiti),  prositi koga,
da bi bil brat (pobratim).

Bratstvo-,  v Črnej gori dele se
plemena na bratstva; ljudje
enega bratstva imajo en primek.

Bratučed,  bratranec.

Brav,  oven (ovca), kozel (koza)

Brava,  ključalnica.

Brazgotina,  proga, zarastek,

krasta.

Brdašce (brdeljak, -Ijka),  hribček ;
brdjanin,  gorjanec; brdo,  gora,
breg

Bre*,  no! le!

Brektati (brekčem),  dihteti, so¬
pihati.

Bremenit,  težak; - vremenit;

bremenoša,  kdor breme nosi.

Brežuljak f-ljka),  grič, holm.

Brica,  brivec.

Brid,  ostrina, oster rob.

Bridak (-dka, -dko),  oster, hud,
grenek.

Brieme — vrieme,  čas, vreme.

Briga,  skrb,

Brijač,  brivec

Brinuti se,  skrbeti, marati.

Briznuti; br. plakati,  zajokati

Brižcm (-žna, -žno),  skrben.

Brkati,  mesti, mešati.

Brklja,  kol.

Brljak (brljka),  škvorec.

Brnjast,  z liso na nosu.

Brnjica,  torba (za pasji gobec).

Broj,  število; brojanice imn. ž.),
molek, čislo; brojiti,  šteti.

Brst,  listje; brstiti,  grizti brst.

Brujati (brujim),  brenčati.

Bruka,  sramota; bruhati se,  za¬
smehovati.

Brundati,  dromljati; mrmrati.

Brus; dat ču mu b.,  — nič.

Brz; hrže bolje,  kar najhitreje.

Buba,  kukec, mrčes; b. mara,
polonica, božji volek.

Bubati,  tolči; piliti se (o učenji);
bubnuti,  udariti, treščiti; blek¬
niti.

Bubreg,  obist.

Bubuljica,  mozolj Ček.

Buč,  klobko las na glavi; bu-
čoglav,  s „bučem“ na glavi.

Bučkati,  brazdati; bučkuriš,
motna, pokvarjena pijača.

Budak *, rovnica, kopača.

Budala *, neumnež, norec.

Buduči,  bodoč, prihodnji; buduči
da,  ker.

Budžak*,  ogel, kot.

Bugačica,  sušilni papir (Losch-
papier).

Bugariti,  žalostno pesem peti,
žalovati, peti; bugarštica,  ža¬
lostna pesem, junaška pesem.

Buhara,  ječa (v šali).

Bujad ( i),  praprot, stelja.

Bujan (-jna), -jno),  nagel, silen;
obilen; bujati (bujim),  šumeti;
bujati (bujam),  rasti; bujica,
hudournik.

Buka,  ropot, hrup, šum.

Bukagije*,  spone, železje.

Buklija*,  čutara.

Buknuti,  planiti.

BUKTJETI

5

OKVARA

Buktjeti (-tim),  plameneti.
Bukvan,  tepec, neumnež.

Bukvar,  abecednik.

Bukvik,  bukovje.

Bula,  Turkinja.

Bulazniii,  blesti.

Buljiti,  upirati oči.

Buljubaša*,  polkovnik.

Buljuk*,  četa, čreda
Bumbača,  bucika, knoflica.
Bumbar,  čmrlj.

Bumbul*,  «lavec.

Birna,  hrup, upor, nemir.
Bunar*.  studenec.

Buncati,  blesti.

Bundeva,  buča.

Bunište,  smetišče, smetnjak.
Buniti,  podpihovati, dražiti, vzne¬
mirjati.

Bunjevac (-vca),  Človek katoliške
veie v Bački.

Bunjište,  v. bunište.

Buntovan (-vna, -vno),  vstajniški,
puntarski; buntovnik,  vstajnik.
Burad (-i),  sodje; bure (-eta),
sod.

Burkati,  premetavati.

Burma*,  prsten; vrtelo.

Burmut*,  tobak za nos.

Burnik,  močerad.

Burundžuh*,  tenko platno.
Buruntija*,  ukaz deželnega po¬
glavarja.

Bus,  šopek, grmiček, rušina; bu-
sati se,  razraščati se, tolči se
po prsih; busen,  rušina.
Busija*,  zaseda.

Bušiti,  vrtati, otliti.

But*,  stegno.

Butun*,  ves, cel.

Buturnica,  zapor.

Busdohan (buzdovan)*,  kij, bat.

C

Cakliti se,  lesketati se, svetiti
se; coklo,  steklo.

Cunjak (-njka),  cunja.

Carevina,  cesarstvo.

Carina,  kar se plačuje za uvoz
ali izvoz robe (col).

Carostavan (-vna, -vno),  cesar-
stven (knjige carostavne pri¬
povedujejo, čigavo bo cesar¬
stvo); carostavnik,  knjiga ca-
rostavna.

Cavtjeti (cavtim),  cveteti.

Cedulja,  listek.

Ceriti zube ( = ceriti se),  režati (se).

Cicvara,  neka jed.

Čiča,  najhuja zima.

Cičati (-čim),  ječati, stokati.

Cieč(a),  zavoljo, zaradi.

Ciedj,  lug.

dene,  ceno; cjenje,  ceneje.

Cifrati,  lepotičiti.

Cigani,  babje pšeno, solika.

Cigla,  opeka (cegel); ciglana,
opekarniea.

Cigli,  sam

Cik; u cik (od) zore, o  svitu, ko
se dani; cikati,  pokati; cilcnuti,
počiti.

Cik (cika),  ječanje; ciknuti,  za¬
ječati.

Cikla,  pesa

Cilik,  brenkanje; cviljenje, je¬
čanje.

Čimer,  znamenje nad prodajal-
nieami (Schild).

Cipela,  črevelj.

Cjelcat,  cel.

Cjelivati,  poljubljati.

Cjelokupan (-pna, -pno),  cel, ves.

Cjelov,  poljub; cjelovati,  polju¬
bljati.

Cjelovit,  cel.

Cjenjkati se,  preveč pogajati se
pri kupovanji.

Cjepača,  češplja kalanka; cje-
panica,  poleno ; cjepidlaeiti,

•• preiskovati kaj preveč na
tanko do najmanjših malen¬
kosti, kakor da bi bilo kaj
znamenitega (dlako cepiti);
cjepidlaka,  kdor tako dela.

Cklenica,  steklenica; ckliti se,
lesketati se; cklo,  steklo.

Ckvara,  mazilo za lase.

CMILJETI

6

ČEPATI

Cmiljeti (omilim),  cviliti, ječati. !

Cokotati (-hočem),  škripati, kle¬
petati.

Crepulja,  pokrov, pod kterim se
kruh peče; criep,  črep, čre-
pina; opeka.

Crkvari,  božjopotniki, romarji.

Crljen  itd., v. crven  itd.

Grnomanjast,  rjavkast.

Črpati  ( crpstil,  zajemati.

Crven,  rdeč.

Crvljiv,  črviv; crvotočina,  črvo-
jedina.

Cucak (-cha),  pes.

Cuphati,  poskakovati.

Cura,  dekle.

Cvasti,  cvesti; cvieče,  cvetje.

Cvieliti (cvieljati),  žalostiti, mu¬
čiti.

Cvieti (mn. i.),  cvetna nedelja,

Cviljeti {cvilim),  cviliti, žalovati.

Cvjetast,  lisast na čelu; cvjetnica,
cvetna nedelja; cvjetnjajc,  vrt.

Cvohati,  glasno poljubljati; cvo-
kotati (-očem),  klepetati

C'vrha,  cvrčanje; cvrkutati (-čem),
cvrčati, žvrgoleti.

Čl

Gačah (-čka),  grude suhega blata.
Cačkalice (mn.  i.), zobno bezalo.
Cadj (čadja),  saje.

Cador *, šator.

Cagrtati (-grdem),  ropotati.
čahura,  mešiček, zapredek.
Cajati (-jem),  čakati.
čak*, oeld.

čaklja,  kljuka, kvaka.

Cakšire*,  hlače.

Calaran  (- rna, -mo),  zapeljiv,
prevarljiv.
čalma ¥ ,  turban.

Čarna,  dolg čas; čamati  ( ča-
miti),  čakati.

Camac  (- mca ), čoln.

Canak* (-nka),  skleda.
Čangrizati,  zabavljati.

Cankoliz,  kdor „čanke“ liže, lizun.
Capah (-pha),  krempelj.

Carapa*,  nogavica.
čaratan,  slepar.

čardak*,  balkon; nadstropje;
v  stražarnica.

Carla*,  majhen boj; čarkati se,
. (lahko) boriti se.

Čarni,  črni.

Caršija *, trg.

Cas,  minuta; časiti,  obotavljati se,
„ zadrževati se; časovit,  začasen.
čast-,  gostba, pojedina, jed; ča-
v  stiti ; gostiti.

Častben,  gostoljuben; pojedinski.
Čaša,  kupa, kozarec.

Catac (-tea),  čitatelj, bravec; ča-
„ Uti,  čitati, brati.

Catrnja,  vodnjak (Šterna).

Cauš*,  poglavar nad delom vo¬
jakov ali svatov.

Cavao  (- vla ), klinec, žrebelj.
Cavka,  kavka.

Cavrljati,  blebetati.

Cedo,  dete, otrok.

Cegrtaljka,  klepetec.

Čehati,  skubsti, muzati (perje'.
Ceiz*,  kar nevesta prinese iz
očetove hiše.

Cekalo,  klepetec (v mlinu).
Cekič*,  kladivo.

Čekrk*,  kolo, škrpec; sukalnik,
. navijalnik.

Celebija *, gospod, gospodičič.
čelenka*,  odlikovanje za junaš¬
tvo, ktero se navadno nosi za
klobukom.

Celil*,  jeklo

Čeljad (-i),  ljudje, družina; če-
, Ijade  (- eta ), človek, družinče.
Celo, čelo glave,  nad glavo; delo¬
vodja,  vojskovodja.

Čemer,  strup, grenkost, j eza, reva.
Cemin,  jazmin.

Gempres,  cipresa.

Cengel*,  kljuka, kvaka.

Čep,  zamašek; tečaj (pri vratih).
Cepati,  teptati, tlačiti, (komu) na
noge stopati.

ČEPERAK

7

ČABA

Ceperak (-rka),  mala ped.
Ceprlcati,  brskati, broditi.

Čereh*,  četrt.

Cesma*,  studenec.

Cesnica,  božična pogača.

Cesno,  košček česna.

Cest  (-»'), del, obhajilo; od cesti,
v  malo.

Cest,  gost; cesto,  večkrat; cesta,
_ gošča.

Cestit,  srečen, slaven, dober; če¬
stitati,  želeti, da bi komu kaj
srečno bilo; srečo komu želeti.
Cešalj (-šlja),  glavnik; češljati,
„ česati.

češljuga,  osat; češljugar,  lisec,
, štigljec.

Češnjah,  česen.

Cetha,  krtača.

četnih,  kdor je v četi ali nad
četo, major; četovati,  v četi
v  ali s četo vojskovati.

Černuti,  giniti, hrepeneti
Čibuk*,  turška pipa (lula).

Čiča,  stric.

Cičah  (- čha),  repinec, torica.

čifut,  v. čivutin.

čigra,  vrtavka.

čijati,  v. čehati.

čiji,  čigav.

čika,  stric.

čilaš,  belec (konj).

čiljeti [čilim),  propadati.

čin,  oblika, delo.

čini [mn. z.),  čaranja.

činija*,  skleda.

činimiske [-čini mi se),  zdi mi se.
činiti,  delati; činiti se,  zdeti se.
činjenica,  dogodek (faktum).
činovnik,  uradnik.

Čio [čila, čilo},  živahen, jak.
Čipke,  zobci, špice; čipkati,  ple¬
sti, štrikati.

Čir,  tur.

Čislo,  število; rožni venec.

Cistac [-tca ); na čistac,  na čisto;

čistilište,  vice.
čitav,  cel.

Čitula,  imenik mrtvih v rodbini,
čivija*,  klinec.
čivutin*,  Jud.

Cobanin*,  pastir.

Čoha*,  sukno ~ čohali (čohan),
suknen.

čokot,  trs, trta.
čopor,  trop, krdelo.
čorba*,  juha.

Gor da,  čreda; čordaš,  črednik.
čošan [-šna, -šno ), suknen.
čovjek,  človek; čovuljak {-Ijka),
človeček.
čpag,  žep.

črknja,  vejica (v pismu).
čuba,  čoba, ustna.
čučati [čučirn),  čepeti.

Čudnovat,  čuden ;  čudotvorac
[-rca),  čudodelnik.

Čukalj [-kija),  klin.
čuhundjed,  pradedov oče.
čuma*,  kuga.

Cunj,  stožec (v geometriji).
čupa,  čop (las); čupati,  puliti,
trgati, skubsti; čupav,  raz-
kuštran.

Čuvadar,  čuvar; čuvaran (-rna,
-mo),  hranljiv, varčen.
čuvida,  šema, maškara.
čvor,  ožel.

čvorak [-rha),  škvorec.

C

ča,  tja, proč.

čaba*,  sveto mesto: Meka ali
Jeruzalem.

ČAČA

8

DAŽDEVNJAK

Čača,  oče.

Čaja*,  namestnik.

Caknut (čanut),  prismojen.

Čar*,  trgovina; čar Azija*,  tr-
_ govec.

Cato*,  pisar.

Čehe*  (- eta ), plahta (koc).

Če/*, volja, veselje.

Čela*,  pleša; čelav,  plešast.
Čelija,  celica.

Čemer*,  pas z mdšnjo za denarje
Čemer*,  oblok; čemerli*,  oblokan.
Čer (-%),  hči.

Čerdosati  (-došem ), pogubiti.

Česa,  v. kesa.

Či (čeri),  hči.

Cilaš,  v. čila).

Čilim*,  preproga, sag (Teppich).
Čiridžija*,  voznik.

Čitap*,  knjiga, sveto pismo (tur
ško koran).

Civot,  skrinjica za svetinje ali
kosti s jetnikov.

Cor*  (čorav ), na eno oko slep.
Corda*,  sablja.

Cordisati (-išem),  pogubiti.

Cosa*,  golobradec; čosast (čosav),
golobrad.

Gosak* (-ška),  ogel.

Cula,  čop.

Čud (-i),  narava, volja; čudljiv,
muhast, premenljiv; čudoredan
_ (-dna, -dno),  nravstven.

Čuliti,  vzdigovati (ušesa).

Cumur*  ogelj.

Cuprija*,  most.

Čarale* (-rka),  kožuh; čurčija,
kožuhar, krznar.

(Jurak (-rka),  puran
Curlikati (-ičem),  piskati na piščal
(ki se imenuje čurlika).
Cuslcija*,  drog, kol.

[ Cukati  (čušiti ), zauševati, klo¬
futati.

I čuškati (čušnuti),  brcati.

I Cutati  ( čutjeti , -tim),  molčati.

13

Dabar (-bra ), bober.

Dača,  davek; dača, pogrebščina;
dača,  dar.

Dadija* (dadilja),  pestinja.

Dafina,  lovorika, divja oljika.

Dah,  dihljaj, sapa, dihanje.

Dahija*,  prisvajač.

Dahtati (daščem),  dihteti, so¬
pihati

Daidža*,  ujec; dainica,  ujna.

Dajbudi,  vsaj.

Dakle,  tedaj, zato.

Dako - da ako.

Dalek; ni iz daleka,  še od daleč
ne, nikakor ne.

Dali,  ali; nego.

Dambulhana*,  turška godba.

Danak  (-nka ), davek.

Danguba,  izguba dne, časa;
dangubiti,  gubiti dan, čas.

Danickinja,  samokres skovan v
Danciku.

Danište,  mesto, kjer se danuje;
daniti,  predanovati ; danomice,
vsaki dan; danji,  dnevni.

Dapače,  celi).

Darežljiv,  radodaren.

Dar mar*,  nered

Darnuti,  dotekniti se.

Darovac (-vca),  debelo sukno.

Dasak (-ška),  dihljaj, sapica.

Daščara,  lesena koča, koliba.

Dava*,  pravda, tožba.

Davori,  klic v žalosti, graji, žu-
ganji, čudu, veselji itd.; da-
vorije (mn.  i.), turška godba;
bojne pesmi.

Davudžija*,  tožnik, pravdavee.

Dažd,  dež; daždjeti (-dim),  de-
žiti, deževati.

Daždevnjak,  močerad.

DE

9

DJON

De (ded, dede, deder),  daj!

Deli*,  hraber; delibasa,  zapo-
vednik telesne straže; delija,
konjik v telesnej straži, junak.

Dernbel*,  lenuh,

Demir*,  železo, železen; demirli,
železen.

Demiščija, demiškinja,  v. di-
miščija.

Denije (ed. sr.),  bdenje, čutje.

Der,  v. de.

Deracina,  rop; derati (derem),
dreti, trgati.

Derem (derište ), paglavec.

Dert*,  skrb.

Derviš*,  turški menih.

Deseiača,  deset&k (bankovec po
10 gld.); desetnic (-tka),  dese¬
tina; deset; desetčar,  desetinar,
pobiravec desetine.

Desiti,  najti; — se,  srečati se;
najti se, biti.

Despot,  gospodar.

Dešavati se,  goditi se.

Deva*,  kamela.

Devesilj,  nekaka rastlina.

Der,etati,  tolči.

Diha*,  draga svilna tkanina, v
ktero je zlato vtkano.

Dičan (-čna, -eno),  slaven, časten,
pristojen; diiiti,  slaviti, častiti,
hvaliti; dika,  slava, čast, hvala,
lepota.

Dilber*,  lep.

Diljka,  dolga puška.

Dimije*.  turške široke hlače.

Dimirli*,  v. demirli.

Dimiščija,  damaščanska sablja.

Dimlije,  v. dimije.

Din*,  (turška) vera; dindušma-
n(in),  sovražnik turške vere.

Dio  ( diela ), del; dioba,  delitev;
dionica,  deležnica, del, delež;
dionik,  deležnik.

Diple (mn.  i.), piščal z mehom
(l)udelsack); dipliti,  piskati
na diple.

Dirati,  dotikati (se).

Direk*,  steber.

Dirnuti,  dotekniti (se).

Div*,  velikan.

Divan*,  svet, posvetovanje, po¬
govarjanje; divaniti,  pogovar¬
jati se, govoriti,

Divan (-vna, -vno),  čuden, kra¬
sen; diviti se,  čuditi se.

Divit*,  pisalno orodje (pero in
tinta).

Divljač (-i),  divjačina.

Divljaka,  lesnika.

Divokoza,  divja koza.

Divota,  krasota.

Dizati (-žem),  dvigati, vzdigovati.

Dizdar*,  vratar.

Dizgen*,  uzda.

Djakonija,  gosposka, draga,
sladka hrana

Djaur*,  nevernik (turška beseda
za kristjana).

Djavao (-tla), djavo (-vola),  vrag.

D,ječale, dje&arac (-rca),  deček.

Dječin,  otročji.

Dječurlija,  zli otroci.

Djelatan (-tna, -tno ), delaven
(dan).

Djeljati,  rezljati.

Djelomice,  deloma.

Djem*,  uzda.

Djeram (-rma), djerma,  vaga pri
vodnjaku.

Djerdan*,  ovratnik (od denarjev
ali biserov).

Djerdek*,  spalnica.

Djerdjef*,  veziini okvir (Stick-
rahmen).

Djetešce,  otroče.

Djetii,  mož, mladenič, hlapec.

Djetinji,  otročji; djetinjstvo,
otročja leta.

Djevenica,  klobasa.

Djever,  možev brat; tovariš pri
poroki; djeveriti,  pozivati za
devera; djeveruša,  tovarišica
pri poroki.

Djevojački,  dekliški; djevojka,
dekle.

Djidi*.  lep.

Djipati  skakati

Djogat*,  belec (konj).

Djon*,  podplat.

D JO RN UTI

10

DOMET

Djornuti se,  napiti se.

Djubre*  (-eta ), gnoj.

Djul *, roža; djulabija*,  rdeče j
sladko jabolko; djuls*,  rožna
voda

DjumruJc f ,  carina.

Djurdjica,  šmarnica.

Djuture*,  popreko

Djuvegija (djuveglija)*,  ženin.

Djuvez*,  rdeč.

Djuzel*,  lep.

Dnevice,  vsak dan.

Dnevnica,  dnina (= dieta); dnev-
ničar,  dninar (posebno pisar
= diurnist).

Dob (dobi),  starost; doba  (ne
sklanja se), čas.

Dobaciti,  (sim) vreči; doseči v
metanji.

Dobarce,  malo dobro.

Dobaviti (se),  doseči, dobiti.

Dobit (-i), dobitak (-itka),  do¬
biček, zmaga; dobitnik,  dobivec,
zmagovavec.

Dobnik,  ura.

Doboš,  boben.

Dobrano,  dosti dobro.

Dobričina,  dobrodušnež.

Dobro,  premoženje, lastnina, grad

Dobročinac  (-nca),  dobrotnik.

Dobrodošlica,  Čaša vina ali žga¬
nja, ki 3e daje prišlecu z be¬
sedami: dobro došaol

Dobrostiv,  dobrotljiv.

Dobrotvor,  dobrotnik.

Docan (-ena, -eno),  kesan; doc-
kan,  kesno; docnjeti (-nim ),
kesneti.

Dočekati,  dočakati, sprejeti; do-
čekljiv,  gostoljuben.

Doeepati (se),  doseči, polastiti se.

Dočetak (-tka),  konec; dočeti
(dočnem ), dokončati.

Dočim,  dokler, ko, med tem ko.

Dočuti  zaslišati, izvedeti.

Doči (dodjem).  priti (pridem).

Dodijati,  presesti, naveličati se.

Dodirnuti,  dotekniti.

Dogadjaj,  dogodek.

Dogarati,  dogorevati.

Doglasiti,  naznaniti.

Doglavnik,  kdor je pri glavi
poglavarji, prvi za Djim.

Dogrdjeti (-dim),  presesti, nave¬
ličati se.

Dogustiti; dogustilo mu je, došlo
mu je do gusta,  prišel je v
zadrego.

Dohititi,  deseči, razumeti.

Dohrliti,  prihiteti.

Dohvat,  doseg ; dohvatiti (dohva-
čati, dohvatati),  doseči, uzeti.

Doista ( doisto), res,  za res.

Dojaditi,  presesti, naveličati se.

Dojako,  do sedaj.

Dojam (- jma ), vtis.

Dojilja,  dojka, dojnica.

Dojka,  sisa; dojnica.

Dojmiti se,  dotekniti se, prijeti se.

Dok,  dokler.

Dokale,  dokle.

Dokinuti,  odpraviti.

Dokolan (-Ino, -Ino),  brez dela;
dokolica,  lažno, čas.

Dokrajčiti,  dokončati.

Doksat,  balkon.

Dokučiti,  doseči, dobiti, razu¬
meti; dokucljiv,  razumljiv.

Dolama*,  narodna suknena obleka
do kolen z rokavi, suknja.

Dolazak (-zka),  prihod; dolaziti,
prihajati.

Dolibasa*,  kdor sedi na čelu
mize; dolija*,  čaša za nazdra¬
vljanje.

Dolijati,  dokončati zvijačo (o li¬
sici : e lijo, sad si dolijala).

Dolikovati,  spodobiti se.

Doliš,  razun, samo.

Domačica,  gospodinja; domačin,
gospodar.

Domaja,  dom.

Domak; na domalc,  na doseg,
blizu.

Domar,  domač človek.

Domašaj,  doseg.

Domazet,  kdor se priženi.

Domet,  doseg.

Domišljat  domišljiv, izveden.

DOMORODAC

11

DROZAK

Bomorodac  (-dca ), domačin, ro¬
doljub.

Bon  (pred imeni), gospod (do-
minus).

Bonde,  do tam, do tedaj.

Bonekle,  do nekod.

Bonieti (-nesem),  donesti.

Bonle,  do tam, do takrat.

Bopasti,  priti, zadeti, dobiti.

Bopirati (-rem),  dosezati.

Bopitciti,  prisoditi

Bopratiti,  spremiti.

Bopremiti,  prinesti, pripeljati.

Boprieti (-prem),  doseči.

Borat*,  rjavec (konj).

Boručalc (-čka),  zajutrek, pred-
južnik.

Bosada,  nadlega, sitnost; dosa-
diti  (dosadjivati ), nadlegovati,
nadležen biti.

Bosele,  dosedaj.

Bosjetiti se,  domisliti se; dosjet-
Ijiv,  domišljiv, prebrisan, ša¬
ljiv.

Boskočiti,  priskočiti, pomoči.

Boskora,  do nedavno.

Boslije,  dosedaj.

Bospietak (-tka),  konec; dospjeti
( dospijem) (dospievati)  priti, do¬
zoreti, utegniti; dokončati se.

Bostajati (-jem), dostati (-sta¬
nem),  zadostovati, zadostiti; —
se,  dosezati, doseči.

Bostiči (dostignuti) (-gnem),  do¬
seči, priti; dostizati (-ižem),
dosezati.

Bostojan (-jna, -jno),  vreden;
dostojanstvo,  vrednost, zas'uga,
čast; dostojanje,  dedina, pose¬
stvo; dostojati (-jim) se,  vred¬
nega se pokazati; spodobiti se.

Bošašče,  prihod (advent).

Bošljak,  prišlec.

Bošuljati se,  privleči se, pri¬
krasti se.

Boteči (dotjecati, -čem),  priteči,
zadostiti, dosti biti.

Dotežeati,  težak, nadležen po¬
stati.

Botjerati,  prignati.

Botupavan (-vna, -vno),  pameten.

Botužiti,  presesti, naveličati se.

Boumiti se,  domisliti se.

Boušiti,  prišepetati, javiti.

Bovde,  v. dovle.

Bovesti (dovedem,  part. doveo,
-la, -lo ; dovezem,  part. dovezao,
-zla, -zlo)  pripeljati.

Boriti se,  domisliti se; doseči.

Bovle,  do tukaj.

Bovratak (-tka), dovratnik,  pod¬
boj.

Bozlogrditi,  presesti,naveličati se.

Boznačiti,  nakazati; doznaka,
nakaznica.

Bozvati se,  k pameti priti, po¬
boljšati se.

Bozvola,  dovoljenje.

Brača,  trnje

Bragati,  božati, ljubkati.

Bragulj,  dragi kamen, dragotina.

Brapati,  trgati; drapav,  oster,
kosmat.

Bražest,  mičnost, mikavnost.

Brečati (drečim),  dreti se; dreka,
drenje, krič.

Bremljiv (dremovan, -vna, -vno),
zaspan.

Brenik,  drenovec, drenov gozd;
drenjina,  drenulja; drenovača,
drenova palica

Brevan (-vna, -vno),  star, sta¬
rinski.

Brhat (-lita),  trepet; drhtati
(drsčem), drktati  ( drkčem ), tre¬
petati; drhtavicci,  trepet.

Brljača,  brana; drljati,  branati,
črčkati.

Brljav,  krmežljav.

Brmati,  tresti.

Brgidati,  razbijati (volno); ble¬
bet« ti.

Brnuti,  zagrizniti, ugrizniti.

Brnuti (drnjivati) se,  razjariti
se; drnovan(drnovit),  razjarjen.

Bronjav,  raztrgan; dronjak(-njka),
cunja, capa.

Brozak (-zga),  drozd.

DRPATI 12 DŽIN

Drpati,  trgati.

Drug (drugar),  tovariš; druga
(drugarica),  tovarišica.

Drugčiji (drugojačiji),  drugačen.

Drugda,  včasi; drugi krat, sicer.

Drum,  cesta.

Druževan (-vna, -vno),  družljiv.

Drveče (-a),  drevje; drvlje  (-a),
drva.

Drvo  (-eta ), drevo (-esa); drvo
(-a),  les.

Drvodjelja,  tesar.

Drzak (-zka, -zko), drzovit,  pre¬
drzen.

Držah (-žka),  držalo ; držeč,  zdrav,
močan.

Držkati,  dražiti (psa).

Dubina  (dubljina ), globočina ;
dubok,  globok.

Dubiti,  po konci stati; dubke,
po konci; dubkom,  natlačeno
(poln).

Dučan *, prodajalnica (štacuna);
dučandžija,  prodajavec (šta-
cunar).

Dud*,  murva.

Duduk*,  piščal.

Duga,  mavrica.

Dugačak  (- čka, -čko),  dolg.

Dugmali*,  z gumbi; dugme* (-eta),
gumb.

Dugonja,  dolgan, dolgin

Dugovanje,  delo, posel, stvar.

Duha,  vonj.

Duham*,  tobak; duhandžija,  to-
bakar; duhankesa,  tobačnica.

Duhati (duham, dušem),  pihati;
duhnuti,  pihniti.

Duhovati,  izpovedovati.

Duhovi (mn.),  Binkošti.

Duka,  vojvoda.

Dulac (-Ica),  pisek.

Duljati,  daljšati se; dulji,  daljši;
dulgina,  dolžina.

Dunda,  velika, debela, čvrsta pa
lena žena.

Dunja,  kutina (Quitte).

Dunuti,  v. duhnuti.

Dupe (-eta),  rit.

Dupin,  delfin, morska svinja.

Duplir, (dublier),  voščena sveča.
Dupljaš,  divji golob.

Durati,  trajati, trpeti.

Durbin*,  daljnogled.

Duriti se,  srditi se; studiti, gnu¬
siti se; durljiv,  razjarjen.
Durnuti,  dregniti.

Dušek*,  blazina.

Dušmanin*,  sovražnik.

Dušnih,  sapnik; goltanec, grlo.
Duvak*,  zagrinjalo (Schleier).
Duvar*,  zid, stena.

Duvna,  opatica, nuna.

Duž.  kraj, ob.

Dužd,  glava beneške republike.
Duždevnjale,  v. daždevnjak.
Dvanjke (mn. ž.),  bisage.

Dvari (dveri),  duri, vrata.

Dvaš.  dvakrat.

Dveka,  smola, kolomaz.

Dvize (-eta),  oven ali ovca, kozel
ali koza od dveh let.

Dvjesta,  dve sto.

Dvogodac  (- dca ), dvogodče (-eta),
domače živinče od dveh let.
Dvojak,  dvojen.

Dvojiti,  dvomiti, suranjati.
Dvojnice,  dve piščali.

Dvopek,  kruh prepečenec (Zwie-
back).

Dvor; na dvor,  ven; na dvoru,
zunaj; s dvora,  od zunaj.
Dvorba,  služba, strežba; dvoriti,
služiti, streči; dvorski,  oskrbuik.
Dvouman (-mna, -mno),  dvom¬
ljiv.

Džabadžaba  ti,  na dar ti.
Džamija*,  turška cerkev.

Džban,  škaf, vedro.

Džbun,  grm
Džebana *, strelivo
Dželat*,  krvnik, rabelj.

Džep*,  žep.

Dževap*,  odgovor.

Dževerdan  (dževerdar )*, damaš-
čanska puška.

Džigerica* črna,  jetra; biela,
pluča

Džilit*,  palica za metanje
Džin*,  velikan.

EČIM

13

GLADNJETI

E

Ečim*,  v. Tlečim.

Eda,  da.

Efendija*,  gospod (sodnik ali
duhovnik).

Egav.  kriv.

Egbeta *, v. hegbeta.

Egede (mn. z.),  gosli; egeduš,
godec.

Ejvala*,  dobro!

Elčija*,  poslanec.

Ele*,  v. Tiele.

Eno,  glej!

Esap*,  v. hesap.

Espap*,  roba.

Eto (evo),  glej!

Fajda*,  korist
Fela,  vrsta (sorta).

Fenjer*,  svetilnica.

Ferman*,  pismo turškega cesarja.
Fes*,  rdeča kapa.

Fijukati,  žvižgati.

Fildiš*,  slonova kost.

Fildšan*,  skledica za kavo.

Filj*,  slon.

FišeTc*,  naboj (patrona).

Fiškal,  odvetnik (advokat).
Fitilj*,  zažigalnica, stenj.

Frkati (-čem),  zavijati.

Frnjast (frnjav),  zavihan (nos).
Frula,  piščal
Fučkati.  žvižgati.

Fulati se,  lesti, vlačiti se.
Furuna,  peč.

Futavac (-vca),  vdab.

O-

Gače,  gate, hlače.

Gad,  gnus, stud; gadan (-dna,
-dno),  gnusen, ostuden.

Gadar*,  sablja.

Gaditi se,  studiti se.

Gadjati,  meriti.

Gadljar,  diplar; gadljati,  diplati;
gadlje (z. mn.),  diple (Dudel-
sack).

Gadljiv,  izbirčen,
j Gajba,  tičnica, kurnik.

Gajdaš, gajde,  v. gadljar, gadlje.

Gajiti,  gojiti, rediti.

Gajtan*,  motvoz, vrvca.

Gakati (gačem),  krokati.

Galeb,  vodena ptica.

Galica,  vitrijol.

Galija,  velika ladja; galijaš,
mornar na galiji.

Gamad  (-*), golazen

Gamizati (-izem ) (gamziti),  lesti.

Ganutljiv,  ginljiv.

G ar.  saje; garav,  sajast.

Gargača (gargaša ), greben; gar-
gašati,  grebenati, mikati.

Garište,  pogorišče.

Garofan (garofilje),  v. ka/ranfil.

Garov,  črn pes.

Gatalac  (- taoca ) ( gatar ), vedež,
prorok; gatati,  vedeževati, pre¬
rokovati.

Gatnja,  povest.

Gatnjik,  hlačni trak.

Gavan,  bogatin

Gavran,  krokar.

Gazda,  gospodar, domačin; gaz-
darica.  gospodinja; gazdinski,
gospodarski.

Gazija*,  junak (ki je kristjanu
gla.vo odsekal'.

Gdje,  kde(r), kje(r) ; gdjedje,  tu
pa tam; gdjegod,  kjerkoli; gdje-
Tcoji,  nekteri; gdješto,  kje kaj,
nekaj.

Gegati se,  leno hoditi; gegavac
(-vca),  kdor leno hodi, slepec;
gegatački jezik,  jezik slepcev.

Giban (-bna, -bno ), poželjiv; gi¬
banica , kolač, potica.

Gigalje (mn. ž.),  hodulje (Stelzen).

Gingao,  len, slab.

Gizda,  lepotičje, lišp; gizdati se,
lepotičiti se, lišpati se, napi¬
hovati se; gizdav,  nalepotičen,
nališpan, ošaben.

Gj,  v. dj.

Gladilica,  osla, brus.

Gladnjeti (gladnim),  lačen po¬
stajati; gladovati,  stradati.

GLASBA

14

GRANA.

Glasba,  godba, muzika.

Glasnik (glasonoša),  sel, posel,
poslanec, poročnik, oznanje-
vavec.

Glava; raditi o glavi,  po življe¬
nji streči; doei glave,  ubiti;
glavom,  sam; glavarina,  davek
od glave tosebe); glavčina,
pesto; glavinjati (glavurdati),
opotekati se, omahovati; glavit,
lep; glaniti,  sklepati; glavnica,
kapital; glavnja,  klada, poleno.

Glih,  blato.

Gljiva,  goba.

Globa,  denarna kazen ; globiti,
Cglobljavati),  denarno kazno¬
vati, tlačiti.

Gložiti se,  prepirati se.

Gluha nedjelja  (glušnica ), tiha
nedelja.

Gluma,  igra (glediščna); glumač
(- mca ), igravec (glediščni); glu-
mište,  gledišče.

Glunta,  puška.

Glup,  neumen.

Gmaz,  golazen.

Gmezditi,  tlačiti.

Gmizati (gmižem ), v. gamizati.

Gnjaviti,  tlačiti.

Gnjecati, gnječiti,  gnesti, tlačiti.

Gnjeo,  jeza, srd; gnjeoljiv,  nagle
jeze, nagel.

Gnjurac,  potapljavec.

God, godj  (n. pr. sto god, kad
god,j),  koli.

Godina ,  leto, vreme, dež; go-
dišnji,  letni; godisnjica,  oblet¬
nica; godište,  leto, letni čas.

Godovnjak,  praznovavec godil.

Gojajli*  ( gojan, -jna -jnoj,  rejen,
debel; gojiti,  rediti

Golčat; gol golčat,  čisto gol.

Golem,  velik.

Golet  (-i), gola gora, goljava,
goličava; golišav,  gol; goloigra,
bahač, vetrenjak; golomrazica,
suha zima; golotinja,  golota;
golotrb,  golega trebuha.

Golublje (ed. sr.),  golobje.

Golušav (goluždrav),  gol.

Gombati  (se), telo vaditi.

Gomila,  kup; gomilati,  kopičiti.

Gomolj,  kepa, gruda.

Gončin,  gonjač.

Gondže*,  roža v popku.

Gonetalica,  uganka.

Gora;  božjast

Gorak  (- rka, -rlco),  grenek.

Goranin,  hribovec.

Gorčica,  grenčica; gorčina,  gren¬
koba.

Gori,  huji, hujši; nije s gorega,
ne škodi.

Gorica;  božjast

Gorivo,  kurjava.

Gorjanih,  Uribovec; goropad  (-»),
divjanje; goropadan {-dna -dno),
divji; goropaditi se,  divjati;
gorostas,  velikan; gorska bolest,
božjast; gorstak,  hribovec.

Gosa (goso),  gospod, gospodar;
gospodja (gospoja),  gospa; Ve¬
lika (mala) gospodja,  Velika
(mala) maša; gospoštija,  graš¬
čina.

Gostba,  pojedina; gošča,  gostinja.

Gotovo,  skoro.

Govedarka,  pastirica

Govno,  blato (drek); govnovalj,
govnač

Govordžija,  zgovornež, jezičnež.

Grab  l grobar, -bra),  gaber.

Grabancijaš (djak),  dijak v vražjej
ali vilinskej službi.

Grabež,  plen, rop

Grad,  toča; gradobitina,  Škoda
po toči.

Grad,  mesto; gradina,  ograja,vrt;
graditi,  delati, zidati; g. se,
delati se; gradivo (gradja),
snov za delanje, zidanje; gra-
djanin,  meščan, državljan;
gradjevina,  zidanje, poslopje;
gradnja,  zidanje.

Grah,  fažol.

Graja,  vpitje, ropot.

Graknuti, graktati (-kčem),  (za)
krokati, (za)vpiti.

Gramziti,  koprneti,
i Grana,  veja.

GR ANICA

-15

HADET

Granica,  meja; graničar,  stano-
vavec (vojaške) graniee; gra-
ničiti,  mejiti.

Granuti,  iziti (o solncu).

Grašak (-ška),  grah; graška , zrno
graha, fažola.

Grčati,  gaziti.

Grč , krč.

Grdan (-dna, -dno),  grd, strašen,
sramoten; grdi’o,  grdoba, groza;
grdinja,  grdoba; grditi,  zmerjati,
psovati; grdnja,  sramota, po-
grda; grdosija,  groza

Greb,  grob.

Greda,  hlod

Gredom,  gredoč.

Greš,  nezrelo (zaostalo) grozdje.

Grešlja  ( grešljika ), neki denar
(groš).

Grešpati,  delati grešpe (nabore).

Grgoča,  voda za grgranje.

Grgutati (-gučem),  gruliti.

Grieška,  pomota.

Grijati  (- ijem ), greti.

Grimiz,  škrlat.

Grivna,  obroček, zapestnica.

Grk,  grenek.

Grkljan , goltanec.

Grknuti,  greneti.

Grliti,  objemati.

Grmljavina,  grmenje.

Groblje,  pokopališče.

Gr’oce=grlce  (grlo).

Grolmuti,  spustiti se (o dežji,
solzah l.

Gromak  (- mka, -mko),  doneč,
glasen ; gromoradan (-dna,
-dno),  v. gorostasan-, gromotan
(-tna, -tno),  v. gromak

Grošičar , posrednik, mešetar.

Grozan (-zna, -zno)  = grozdan
(-dna, -dno),  poln grozdja (vi¬
nograd).

Groznica,  mrzlica.

Grstiti se,  gnusiti se.

Gruda  ( grudva ), gruča, kepa;
grudati se,  kepati se.

Grudi,  prsi.

Gruhati,  pokati, tolči; ružiti, lu¬
ščiti; gruhnuti,  počiti.

Grumen,  gruča, kepa; grumičak
(-čka),  gručica, kepica.
Gruntovnica,  zemljišena knjiga.
Grunuti,  v. gruhnuti.

Grustiti se,  gnusiti, studiti se.
Grušati se,  siriti, sesedati se; gru-
ševina,  sesedeno sladko mleko;
gruliti,  tolči, luščiti.

Gruvati,  v. gruhati.

Gubati se,  gobav postajati.

Guber,  koc.

Gucuti,  goltati, požirati.

Gudalo  ( gudilo ), lok ; gudjeti
( gudim),  gosti; gudnjava,  godba
(gosel).

Gudura,  jarek.

Gugutali (-gučem),  gruliti.

Guja,  kača.

Gukati (gučem),  gruliti.

Guliti,  ružiti.

Gumbača (gumbašnica),  bucika
(knoflica).

Gundjati (gundrati ), godrnjati.
Gungula  hrup, metež.

Gunj  koc, suknja.

Gunja,  kutina.

Gurabija*,  medena potica.
Gurati,  suvati; gurimice,  suvaje.
Gurav,  grbav.

Guritati (guričem),  kruliti.
Gursuz",  v. ugursuz.

Gusar,  (morski) razbojnik.

Guša,  golžun, gržon, brahor (krof);

gušan,  gušav golob.

Guščak,  gosinjak; guščar,  gosar,
gosji pastir; guščji,  gosji.
Guliti,  daviti, dušiti.

Gušter,  kuščar, martinček; mišica.
Gutljaj,  požirek.

Guvno,  gumno.

Guzica,  rit

Guzoati,  mečkati, tlačiti.

Gciriti,  oči upirati.

Grozden,  železen; gvoždje,  železo.

Haber*,  glas; skrb.

Hadet,  v. adet.

HADUM

16

HODŽA

Hadiim* (hadumac, -mca ), skop¬
ljenec.

Hadži* (Hadžija),  romar (kristjan,
ki je bil v Jeruzalemu; Turek,
ki je bil v Meki); hadžiluk*
romanje.

Hair*,  dobro; ne; hairala*,  kako,
kaj?; hairli*,  srečno.

Hajat*,  izba (čumnata', klet.

Rajati (-jem),  marati.

Hajde  ( hajdemo, hdjdete ), pojdi,
pojdimo, pojdite! le!

Hajduk,  razbojnik, ropar; hajdu-
kovati,  biti hajduk.

Hajka,  gonja, ščuvanje; hajkati,
goniti; hajkah,  gonjač.

Hajoš,  hlapec na ladji, lenuh.
Hdk,  dih.

Hak*,  pravica, plačilo; doči komu
haka glave,  ubiti koga.

Hala*,  v. aždaha.

Halabuka,  ropot, vpitje.

Halal*,  blagoslov; halaliti,  bla¬
gosloviti.

Halat,  v. alat.

Haljine (mn. ž.),  obleka.

Halka*,  (železen) obroč, trkalce;
neka igra; halkar,  kdor se halke
igra.

Halva*,  neka sladka jed; halvaluk,
dar za vino (Trinkgeld).

Ham,  komat.

HamajUja*,  zapis (Talisman).

Hambar,  v. ambar.

Hametice,  v. ametice.

Han*,  krčma; handžija*,  krčmar.

Handžar*,  velik nož.

Ilaps*,  zapor; hapsiti,  zapirati.

Har*,  v. ahar.

Harač*,  glavni (osebni) davek;
haračlija*,  pobirač harača.

Harač* (-rča).  trošek.

Haram*,  prokletstvo; haramiti,
prokleti.

Harambasa*,  poglavar razboj¬
nikov; haramija*,  razbojnik.

Haran (m a, -mo),  hvaležen.

Harar*,  vreča.

Harati,  pleniti, pokončevati.

Harčalija*,  velika puška.

Harčiti,  trošiti.

Hartija,  papir.

Hasura*,  štorja.

Haša*,  tajitev; hašati,  tajiti.

Hat*,  v. at.

Hat ar.  kraj.

Hatardžija,  kdor dela po svojej
volji ( hateru ); hater*,  volja.

Havli ja*,  veliko belo zagrinjalo,
s kterim se zagrinjajo neveste
(havli-mahrama).

Hazdija*,  dolga obleka.

Hazna*,  blagajna; haznadar,  bla¬
gajnik.

Hazur*,  gotov; hazurala*,  na
noge 1

Hečim*,  zdravnik.

Hegbeta* [mn. sr.),  bisage.

Hele*,  vendar.

Heljda,  ajda.

Hero,  Hercegovec.

Hero; na hero,  na stran.

Hesap*.  račun; hesapiti,  računati,
misliti.

Hespnp*,  v. espap.

Hila*,  prevara, goljufija.

Hiljada  (grč.), tisoč.

Hiljav,  brljav.

Himba,  hinavstvo.

Riniti  (se', hliniti (se).

Hintoo,  kočija.

H/ir*,  muha ( v značaji).

Hiše* (-eta\  del.

Hitac (-tca ), strel; hitan  (■ tna ,
-tno),  silen; hitati,  loviti, pri¬
jemati; metati; hiteti; hitimice,
metaje; hitro; hititi,  prijeti;
vreči; hitrina,  spretnost.

Hladetina,  žolica.

Hlapiti,  hlastniti.

Hlepiti,  hrepeneti.

Hljebar,  pek; hljebara,  krušna
shramba.

Hmiljeti (-lim),  lesti.

Hočak  (- čka, -čko),  rad, pripraven.

Hodnik,  prehod, mostovž (Gang);
hodočasče,  božja pot; hodulje,
die Stelzen.

Hodža*,  turški duhovnik.

HOLI

17

ISTOM

Holi — hočeš lil

Homut,  komat; pest.

Hora,  (pravi) čas; Koran (-rna,
-moj,  pripraven.

Horjatin, horjatka,  malopridnež,
malopridnica.

Hotimice,  nalašč.

Hrabar {-bra),  mož.

Hrakati (hračem),  hrkati, kašljati;
Kracale  (- čka ), hrakelj, pljunek.

Hramati (hramljem ), šepati

Hranjenih,  rejenec.

Hrapav,  hripav; Krape {mn. ž.),
grbe, grče, robovi.

Hrbtenica  ( hrbtenjača ), hrbtanec.

Hrdja  itd., v. rdja  itd.

H rek,  deblo, panj.

Hrid,  skala.

Hriščanin,  kristjan, človek pra¬
voslavne vere (a krščanin  je
človek katoliške vere).

Hrli  = vrli; Kr liti,  hiteti.

Hrpa,  kup.

Hrskavac  (- vca),  hrustavka; Kr-
skavica,  hrustanec; hrskati,
hrustati.

Hrsuz*,  tat.

Hrust,  hrošč.

Hrvati se,  v. rvati se.

Hučati,  bučati, šumeti.

Huditi,  v. uditi.

Hujati (-jim),  bučati, šumeti.

Huka,  šum, vpitje; Kukati (Kučem),
vpiti, šumeti.

Hula,  graja; KuKti,  grajati, skru¬
niti ; hul/a,  malopridnež.

Hunjavica,  nahod.

Huškati,  dražiti.

Hvalisa,  bahač.

Hvastati se,  bahati se.

Hvat,  seženj; Kvatati (hvaliti),
loviti, prijemati.

Hvoja,  veja.

I

Ibrik*,  posoda.

Ibrišim*,  svilen konec.

Iči (idem),  iti.

Rječnik hrvatsko-slovenski.

Ičindija*,  tretja molitev Muha-
medancev.

Igalo,  breg.

Igda (i kada),  le kdaj; igdje
(■i gdje),  le kde.

Igrati,  plesati.

Iguman,  poglavar (gvardijan)
pravoslavnega samostana.

Ilcakav (i kakav, -kva, kvo),  le
kakšen; ikako  (i kako),  le
kako.

Ikona,  sveta podoba.

Hi,  ali.

Ilijnštak,  komur je patron sv.
Elija (Hija).

Imam*,  vera.

Imanje (imače ), posestvo; imatan
(imašan) (-tna, -tno),  bogat;
(imati se,  roditi se).

Ime; krstno ime,  god; imendan,
god; imenjak,  človek istega
imena.

Imetak  ( imutak ) (-tka), imo-

vina, imuče,  blago, premo¬
ženje; imučan (-ena, -čno),
premožen.

Inače,  drugače.

Inad,  prepir; inaditi se,  prepi¬
rati se.

Inat*,  kljubovanje; za inat,
kljubu, navzlic; inatiti se,  pre¬
pirati se.

Indat*,  pomoč.

Indi*,  tedaj.

Ini,  drugi; na ino mu se ne
može,  drugače on ne more ;
inoča,  priležnica; inokosan
(-sna, -sno),  sam; inostran,  tuj.

Inje,  ivje, mraz.

Iole,  samo nekaj.

Ipalc,  vendar.

Ise*  (- eta ), v. Kise.

Iskren,  odkritosrčen ; iskrnji,  bli¬
žnji

Istifan*,  žensko pokrivalo.

Istina,  resnica.

Istom,  samo, še le: istosmjeran
(-rna, -mo),  vštričen, parale¬
len; istovetan (tna, -tno),  ravno
isti.

2

IŠTA

IS

IZFEK

Ista  ( i sto),  le kaj; itko  ( i tko),
le kdo.

Iva,  vrba.

Ivanj dan,  kres; Ivanjslco cvieče,
rumena lakota (mračnica).
Iver,  treska.

Iza,  izza, za.

Izači (izadjem),  iziti.

Izam ( izmaj ,  mera.

Izbaviti,  rešiti.

Izbečiti {oči),  vpreti.

Izbijati,  izvirati, iztekati.
Izbivati,  izostajati.

Izbor,  volitev; izbornih,  volivec.
Izbuljiti  ( izbučiti ) oči,  debelo
pogledati.

IzeaHti,  izviti, izviniti.

Izčczavati  ( 'izčeznuti ),  izgibati,
izginiti.

Izčiljeti {-lim),  poiti, iziti.
Izdajica,  izdajavec.

Izdakan  (- sna, -šno),  darežljiv,
izdaten.

Izdovoljiti,  zadovoljiti.

Izdrpati,  raztrgati.

Izdvoriti,  zaslužiti.

Izgred,  nered.

Izgrnuti  ( izgrtati, -čem),  izgrabiti;

okopati, izrahljati.

Izhlapiti,  izpuhteti.

Izhoditi,  priskrbeti.

Izim,  razun.

Izjadati,  iztožiti.

Izjagnjiti,  povreči (o ovci).
Izjaloviti se,  splaviti, pokaziti se.
Izjelica, izješa,  požeruh.

Izhaliti,  ohladiti

Izhap ; na izhap,  do dna; izkapiti,
izprazniti (do zadnje kaplje).
lzkolačiti (oči),  debelo pogledati.
Izkon, od izleona,  od nekdaj.
Izkorieniti,  izdreti, izpuliti (s ko¬
renino).

lzkoziti,  povreči (o kozi).
Izkrcati,  raztovoriti (ladjo); —
se,  stopiti z ladje.

Izkrčiti,  izrvati, iztrebiti.
Izkriviti,  zaviti, popačiti.

Izkup,  zbor, shod; izkupiti,  zbrati.

Izkušan {-sna, -sno),  izkušen,
izveden.

Izlandati,  doseči z govorjenjem;
— se,  nahoditi se, nagovoriti se.

Izlanuti se,  zareči se.

Izlaz, izlasak (-zka),  izhod; iz-
laziti,  izhajati.

Izlika,  izgovor.

Izlišan (-sna, -šno),  prevečen,
nepotreben.

Izložba,  razstava.

Izluditi,  prevariti, ukaniti, ogo¬
ljufati.

Izlukaviti,  prevariti, ukaniti, ogo¬
ljufati ; izvabiti; — se,  zvit
postati.

Izmaciti,  povreči (o mački).

Izmagao (ide kisa),  prši (kakor
iz megle); izmaglica,  dež iz
megle.

Izmahnuti,  zamahniti; — se,  iz¬
pasti.

Izmak,  kraj, konec.

Izmašiv , izpadljiv.

Izmečar*,  sluga; izmet’,  služba.

Izmetati (-mečem) puške,  sprože-
vati; izmetnuti,  sprožiti.

Izmjence  ( naizmjence),  menjaje
se, vrstč se.

Iznaimati, iznajmiti,  v najem
dajati, dati.

Iznašašče,  iznajdba.

Iznebuha,  nenadano, hipoma, na
nagloma.

Iznemoči  (- mognem ), oslabeti.

Iznevjeriti (koga),  izdati, nezvest
postati.

Iznikao (-kli),  izrastek.

Iznimati,  izjemati; iznimka,  iz¬
jema; izniman (-mna, -mno),
izjemen.

Izobičajiti se,  iz navade ali v na¬
vado priti.

Izopačiti,  pokvariti.

Izor,  kar se da, žita za posodo
volov pri oranji.

Izpaliti (puška),  sprožiti.

Izpaštati  (se), do kraja postiti (se).

Ispek.  kar se dfi žganja za po¬
sodo kotla.

IZPIČUTUKA

19

IZVJETitlTI

Izpičutura,  pijanec.

Izpirata,  cunja za izpiranje.

Izpizmiti se (na kopa),  začeti
(koga) sovražiti.

Izplata,  plačilo.

Izplaziti,  pomoliti (jezik).

Izpodmukla,  potuhnjeno.

Izpolac (-lea),  korec.

Izporediti,  primeriti.

Izposlovati,  opraviti.

Izpostnik,  kdor moli in se posti.

Izprasiti,  oprasiti se.

Izprašiti,  očistiti od prahu.

Izprava,  poprava, pismo, listina ;
izpravan (-ma, -vno),  pravi,
veljaven ; izpraviti,  popraviti,
poravnati.

Izprazan (-zna, -zno),  prazen,
ničemuren.

Izpreko,  z one strani.

Izpričati,  povedati; opravičiti ;
izprika,  opravičenje.

Ipriečati,  križem privezati; iz-
priečiti,  prisloniti, postaviti;
izprielca,  od strani.

Izprskati,  razleteti, razbiti se.

Izprva  ( izprcice ), od početka.

Izpupčiti,  izbočiti.

Izraditi (izradjivati),  izdelati
(izdelovati).

Izrastao (-tli),  izrastek.

Izravan (-vna, -vno),  raven, ne¬
posreden.

Izrebar  ( izrebra ), od strani.

Izrediti,  po redu (po vrsti) kaj
postaviti, narediti ; izredjati,
jzvrstiti; izredom,  po redu, za¬
poredoma, za vrstjo.

Izreka,  izrek, stavek.

Izricati (-čem),  izrekati, izgovar¬
jati ; izrično, izriekom,  z be¬
sedo, naravnost.

Izrod,  spaka, izpridek; izroditi
se,  izpriditi se, popačiti se.

Izrok,  razglas, poklic.

Izručke,  lučaje.

Izsievci (izsjevaka),  moka, ki se
drugi krat seje.

Izsmievati (izsmjehivati),  zasme¬
hovati.

Izšteniti,  vreči (o kuzli).

Izštetiti,  poškodovati; kilavega
narediti; pogubiti.

Iztači  ( iztaknuti),  poudariti; —
se,  izkazati se, ponuditi se.

Iztančati,  iztanjšati, izmanj-
šati (se).

Iztekar , na novo, zopet.

Izteliti,  oteliti se.

Izticati , (-čem),  poudarjati; — se,
izkazovati se, ponujati se.

Iztiha,  po tihem, po časi.

Iztok,  vzhod.

Iztraga,  preiskava, pogin; iztra-
žiti,  preiskati, zatreti.

Iztrcati,  oguliti, iztrošiti.

Iztresine (mn. ž.),  kar se na
zadnje iztrese; zadnji sneg.

Tztruhliti (iztruhnuti),  iztrohneti.

Iztrusiti,  izprazniti.

lzturati (izturiti),  izrivati (izri¬
niti), izmetati (izvreči), spro-
ževati (sprožiti).

Izust, na izust,  na pamet, iz
glave.

Izuzam,  izvzevši.

Izvadak (-dka),  izvzetek, posnetek
izpisek; izvaditi,  izvzeti, po¬
sneti, izpisati.

Izvadjati,  izpeljevati.

Izvan(a),  zunaj; izvanji,  zunanji.

Izvesti (-vedem),  izpeljati (izvo¬
diti).

Izvesti (vezem),  izpeljati (izvoziti).

Izvesti (vezem),  izplesti (aus-
sticken).

Izviestiti,  poročiti.

Izvijati (-jam),  izmišljati, izže-
mati; — (-jem),  izvejati.

Izcinjavati  ( izvinuti ) (se),  opra-

' vičevati (opravičiti) (se).

Izvirivati,  lukati,

Izvjestan (-tna, -tno),  gotov,
stalen.

Izv ješče (izvještaj ), poročilo; iz-
vješčivati,  poročevati.

Izvještiti se,  izuriti se.

Izvjetriti,  izkaditi se.

IZVLASTITI

20

JEČERMA

Izvlastiti,  razvlastiti, razsvojiti
(ekspropriirati).

Izvojevati (izvojštiti ), priboriti.

Jzvolievati,  izbirati; izvoljeti (-lim),
ljubiti se, račiti se.

Izvračati  (izvratiti ), prevračati
(prevrniti).

Izvrština,  izvrstnost.

Izvrtati (-čem),  prevračati.

Izzdriebiti,  ožrebiti se.

Iždenuti,  izgnati.

T

Jabana*,  tujina ; jabanac  (- nca),
tujec.

Jablan,  jagned.

Jabuka;  dar; prednji vrh sedla;
jabukovača,  jabolčnik.

Jacija*,  peta molitev Turkov.

Jačati,  krepčati se; — se,  me¬
tati se; jačina,  moč.

Jačmen, (jačmičak, -čka),  ječmen
(v očesu).

Jad,  nesreča; jadan (-dna, -dno),
nesrečen; jadati (jaditi),  tožiti,
togovati; jadnik,  nesrečnik.

Jaglac,  trobentica.

Jagluk*,  robec.

Jagma*,  trganje; jagmiti se,  trgati
se (za kaj).

Jagnjad,  jagnjeta; jagnječi,  ja¬
gnječji; jagnjiti,  vreči, storiti
(o ovci).

Jagodice,  lica; jagodnjak,  mesto
kder jagode rastejo..

Jagrz*,  bel lisast konj..

Jahači (konj),  za jahanje.

Jaija*,  pešec.

Jako, do jako,  do sedaj; jakoš-
nji,  sedanji.

Jakrep*,  škorpijon

Jal,  zavist, nevoščljivost; jalan
(-Ina -Ino),  zaviden, nevoščljiv.

Jalakati,  klicati: jala(h)!  (o Alah!)

Jalija*,  breg.

Jalov,  nerodoviten; jaloviti,  re¬
zati, skopiti, jemati plod (sad).

Jamac,  v. jemac; jamačno,  go¬
tovo.

Jamalc*,  namestnik zastavnikov.

Jandal*,  na strani, na stran.

Janjac (-njea), (janjej,  jagnje;
janj-,  v. jagnj-.

Jaoknuti,  zaklicati: jao!

Japa (japica),  oče.

Japad (L),  senčnato mesto.

Japiti,  odprt biti.

Japundže*  (- eta),  plašč.

Jarac (-rca),  kozel; jarad,  kozli
in koze.

Jaran* (jaranik),  prijatelj ; jara-
nica,  prijateljica; jaraniti (se),
ljubiti se.

Jarčevina,  kozlovina; jarčji,  koz¬
lovski ; jare (-eta),  kozle; ja-
reči  = jarčji; jarenica (jd-
rina),  volna od jagnjet; jare-
tina,  kozlovina, kozlovska koža;
jarica,  mlada koza.

Jarica,  jara pšenica; jarik,  jari
ječmen, lan; jarina,  jari pri¬
delek; jariti  kuriti; — se,  go¬
reti, togotiti se; jarko  ( sunce ),
svetlo (in toplo); jarost,  togota,
jeza.

Jaruga*,  jarek, struga.

Jasak* (-ska),  prepoved.

Jasika,  trepetljika, jesika,

Jaspra,  (turški) denar.

Jastuk*,  podzglavje

Jašikovati,  v. ašikovati.

Jašprišt,  Erzpriester (Archidia-
kon).

Jasterica,  mozolj na jeziku.

Jatagan,  velik nož.

Jatah,  skrivač (tatfl).

Jatomice,  v jatih (krdelih).

Jauk,  jok ; jaukati (-čem),  jokati.

Javiti,  oglasiti; (ovce) gnati.

Jaz,  jez.

Jazavac (-vca),  jazbec.

Jazidzija*,  pisar; jazija*,  pismo,
pisanje.

Jaziti,  jeziti (vodo).

Jazuk*  škoda!

Ječam (-črna),  ječmen

Ječan (-Zna, -eno),  v. jestan.

Ječerma,  v. dječerma.

JEČMEN

21

KACIGA

Ječmen,  ječmenov; ječmenica,
ječmenov kruh; ječmičak,  v.
jačmen.

Jed,  žolč, strup, jeza.

Jeda,  da(li).

Jedak  (- dka, -dko), (jedan, -dna
-dno),  jezen, (strupen).

Jedanak,  takoj, precej; jedared
(— jedan red),  enkrat.

Jedar  (-dra ■dro ), jedrnat.

Jedek*,  vrv; paradni konj; pri¬
prava.

Jedincat (jediti),  edin; jedinče
(eta),  edini otrok.

Jediti,  jeziti; jedljiv,  nagel.

Jedjupak (-pka),  (Egipčan), ci¬
gan; jedjupka,  ciganka.

Jednak,  takoj, precej; jednako,
vedno; jednoč (jednom),  en¬
krat; jednogodišnjici,  rojeni
enega leta; jednogrlice,  eno¬
glasno ; jednolik,  enega (istega)
obličja; jednomjesečiči,  bratje
in sestre rojene enega (istega)
meseca; jednostavan f-vna,
-vno),  iz enega kosa; jedno-
uditi.  enkrat na dan jesti.

Jednjak,  goltanec.

Jedovit,  strupen.

Jedrati,  jedrnat postajati.

Jedrenjača,  ladja na jadra; je-
driti,  jadrati; jedro,  jadro.

Jedva,  komaj; j. jedvice,  komaj
komaj; j. na jedvine jade,  z
velikim trudom, na zadnje
vendar.

Jeftin,  v. jevtin.

Jeglen* (jeglendže),  razgovor;
jeglenisati (-išem),  razgo val¬
jati se.

Jeina,  sova.

Jeknuti,  zaječati, razleči se; jek-
tati (-kčem).  razlegati se.

Jelašje,  jelševje.

Jelik,  jelovje.

Jelo,  jed.

Jemati,  brati.

Jemac (-mca),  porok ; jemčiti,
za poroka jemati; pripenjati;
jemčiti se,  biti porok.

Jendja*  ( jendjibula),  družica,
tovarišica.

Jer(e),  ker.

Jergovan,  španski bezeg, lipovka.

Jesenas , te jeseni.

Jestan f-tna, -tno),  trdilen.

Jestiva,  jedi; jestvina,  jed.

Jetrva,  tako se imenujejo žene
dveh bratov.

Jevtin  ceno, po ceni.

Jesan*,  turška molitev.

Jezgra (jezgarica),  jedro; jez-
grovit,  jedrnat.

Ježnja,  groza.

Ježovan (Ježovit),  Jezuit.

Jogunast,  svojeglav; jogunica,
svojeglavec (-vka); jogunluk*,
svoja glava (svojeglavnost).

JoJia,  jelša.

Jok*,  ne.

Joldaš,  drug, tovariš.

Jomuza,  sirovo mleko.

Jorgan*,  odeja.

Jorgovan,  v. jergovan.

Još,  še.

■Jošik, jošje,  jelševje.

Joštefrj,  v. još.

Jova,  jelša (v. joha).

Jovaniti,  prositi koga v imenu
sv. Janeza; Jovanjštak,  komur
je sv. Janez patron.

Juče(r),  včeraj.

Junad,  teleta ali telice; june
(-eta),  tele ali telica.

Junoš,  mladenič.

Jur,  užfe.

Juriš*;  naskok; jurišati,  naska¬
kovati.

Juriti,  hiteti.

Jutrenja (jutrenje),  jutrnja služba
božja; jutros,  denes zjutraj, davi.

k:

Ka  k.

Kabanica,  plašč.
Kabast,  širok (velik).
Kača,  kadca, kad(-i).
Kaciga,  šlem, čelada.

K A O KATI

22

KEREP

Kackati,  kap?.ti.

Kačar,  sodar.

Kačipera,  žena ktera sa rada le¬
potici, gizdavka.

Kad(a),  kedaj, kedar.

Kadar (-dra, -dro),  sposoben.
Kadifa,  v. kadiva.

Kadija*,  sodnik.

Kadikad,  včasi

Kadiluk*,  sodnijski okraj; ka-
dinac (-nca),  sodnijski sluga.
Kadiva,  žamet.

Kadkad (kadšto),  včasi; kadli,
ali takrat.

Kaduna*,  gospa.

Kail*,  zadovoljen, pripraven.
Kaiš*, kajasa*,  remen.

Kajati (-jem),  maščevati; kajati
se,  kesati se.

Kajda*,  nota.

Kajgana jed od jajec.

Kajmak*,  smetana.

Kajsija*,  marelica.

Kakav (-va, -vo),  (kakov ), kakšen;

kakvoea,  kakovost.

Kal,  blato.

Kalaburnja,  zmešnjava.

Kalaj*,  kositer.

Kalam*,  eep, cepič; kalamiti,
cepiti.

Kalauz*,  vodnik; mešetar; ka-
lauziti,  voditi, pot kazati.
Kalčine*,  velike nogavice.
Kaldrma*,  tlak, kameni ta tla.
Kaleč,  belih.

Kalfa,  pomočnik.

Kaljati,  blatiti; kaljav,  blaten,
umazan.

Kaljuza (kaljuga),  mlaka.
Kaloper,  meta.

Kalotine,  suho sadje (krhlji).
Kalpak *, kosmata kapa.
Kaludjer,  redovnik.

Kalup,  torilo (model); kopito.
Kamata*,  obresti; kamatnik,
oderuh

Kamenica,  ostriga ; kamenjak ,
kraj poln kamenja.

Karnis*,  cev od pipe.

Kamo li,  kam pa, nikar uže.

! Kandilo,  svetilnica.
j Kandža,  krempelj.

Kandžija*,  bič; kandzijati,  bi¬
čati.

Kaniti (se),  namenjati (se).

Kanje (mn. ž.),  trepalnice.

Kano,  v. kao.

Kanta,  vrč (kangla).

Kantar*,  tehtnica, vaga.

Kao,  kakor.

Kap (ž.),  kaplja; mrtvoud.

Kapak (-pka),  pokrov; zatvor-
nice (žaluzije); trepalnica.
Kapara,  ara.

Kapetan,  stotnik.

Kapidžija*,  vratar; kapija*,  vrata.
Kaput,  suknja.

Kara*,  črn.

Karablje (mn. ž.),  pastirska piščal.
KaranfU,  klinček (nagelj).

Karati,  zmerjati.

Karaula*,  stražarnica (Wacht-
thurm).

Karika,  obroč, člen (verige).
Karišik,  zmes.

Kas,  dir.

Kasapin*,  mesar.

Kasati,  dirjati.

Kašika*,  žlica.

Kaštiga,  kazen.

Kat*,  nadstropje; vrsta.

Katana*,  konjik.

Katarka*,  jambor.

Kavez*,  kletka, tičnica.

Kavga*,  prepir.

Kazalište,  gledišče; kazaljka,
kazavec (na uri).

Kazan,  žganjarski kotel.

Kazati,  reči.

Kača,  vest, glas.

Kebati,  prežati, zalezovati, čakati.
Kec,  as (v kvartah).

Kecelja,  predpasnik.

Kečka,  čop, kita.

Kefa,  krtača

Kelj,  lim; keljiti,  limati.

Kil j,  ohrovt.

Ker,  slednik (pes).

Kerep,  več zvezanih ladij za pre¬
važanje.

KESA

23 KONAČITI

Kesa*  mošnja.

Kesediija*,  razbojnik.

Kesiti (zube),  kazati (zobe), re¬
žati.

Kicoš,  gizdavec.

Kičma,  hrbet.

Kičmenica  ( kičmenjača. ), hrbtanec.
Kidati,  trgati.

Kidisati (-dišem),  življenje jemati.
Kijaea (kijak),  kij, cepec.

Kika,  kita.

Kinjiti,  nadlegovati.

Kirija,  tovor; kiridžija*,  voznik.
Kisa,  dež; kišobran,  dežnik.
Kita,  šopek; kita i svatovi — ki-
čeni svatovi; kitan (-tna, -tno),
olepšan; kititi,  lepšati; kitnast,
košat; kitničarka,  modistka.
Kivan (-vna, -vno),  sovražen.
Kladenac (-nca),  studenec.
Kladiti se,  staviti.

Klamitati (-ivem),  majati (se).
Klaniea,  klalna žival.

Klapa,  dozdevek; klapiti se,  do¬
zdevati se.

Klasti (kladem),  položiti.
Klaštriti,  klestiti.

Klecalo,  klečalo; klecati,  šibiti se.
Klepalo,  deska, po kteri se tolče,
namesto zvona; klepka,  kravji
zvonec.

Klesati (-šem),  tesati (kamen).
Kleveta,  obrekovanje, ogovarjanje.
Kliktati (-kiem),  vriskati.
Klimati,  majati.

Klinčac,  klinček (nagelj); klin-
čanica,  obešalo.

Klip,  strok, storž; poleno, cepec;

klipan,  rogovilež, cepec.
Klisura,  skala.

Klizati se,  drseti, drsati se; kli-
zak (-zka, -zko),  spolzek.

Kljast (kljakav),  pohabljen, po-
kvečen.

Kljucati,  kljuvati, kavsati.
Ključanica,  zapah.

Kljucati,  vreti, kipeti.

Kljukati,  pitati (n. pr. gos).
Kljusa,  past.

Kloniti se,  ugibati se.

Klonja,  kletka (od buče).
Klonuti,  spustiti se, pasti, osla¬
beti, omedleti.

Kmet,  vaški sodnik; tlačan
Knjiga,  pismo, list; knjigonoša,
pismonosec; književnik,  pi¬
satelj.

Kob (kdbi),  srečanje; osoda.
Kobac (-bca),  kragulj.

Kobaca,  kurnik.

Koban (-bna, -bno),  osoden; ko-
biti (koga),  slutiti pogin; sre¬
čevati.

Kocka,  der Wiirfel.

Kočiti se,  trditi se, trd biti.

Kod,  pri.

Koje-koje,  deloma ; kojekako,
kakor koli; koješta,  kar koli,
marsikaj itd.

Koka,  kokoš; kokot,  petelin.
Kokoška,  klobko.

Kola (mn. sr.),  voz.

Kolajna,  svetinja, medalija.
Kolan*,  podproga (Sattelgurt).
Kolast,  okroglo pisan.

Kolati,  obtekati.

Kolebati se,  majati se.

Koli,  kako, koliko.

Koliba,  koča.

Kolica (mn. sr.),  voziček.
Kolievka,  zibel, zibka.

Kolje,  čas.

Kolo,  neki ples; kolovodja,  prvi
plesavec, prvak.

Kolomija,  kolotek, kolotečina.
Kolotur,  kolesce, škripec.
Kolovoz,  veliki srpan.

Koludrica,  redovnica, nuna.
Kolut,  okrogla plošča, obroč.
Komad,  kos.

Komati,  rivati.

Komešati se,  gibati se.

Komina,  tropine.

Komiti (komušati),  ličkati, luš¬
čiti (koruzo); komušina,  ličje.
Komšija*,  sosed.

Konačiti,  prenočevati; konak*,
dvor, prenočišče; dan pota.

KONDIR

24

KRINKA

Kondir,  kozarec, kupa.
Konjušar,  konjar; konjušnica,
konjski hlev.

Konoba,  klet; konobar,  natakar.
Konop,  vrv.

Kopanja,  lesena skleda.

Kopča,  zapenec, zapona.

Kopile (-eta),  nezakonski otrok.
Kopljača,  zastavišče; kopljanik,
suličar; koplje,  sulica.

Kopnja,  okopavanje.

Koprena,  zagrinjalo.

Kora,  skorja.

Korabalj (-blja),  ladja.

Korba,  graja.

Kordun,  kordon, mejna straža.
Kore {kovice) (mn. ž.),  nožnica,
rog, vez.

Koriti,  grajati.

Korizma,  post (štiridesetdanski).
Korman,  krmilo; kormaniti,  kr¬
miti, ravnati (ladjo); kormanoš,
krmilar,

Kornjača,  želva.

Korota,  žalost (za mrtvim).
Korov,  plevel.

Kos (-a, -o),  naklonjen, poprečen,
kriv; kosina,  strmina.

Kosa,  lasje.

Kosnuti {se),  dotekniti (se), za¬
deti, geniti.

Kostriešiti (kostrušiti) se,  ščetiniti,
ježiti se; kostriet (-i),  kozja
dlaka.

Kostur,  okostnica.

Košnica,  panj.

Koštunjav,  trd.

Košturnica,  kostnica (hiša za
kosti).

Košulja,  srajca.

Kot,  zarod, zalega.

Kotač (-tca),  hlev.

Kotač,  kolo.

Kotar,  okraj.

Kotarica,  košara.

Kotiti (se),  imeti (mlade), plo¬
diti se.

Kotlokrp,  kotličkar.

Kotrig,  člen.

Kotrljati,  valiti.

Kotar,  okrogla plošča, obroč;

koturati,  valiti.

Kotva,  maček, sidro.

Kovča,  zapenec, zapona.

Kovčeg,  zaboj, skrinja.

Kovrčast,  kodrast; kovrčiti,  ko¬
drati.

Kovrtač,  kolesce (s kterim se
testo reže).

Kovrtanj (-tnja),  zavoj.

Koža;  usnje.

Krabulja,  maškara.

Kradja,  tatvina; kradom,  skrivaj.
Krajina,  meja; (vojaška) granica,
vojska; krajiniti,  vojskovati;
krajiški,  kar pripada krajini;
krajišnik,  človek iz krajine.
Krak,  noga.

Kraljež,  vretence (das Wirbel-
bein).

Krap,  karp.

Krastavac (-vca),  kumara.
Krasuljak (-Ijka),  marjetica.
Kratelj,  kolera.

Kravljača,  golida, kablica.
Krcati,  nakladati.

Krcati,  treti (orehe).

Krčag,  vrč.

Krcati (-čim),  hrumeti, rohneti.
Krčevina,  laz; krčiti,  rvati, tre¬
biti.

Krd  (krdo ), čreda.

Kreč*,  apno; krečiti,  beliti.
Kreka,  regljanje (žab).

Kreljut,  perot.

Krenuti,  geniti, dvigniti; oditi.
Krepost,  moč, čednost.

Kresiti se,  iskriti se, bleščati.
Kreševo.  boj.

Krehtalica,  šoja; kreštati (-im),
vpiti, kričati.

Kretati (-čem),  gibati, vzdigovati;

odhajati.

Krevet,  postelja.

Krezub,  škrbast.

Kridimice,  skrivaj.

Krijumčariti,  skrivaj prodajati.
Krilo,  perot.

Krin,  lilija.

Krinka,  larva.

KRIOCE

25

KOSATI

Krioce —  krilce (v. krilo).

Kriomice, krišom,  skrivaj; kri-
omčar.  tihotapec.

Kriva,  kriva sablja; krivati,  na¬
gibati se; krivda,  krivica; kri¬
viti se,  mukati, kremžiti se;
krivudati,  viti se, zahajati
(s pravega pota).

Križka,  odrezan kos.

KrkacI,  lop!

Krkaca ; nositi diete na krkače,
oprtiv (štuporamo) nositi otroka.

Krkljati,  šumeti, vreti.

Krknuti,  ziniti.

Krletka,  kletka.

Krma,  krmilo.

Krmača,  prašiča; krmak (-mka),
prašič ; krme  (-eta ), prase ;
krmeči,  svinjski; krmetina,
svinina.

Krmelj (i),  krmeželj.

Krnj,  odlomljen; krnjaga,  od¬
lomek, črepina; krnjiti,  lomiti,
drobiti.

Kročiti,  stopiti.

Krosna,  statve.

Krošnja,  vrh, koš (drevesa).

Krov,  streha.

Kroz,  skozi.

Krpa,  zaplata, cunja; kr pez,  za¬
plate.

Krst,  križ; kr stas,  križa vec (to¬
lar, orel), zastava s križem;
krstat,  s križem; krstno ime,
god. - - .

Kri,  skala; kršan (-sna, -sno),
skalnat, močan, dober; kršiti,
lomiti; kršljav,  zaostal, slab.

Krtica,  krt; krtičnjak,  krtina.

Krupa,  babje pšeno.

Ki-upan (-pna, -pno),  debel.

Krušiti,  drobiti.

Krut,  debel, trd.

Krv,  , kri; krvarina,  krvnina ;
krvnik,  ubijavec, rabelj.

Krzmati,  obotavljati se.

Kržljav,  v. kršljav.

Kubura*,  samokres.

Kubura,  revščina; kuburiti,  stra¬
dati.

Kucati,  biti, trkati; kucnuti,
udariti, trkniti.

Kučine (mn. ž.),  otre.

Kučka,  psica, kuzla.

Kuča,  hiša; kuži,  domov; kod
kuče,  doma; kučanik,  gospo¬
dar; kučerica,  koča; kučevni,
hišni; kučiti,  gospodariti.
Kuditi,  grajati.

Kuglana,  keglišče.

Kuhača,  kuhalnica.

Kuja,  psica, kuzla.

Kujundžija*,  zlatar.

Kuka,  kljuka, rovnica (kramp).
Kukeic (-kca ), žužek.

Kukati,  tožiti, jokati; kukavac,
(-vcaj,  revež; kukavan (-ona,
-vno),  reven.

Kukinja,  trnulja, oparnica.
Kukma,  čop.

Kuknjava,  stok.

j Kukuljica,  mešiček, zapredek.

| Iiula*,  turen.

Kulaš*,  konj mišje farbe, mišec.
Kuljati,  sukljati.

Kuljen,  nadelani želodec.

Iiuluk*,  tlaka.

Kum,  boter; kumče (-eta),  krš-
čenec.

Kumir,  malik.

' Kumiti,  za botra prositi, prositi.
Kunadra.  kosem, mačica.
Kunatoriti,  stradati.

Kundak,  oglavje, pleče (na puški).
Kunjati,  dremati; bolehati.
Kupina,  robida.

Kupiti,  zbirati.

Kupke (mn. ž.),  toplice.

Kupnja,  kup; kupovina,  kar se
kupi; kupovni,  kupljen.

!  Kupus,  zelje.

Kurban,  klalni dar (pri Turkih).
Kurjak,  volk.

j Kurvič,  kurbin sin; junak,
j Kus,  odrezan.

Kusa.  psica, kuzla.

Kusalj,  konj z odrezanim repom.
Kusalo,  prednji del žlice.

Kusast,  odrezan.

Kresati,  jesti.

KUSITI

26

LIJA

Rušiti,  rep odrezati; busov,  pes
z odrezanim repom.

Kustura,  pipec.

Kusulja,  krava z odrezanim re¬
pom.

Kašljati,  kuštrati, mešati.

Kutao (-tla),  korec.

Kutija*,  škatla.

Kutnji,  (— bučni),  hišni.
Kvačiti,  spenjati.

Kvaka,  kljuka.

Kvasiti,  močiti.

Kvocati,  kvokati, klokati; kvočka,
kokla.

Kvrčati (-cim),  gosti, presti, ren¬
čati.

Ktrga,  grča.

Xj

Labrnja,  ustnica, šoba.

Lačati se,  (lotiti se), prijemati se.
Lačman,  lieutenant.

Ladanje,  dežela, vas.

Ladica,  skrinjica, miznica.
Lagan,  lahek.

Lagav  (- gva),  sod.

Lagodan (-dna, -dno),  miren,
prijeten.

Laguni*,  podkop.

Lahor,  sapica.

Lajno,  blato.

Lak,  lahek.

Lakrdija,  burka.

Lale* (sr.),  tulipan.

Laloka,  čeljust.

Lanac (-nca),  veriga; ral.
Landati,  pohajkovati; blebetati.
Lane  (- eta),  srnica.

Lanuti,  zalajati.

Lamuti,  odleči.

Lapavica.  dež in sneg.

Lasan (-sna -sno),  lahek.

Lasiča,  podlasica.

Laskati,  prilizovati se.

Last,  lehkost.

Last« ( Zastavica).

Lastiti,  likati.

Latak (-tka),  tvarina, snov.
Lavež,  lajanje.

Lazila (mn. sr.),  oder.

Laznuti,  lizniti.

Laziča,  žličica.

Lebditi,  zibati se, viseti.

Lecati se,  plašiti se.

Lečaiv,  pegav; leče (sr.),  pega.
Ledac (-dca),  kristal.

Ledenica,  ledena sveča.

Ledja (sr. mn.),  hrbet.

Ledjen*,  umivalnica.

Jjeglo,  zalega.

Lele, joj!; lelek,  stok; lelekati
[-čem),  stokati.

Lelijati se,  zibati se.

Lem,  lep, lepilo.

Lenger*,  maček, sidro.

Lepak l-pka ), tieji lim.

Lepetati (-ečem),  mahati (s pe-
rotmi).

Ljepeza*,  vetrnica, mahalnica
(Fiicher).

Lepršati (se),  mahati (s perotmi).
Leptir . (lepir),  metulj.

Lješina.  mrhovina; mrtvo telo.
Letnjak,  motovilo.

Leto,  žrelo, okence.

Letargija (leturdjija),  maša (pra¬
voslavnih).

Letna,  prekla (lata).

L^eventovati  postopati.

Ležaje (sr.),  ležišče; ležak,  lenuh.
LJbati,  majati se.

Lice; licem,  ravno; licemjer,  hi¬
navec.

JAčba,  dražba.

Ličina,  vrv.

Ličinka,  črv.

Ličiti,  oglaševati.

Lieha  greda
Liemati,  tolči.

Liep,  omet.

Lier,  lilija.

Lies,  rakev, skrinja (mrtvaška),
truga.

Lievak (-vka),  lij, lijak; lievati,
liti.

Liho,  neravno.

Lihvar,  odrtnik.

Lija,  lisica; lijati,  delati kakor
lisica.

LIJAVICA.

27

MAJKA

Lijaviea,  driska.

Likovodja,  pevovodja.

Lini,  pleh; limar,  klepar.

Liparvj  (-pnja ), rožnik, junij.
Lipik,  lipov gozd.

LApsati (-pšem),  crkniti.

Lis,  lisjak; lisice (mn. ž.),  železje
za roke; lisičiti,  lizati se.

List,  meča.

Listom ; svi listom,  vsi skupaj.
Listopad,  vinotok (oktober).
LAšce,  obrazek.

Lišiti,  opleniti.

Litati,  drisko imeti.

IAtica (lit),  skala, rob.

Litija,  procesija.

Ljaga,  madež.

Ljekarije (L mn.),  zdravila.
Lješina,  v. lešina.

Ijjevaka,  levica.

Ljosnuti,  pasti.

Ljubav,  ljubezen; ljubazan (-zna,
-zno),  ljubezniv.

ljubica,  vijolica; ljubičast,  vi¬
joličast.

Ijudina(ljudeskara),  velik človek.
Ljuljati,  zibati; ljuljaška,  gugal¬
nica.

Ljut,  hud, srdit; ljutica,  gad;

ljutiti se,  srditi se.

Ljuven,  ljubezenski.

Ločika,  glavnata salata.

Ločkav,  vel.

J.ogor,  tabor (Lager).

Logov,  priprežen konj.

Lokati (ločeni),  srkati.

Jiokot,  žabica.

Lokva,  mlaka.

Ijola,  dolgin; lolati se,  klatiti se.
Jjomača,  grmada; loman (-mna,
-mno),  truden, skalnat.
T.ondža*,  terasa na strehi; po¬
svetovanje.

Lopov,  malopridnež.

Lopta,  žoga.

Ijopuh,  repinec.

Los,  slab, nesrečen.

Lovka,  past.

Loža,  trta; rod.

Lozinka,  gaslo.

Loža,  ležišče.

Lozica,  žlica.

Ložiti,  kuriti.

Ložnica,  spalnica.

Lubanja,  črepina.

Lubarda,  bomba; top.

Lubenica,  vodena dinja.
Lubnjača,  koča pokrita z lubom;

lubura,  posoda od luba.
Luckast,  prismojen.

Luia,  žarek.

Lučan (-na, -no),  česnat.

Lučba,  kemija.

Luče,  mala lutka.

Lud,  neumen, nor; ludnica,  no-
riščnica; ludorija,  neumnost;
ludovati,  noreti.
iMk,  česen; čebula.

Luka,  pristanišče.

Lukav,  zvit.

I.ukno,  bira.

Lumbarda,  v. lubarda.

Lunjati (se),  s pobešeno glavo
hoditi.

Ijupati,  razbijati.

iMpež,  malopridnež, tat, razbojnik.

Lutati,  potikati se.

Lutka,  punčka.

Ma,  ali, — koli.

Maca,  mačka; maciti se,  imeti
mlade (o mački).

Mač,  meč.

Mači - - maknuti.

Madjije (mn. z.),  čaranja.
Magarac (-rca),  osel.

Magluština,  velika megla.
Mahala*,  del mesta.

Mahna,  v. mana.

Mahnit,  blazen, besen.

Mahnuti se,  odreči se, pustiti.
Mahom,  precej, takoj.

Mahrama*,  robec.

Mahuna,  strok.

Maina,  brezvetrje.

Majdan*,  rudnik.

Majde,  gotovo.

Majka,  mati.

MAJMUN

28

MLA.Z

Majmun*,  opica.

Majur,  pristava.

Majušan (-sna, -šno),  majhen.
Makac,  pomik.

Makar,  če ravno, (— koli).
Makljati,  strgati.

Makovača,  makova gibanica, po¬
tica.

Malahan (-Tina, -hno),  majhen.
Malaksati (-šem),  oslabeti.
Malicah,  majhno.

Mal),  kladivo.

Malje (mn. ž),  mah, prve dlake.
Malta,  mitnica.

Mamac (-mca),  vaba, nastava.
Mamuran (-rna, -mo),  omoten
(od pijanosti).

Mamuza*,  ostroga.

Mana,  napaka.

Manaslir,  samostan.

Mandal*,  zapah.

Mani*,  zaviden, nevoščljiv.
Manisati (-išem),  grajati.

Manjah (-njka),  primanjkljaj.
Manuti se,  v. mahnuti se.
Marama,  v. mahrama.

Marše,  živinče; marva,  živina;

marveni (marvinski),  živinski.
Maslac,  sirovo maslo; maslina,
oljika.

Masnica,  maroga (od udarca).
Mast,  farba; mastilo,  farba, tinta;

mastiti,  farbati.

Mašiti se,  prijeti (se).

Mošta,  domišljija; maštanije,  sle¬
parija

Maštrafa,  kozarec z ročo.

Mator,  star.

Mazan {-zna, -zno),  razvajen.
Mazga,  mezg.

Mazgalija,  neumnost.

Mazija,  jeklo.

Maziti,  gladiti, mehkužiti.
Mecati,  mehčati.

Meeet,  mošeja (turška cerkev).
Mečiti,  tlačiti.

Mešava,  metavica.

Medjer,  tedaj
Medju,  med, mej.

Mehana*,  krčma.

Mejdan*.  mesto; boj.

Meka,  meket, meketanje.

Meha,  v. mamac.

Mekinje (mn. ž.),  otrobi.

Mekušac  (-šca ), mehka žival.

Mela,  tičji lim.

Melem*,  oblog (flašter).

Meljava  (meljivo ), kar se melje.

Mentovati,  rešiti.

Mesojedje,  predpust; mesopust,
pust.

Mestva,  nogavica.

Meštar  (-tra ), mojster.

Metati,  postavljati, polagati,
(puške)  streljati.

Metež,  zmešnjava.

Metvica,  meta (rastlina).

Mezgra,  mezga; mezgrati,  me-
žiti se.

Mezimac (-mca),  najmlajši sin.

Militi se,  ljubiti se, dopadati;
milje,  ljubezen; milosrdan(-dna,
-dno),  usmiljen; milovati,  ljubiti.

Miljeti (-lim),  v. hmiljeti.

Mindjuše* (mn. ž.),  uhani.

Miraz,  dota.

Miriš,  prijeten duh;  mirisati
(-šem),  dišati; mirodija,  dišava.

Mirovina,  pokojnina.

Mirozov,  večernje bobnanje.

Miša,  maša.

Mit (mito),  podkupščina ; mititi,
podkupovati.

Mjed,  baker (kufer); ( zuta ), me-
sing.

Mjernik,  inženir.

Mjesečarka,  mesečna redkev.

Mjestance,  mestce; mjestimice,
na mestu; po nekterih mestih.

Mješina,  meh.

Mješovit,  pomešan.

Mladeniča,  meteno mleko.

Mlada,  nevesta; mladenci,  ženin
in nevesta; mladikovina,  mlada
drevesa; mladoženja,  ženin;
mladunče (-eta),  mlado jagnje.

Mlak,  mlačen.

Mlaviti,  tolči.

Mlaz,  curek.

MLITAV

29

NABUSIT


Mlitav,  medel, slab.

Mlivo,  moka.

MljesJcati  ( mlještem ), cmokati.
Mlohav,  medel.

Mniti  ( mnim ), meniti.

Moči,  kosti (svetnikov).

Modrica,  maroga od udarja.
Molcraia,  scalina.

Molbenica,  (pisana) prošnja
(molba): moliti,  prositi; —

se,  moliti; moljakati,  mole¬
dovati.

Moma,  dekle; momak (-mka),
mladenič (fant); momčad,  mla¬
deniči (fantje).

Mor*,  temno moder.

More!  oj!

Mosur,  cev.

Moštanica,  brv.

Mošti,  v. moči.

Motka,  kol, drog.

Motriti,  ogledovati.

Mozgati,  glavo si beliti.

Možan (-zna, -žno),  mogoč.
Možda,  morda,

\ Moždani,  možgani.

Mozditi,  tlačiti (grozdje).
Mramorkom(e),  ko mramor (mol¬
čati).

Mravinjak,  mravljišče,
a Mraziti,  dražiti; mražnja,  zdražba.

Mrcina,  mrhovina.

Mrča,  mirta.

Mrčiti,  črniti.

Mrdati,  nerodno delati.

Mrgodast,  čemeren; mrgoditi se,
čemeriti se.

Mriest,  ikra.

Mrk,  temen.

Mrkva,  koren, korenje.

Mrlja,  madež; mrljati,  mazati.
Mrndžati,  jecljati.

Mrs,  mesnata jed; mrsan (-sna,
-sno),  mesnat; mršiti,  meso
jesti.

Mrska,  grba.

Mršav,  suh.

Mrva,  drobtina; mrviti,  drobiti;

mrvicah,  drobtino, malo.

Mrzak (-zka, -zko ), zoperen;

mrziti,  sovražiti: mrzost,  so¬
vraštvo; mrzovoljast,  čemeren.
Mucati,  jecljati.

Mučaljiv,  molčljiv.

Mučan (-čna, -mo),  težak.

Mucke,  molčč.

Mucah (-čka),  zaprtek.

Muškati , tresti.

Mujezin*,  klicavec k molitvi (pri
Turkih).

Mukadem* (pojas),  fin pas.
Mukao (-kla, -klo),  molčeč; izpod
mukla,  skrivaj.

Muktadzija*  zastonj ik; mukte*,
zastonj.

Mulj.  blato.

Muljati,  tlačiti (grozdje).
Munara*,  turen.

Manja,  blisk; munjina,  elektrika,
Munuti,  švigniti.

Mar*,  pečat.

Murečep*,  tinta.

Mušmula,  nešplja.

Mušterija*,  kupovavec (der
Kunde).

Mutljaga,  širokoustnež.

Muzara (krava),  molzna; muz-
lica,  kabliea.

Mazga,  kaplja.

Mužača.  kmetica; muzevan (-vna,
-vno),  moški; mužjak,  samec;
mužkarac (-rca),  mož.

3ST

Nabahnuti,  zadeti, naleteti.
Nabasati,  naleteti.

Nabaviti,  priskrbeti.

Nabodica,  zabavljač.

Nabojit,  poln (nabit).

Nabožan (-zna, -žno),  pobožen.
Nabrčati (-čim),  naleteti; nabrčko T
zabavljač.

Nabreknuti,  nateči, narasti.
Nabrstiti,  pognati.

Nabubati se,  najesti se.
Nabubriti,  narasti, napeti se.
Nabučiti se,  napeti se.

Nahajati,  narasti, vziti.

Nabusit,  srdit.


NABUŠITI

30

NAPLATA

Nabušiti se,  napeti se.

Načelnik,  glavar, župan.

Naeetiti se,  zbrati se.

Načičkati,  eno zraven druzega
postaviti.

Načiniti,  narediti.

Nači  ('nadjem ), najti.

Načve (načava),  načke, kadunje.
Nad = nada,  upanje.

Nadam (-dma),  napetje.
Nadarbina,  duhovska služba, du-
hovnija (beneficija, prebenda).
Nadati se,  podati se, ponuditi se.
Nadekati se,  najesti se.

N adesiti,  zadeti.

Nadhitriti,  prekaniti, prevariti.
Nadilaziti,  presezati.

Nadimak  (-mka ), pridevek.
Nadimati se,  napenjati se.
Nadjenuti (nadjesti, -nem),  dati
(ime); napolniti.

Nadkriliti,  preseči.

Nadkučiti se,  nagniti se (nad kaj).
Nadmašiti,  preseči.

Nadnica,  dnina; nadničar,  dninar.
Nado.  jeklo.

Nadoknaditi,  nadomestiti.
Nadomak,  blizu.

Nadri  —. nepravi.

Nadrljati,  načrčkati.

Naduti,  napihniti.

Nadžak*,  kopača, rovnica.
Nagadjati,  ugibati.

Nagaziti,  naleteti.

Naglavak (-vka ),  podšiv (črevlja).
Nagluh.  malo gluh.

Nagnuti,  nagniti (se); zaleteti se;
začeti.

Nagomilati,  nakopičiti.
Nagoviestiti,  opomniti.

Nagrada,  plačilo, darilo.
Nagriebati,  okopavati.

Nagrnuti,  nagrebsti; privreti.
Nahero,  na stran, po strani.
Nahija*,  okraj.

Nabod,  najdenec; nahoditi,  na¬
hajati.

Nahranka,  rejenka.

Nahuditi,  v. nauditi
Nahustiti,  v. naustiti.

| Naimati,  najemati.

Naime,  namreč.

j Najam (-jma),  najem,najemščina;
najmiti,  najeti.

Najpače,  posebno.

Nakana,  namen.

| Nakarade (mn. ž.),  pripravljanje.

Nakaza,  spaček, grdoba.

Nakisnuti,  nadeževati.

Nakit,  lepotičje.

Naklada,  zaloga.

Naklapati,  blebetati.

Naklopiti se,  poteči za kom.

Naknaditi,  nadomestiti.

Nakon,  po.

Nakvasiti,  namočiti.

Nalaziti,  nahajati.

Nalik,  podoben: naličiti,  po¬
doben biti; naličje,  narobe.

Naloga,  stiska.

Namaži (— maknuti),  priskrbeti.

Namah,  precej, takoj.

Namastir,  v. manastir.

Namet,  priklada.

Nametnik,  vrinjenec. ,

Namicati (-mičem),  priskrbovati.

Namiguša,  žena, ktera rada na¬
miguje moškim.

Namira,  pobotnica; namiriti,  za¬
dovoljiti, potolažiti, poravnati,
plačati; — se,  pomiriti se.

Namisao (-sli),  namen.

Namjera,  srečanje, naključje, na¬
men; namjeriti,  skleniti, na¬
peljati, zadeti; — se,  naleteti.

Namjestiti (namještati),  postaviti
(postavljati); namještaj ,  po¬
hištvo.

] Namrgoditi (namrštiti) se,  zmra¬
čiti se.

Namrieti  (-mrem ), zapustiti.

Nanieti (-nesem),  nanesti.

Naobraziti,  omikati.

Naočali  očnice; naočice, naoči-
gled,  očitno; naočit,  lep.

Napast,  nesreča, skušnjava; na-
pastvovati,  napadati.

Naplata,  terjanje; naplatiti,  iz¬
terjati ; plačati

NAPLATAK

31

NEGVE

Naplatak (-tka ), platišče (pri i
kolesu).

Napojnica,  denar za vino (Trink-
geld).

Napoleon,  na zadnje.

Napola(k),  pol.

Nnpolje,  ven.

Napomenuti,  opomniti.

Napon,  cvet.

Napor,  trud.

Napose,  posebno.

Naprasan (-sna, -sno), naprosit,
nagel.

Naprciti,  napeti (ustne).

Naprečac,  ravno; n8glo.

Naprezati (-žem) se,  truditi se.
Napršnjak,  naprstek.

N apr žit,  nagel.

Naredan (-dna, -dno),  priročen.
Naricati (-ičem),  žalovati; na¬
tikača,  žalovavka.

Naročito,  izrekoma, nalašč.

Naruč,  posoda.

Narukvica,  zapestnica.

Nasamariti,  prekaniti, ogoljufati.
Nasap  (- spa ), nasip.

Naseoba (-bina),  naselitev.

Nasilan (-Ina, -Ino),  silen, posilen.
Naslada,  veselje, slast.

Nasporiti,  pospešiti, uspeh dati.
Nasrnuti,  napasti; nasrtati (-sr¬
cem),  napadati.

Nastaniti,  naseliti.

Nastava,  uk.

Nastavak (-vka),  nadaljevanje;

nastaviti,  nadaljevati.

Nastojati (-jim),  truditi se.
Nastradati,  v trpljenje, škodo,
nesrečo pasti.

Nasumce,  po naključji.

Nasuprot,  nasproti.

Natega ; s nategom,  komaj.

Natega ; buča, zajemalo (der
Heber).

Natikača,  nogavica.

Nat ječati (-čem) se,  poganjati se;

natječaj,  razpis (službe).
Natjerati,  pognati, prisiliti.

Natrag (natražke),  nazaj.

Natrpati,  nakopičiti, napolniti.

Natrusiti se,  navleči se, nasr-
kati se.

Natucati,  lomiti (jezik); natuk-
nuti,  omeniti.

Nauditi,  škoditi.

Naumiti,  skleniti.

Naustice,  ustmeno.

Naustiti,  nadražiti.

Naustnica,  prvi brki.

Navalice,  nalašč; navaliti,  na¬
pasti.

Navečje,  predvečer.

Navezak (-zka),  navezana nit.
Naviek,  vedno, zmirom.
Naviestiti  ( navješčivati),  nazna¬
niti.

Navika,  navada; naviknuti (se),
navaditi (se).

Naciljak (-Ijka),  kopica sena.
Navlaka,  prevleka.

Navlastice,  posebno.

Navora (anaphora),  hostija pri
pravoslavnih.

Navraniti,  počrniti.

Navraniti se,  navaditi se.
Navratiti,  napeljati, zapeljati.
Navrieti (-vrem),  privreti.
Navrkati,  nadražiti.

Navrnuti,  napeljati.

Navršiti,  izpolniti.

Navrvjeti,  zgrniti se.

Nazirati (-rem),  nejasno videti.
Nazioati,  imenovati.

Naznačiti,  zaznamenati.

Nazor,  pazljiv; nazorice,  od
daleč.

Nazovi-,  samo po imenu, kriv.
Nazreti (-zrem),  nejasno opaziti.
Nazuban (-bna, -bno),  sovražen
Nazuvak (-zovem),  nogavica.
Nazvati (-vka),  imenovati.
Nažanj (-žnja),  žetev.

Nibore,  zares.

Nebotičan (-čna, -čno),  do nebes.
Nebuli; iz nebuha,  na enkrat.
Nečastivi,  hudič.

Nečak,  sestrič.

Nedača,  nesreča.

Nego,  ampak, kakor.

Negve (mn. ž.),  železje za noge.

NEHAJAN

32

OBIEST

Nehajan (-jna, -jno),  nemaren.
Nehtješa,  kdor pravi, da ne če.
Neka,  naj!

Nekmoli,  kam pa.

Nekoč,  nekdaj.

Neman (-i),  grdoba.

Nemoj,  nikar.

Nenavist,  zavist, nevoščljivost.
Nepodoba,  grdoba.

Nepogoda,  nevihta.

Neporočan (-ena, -eno),  neoma-
deževan, dobrega glasfi.
Neprilika,  nadlega.

Nesgoda,  nepriložnost, nesreča.
Nesgrapan (-pna, -pno),  neotesan.
Nestašan (-sna, -šno),  razposajen.
Nestašica,  pomanjkanje.

Netom,  komaj.

Neva,  nevesta.

Nevaljao (-Ijala, -Ijalo),  nič vreden.
Nevin,  nedolžen.

Nevjera,  nozvestoba.

Nevježa,  nevednež.

Nevolja,  nadloga.

Nevrieme,  nevihta.

Nicati (ničem), niči  ( niknuti,
niknem),  poganjati, pognati.
Nice, ničice,  na lice.

Nihati,  v. njihati.

Niječan  (- ena,  -čno),  nikalen;

nijekati,  nikati.

Niknuti,  v. niči.

Nikolj dan (-Iga dne),  dan sv.
Nikolaja; Nikoljstak,  komur
je patron sv. Nikolaj.

Nipošto,  nikakor.

Nišan*,  cilj, tarča; nisaniti,  me¬
riti, ciljati.

Ništ,  ubog; nista,  nič; ništarija,
ničnost; ništav,  ničen, nič
vreden; n Utica,  ničla.

Nitkov,  nihče, zanikarnež.

Niz,  na vrvco nabrani biseri, ce¬
kini itd.; nizati (nižem),  na¬
birati.

Niz,  navzdol, nizbrdica,  pot nav¬
zdol; nizbrdo,  navzdol.

Njakati (njačem),  rigati.

Njezin,  njen.

| Njihalo,  pendel; njihati (njisem),
zibati.

| Njihan (-hna, -hno),  njihov.
Njisak (-ska),  rzgetanje.

Njušiti,  vohati; njuška,  gobec.
Nočas,  nocoj; noču,  po noči.
Nogavica,  hlačnica.

Novac {-vca),  denar.

Novačiti,  vojaške novince nabi¬
rati.

Novcat, nov n.,  čisto nov.
Novčan,  denaren; novčine (mn.
ž  ), denarji; novčarka,  mošnja;
novčič,  krajcar.

Nnvine,  novice, časnik.

Nozdr(v)a,  nosnica.

Nožiče,  škarje.

| Nuder,  no le!

Nujan (-jna, -jno),  otožen.
Nukati,  priganjati, siliti.

;  Nurija,  župa (fara),
j Nuz,  v. uz.

Nužda,  sila, potreba.

O

Obači (dbadjem),  obiti.

Obad,  brencelj.

Obajati,  začarati, zagovoriti.
Obala,  breg, obrežje.

Obaliti.  znižati.

Obamrieti l-mrem),  omedleti.
Obarača,  jeziček (na puški).
Obarati,  izvračati.

Obaška*,  posebe.

Obaviest,  naznanilo; obaviestiti,
naznaniti.

Obaviti,  opraviti.

Obaznati,  izvedeti.

Obdan,  po dnevu.

Obdulja,  darilo tistemu, ki druge
predirja.

Obezbiediti,  občuvati, obvarovati.
Obhodja  ( obhodnja),  vrsta.

Običaj,  navada; običan  (- čna,
-čno),  navaden.

Običi  (-idem),  obiti, poskusiti.
Običi  ( obiknem) se,  navaditi se.
Obiediti,  obdolžiti.

Obiest,  prevzetnost.

OBIJATI

33

ODIO

Obijati (vrata),  razbijati.
Obiknuti se,  v. obidi se.

Obilaziti,  obhajati, obiskovati.
Obilježje,  znamenje.

Obirati,  izbirati.

Obitavati,  stanovati.

Obitelj,  rodovina, družina.
Objerudke,  z obema rokami.
Obješenjak,  malopridnež.

Obklada,  stava; obkladiti se,
staviti.

Obkoliti,  obstopiti.

Obkročiti,  zajahati.

Obladati,  premagati.

Oblakšati,  olajšati.

Obličiti,  dokazati krivico.
Obljubiti,  poljubiti.

Oblok,  okno.

Oblučac (-čca),  locen.

Obluk  ( obludje ), prednji vrh sedla.
Oblutak (-tka),  okrogel kamen.
Obmana,  slepilo.

Obnašašde,  najdba.

. Obnjušiti,  ovohati.

Ob noč,  po noči.

Obodci  ( obodaca ), uhani.

Obojiti.  pofarbati.

Obor,  ograja; dvorišče.

Oboriti,  izvrniti.

Obradatiti,  brado dobiti.
Obraditi,  obdelati.

Obradovati,  razveseliti.
Obramnica,  palica na rami, na
kterej se voda nosi; torba,  ki
na rami visi.

Obrana,  obramba, zaščita.
Obranidki,  razsodniški.

Obrat,  obrnitev; obratiti,  obr¬
niti.

Obrazac (-zca),  vzgled.

Obrazina,  larva.

Obrazložiti,  utrditi.

Obrazovati,  mikati, omikovati.
Obrediti,  po redu (za vrstjo)
storiti.

Obreti (-rim), obresti (-etem),  iz¬
najti, odkriti; obret,  iznajdba.
Obricati (-dem),  obetati.

Obrlatiti,  okrožiti, zajeti.

Obronak (-nka),  strmina, reber.

Rječnik hrvatsko-slovenski.

Obrstiti,  objesti drevo.

Obrtati (obrčem),  obračati.
Obrudati,  nabijati (sod).

Obraniti,  stresti.

Obsada,  obsedanje, obleganje.
Obsjena,  slepilo, sleparija.
Obšaniti,  prekaniti.

Obšti,  obči.

Obtoditi,  obrobiti.

Obteretiti,  obložiti, naložiti.
Obuča,  obutev.

Obuhvatiti,  objeti.

Obujmiti,  objeti.

Obuka,  poduk.

Obumrieti,  v. obamrieti.

Obušica; iz obušiee,  na nagloma.
Obuditi,  igli uho zlomiti.
Obuzimati,  objemati.

Očal,  jeklo.

Ocat  ( octa ), kis, jesih.

Ocjedine (mn. ž.),  izžeta voda.
Ocjena,  presoja.

Odajati,  obupati; očajnik,  obup-
nik.

Odamati,  načakati se.

Odekivati,  pričakovati.

Očerupati,  oskubsti.

Očevina,  očetovsko premoženje.
Očijukati,  namigovati.

Očinji,  očni.

Očitovati,  razodeti, povedati.

Očni kamen,  modri vitriol.
Očnjak,  podočnik.

Očuh,  očim.

Očelaviti,  oplešiveti.

Očoraviti,  oko izgubiti.

Očutjeti (-tim),  zamolkniti; ob¬
čutiti.

Odaja“,  soba.

Odakle,  od kod(er).

Odaliti,  daleč naprej oditi.

Odan,  udan.

Odande (odanle),  od onod.
Odasvud,  od vseh strani.

Odati,  ovaditi.

Odatle (odavlej,  od tod.

Odem,  v. otiči.

Odgoditi,  odložiti.

Odielo,  obleka.

Odio (odjela),  oddelek.

3

ODISTA

34

OKIVATI

Odista,  zares.

Odječa,  obleka.

Odjenuti  (odjesti),  odeti.
Odjeveriti,  zaprositi za „djevera“.
Od kako,  od kedar.

Odkale,  od kod(er).

Odkazati,  odpovedati.

Odkloniti,  odvrniti, zavrniti.
Odkraviti se,  otajati se.
Odlahnuti,  odleči.

Odlaziti,  odhajati.

Odliegati (-liežem) se,  odmevati.
Odmah,  takoj, precej.

Odmarati se,  počivati.

Odmetnik,  odpadnik.

Odmjena,  nadomestitev.

Odmoriti se,  odpočiti se.

Odnošaj,  razmera, zadeva.

Odojče  (-eta ), prašiček.

Odolen,  od onod.

Odoljeli (-lini),  upreti se, pre¬
magati.

Od onda,  od takrat.

Odora,  plen; obleka.

Odovud (odovle),  od tod.

Odponae (-nca),  jeziček (na puški).
Odpor,  upor.

Odpremiti,  odpraviti.

Odprtiti,  odložiti.

Odraz,  odskok.

Odrješit,  odločen.

Odrod,  kdor se odriče svojega
rodu; odroditi se,  odreči se
svojega rodu.

Odroniti,  odtrgati, spustiti.
Odrpati,  raztrgati.

Odrubiti,  odsekati.

Održati,  dobiti; zadržati (besedo).
Od sad(a),  od sedaj.

Odsele,  odšle.

Odsjev,  odsvit.

Odskora,  nedavno.

Odsutcm  (- tna, -tno),  nenavzočen.
Odsvakud(a), (odstakle),  odvsod.
Odšteta,  odškodovanje.

Od traga,  odzad.

Odustati (-stanem),  opustiti.
Odušak (-ška),  oddihljaj.
Oduševiti,  navdušiti.

Oduiiti (se),  dolg plačati.

Odvažan (-zna, -žno),  srčan.
Odveč,  preveč.

Odviei  (-viknuti ), odvaditi se;

odviha,  odvada.

Odviše,  preveč.

Odvjet,  odgovor; odvjetak (-tka),
odrastek; odvjetnik,  advokat.
Odvojiti,  odločiti; prekositi.
Odvrsti (-vržem),  odvezati.
Odvugnuti,  izjužiti se.

Odziv,  oglas, odmev.

Odžak*,  dimnik.

Ofuriti,  osmoditi.

Ogaditi,  pristuditi.

Ogar,  lovski pes.

Ogarili,  s sajami namazati.
Ogavan (-vna, -vno),  gnusen.
Oglav,  konjska oprava na glavi;

oglavina,  koža na glavi.
Oglobiti,  odreti, oguliti.

Ogluha,  neprihod (na sodbo).
Ognjanit (ognjevit),  ognjen.
Ognjilo.  kresilo.

Ogorčiti,  ogreniti.

Ogovarati,  obrekovati; opravi¬
čevati.

Ograisati*,  naleteti, opeči se.
Ogranak (-nka),  vejica.
Ograničiti,  omejiti.

Ogranuti,  iziti (o solncu).
Ograšje,  boj.

Ogrebati (-bijem),  smukati (riflati)
predivo; ogreblo,  smukalo.
Ogreznuti,  utoniti.

Ogriešiti se,  pregrešiti se.

Ogrijati (-jem),  ogreti; ogrjev,
kurjava.

Ogrknuti,  zagreneti.

Ogrlica,  ovratni okras.

Ogroman (-mna, -mno),  veli¬
kanski.

Ogrtač,  ogrinjalo

Ogumak (-mka),  majhen grm.

Ohol,  prevzeten.

Ohromiti,  ohrometi.

Oka*,  neka mera in vaga (bokal).
Okaljati,  oblatiti, oskruniti.
Okaniti se,  odreči se, opustiti.
Okilaviti,  kilo dobiti.

Okivati,  okovavati.

OKLA.DA

35

OPOZVATI

Oklada,  v. obklada.

Olclaštriti,  oklestiti.

Oklievati,  obotavljati se.

Okliznuti se,  izpoddrsniti (se).
Oko,  okolo; okol,  tabor; okoliš,
okolica; okolišiti,  ovinke delati.
Okomice,  navpik; okomit . nav¬
pičen.

Okoran (-rna, -mo),  grajalen.
Okoreo (ela, -elo\  trd.

Okositi se,  zadreti se (na koga).
Okošt,  koščen.

Okotiti (se),  vreči (mlade).
Olcraiati,  skrajšati se.

Okrajak  (-jka ), krajec.

Okrastati,  okužiti s krastami;

— se,  kraste dobiti.

Okreeiti,  pobeliti.

Okrenuti,  obrniti.

Olcresine (mn. z.),  odpadki pri
obsekavanji (kresanji).

Okretan (-tna,, -tno ),  uren; okre-
tati (-krečem),  obračati.

Okrilje (ed. sr.),  zaščita.

Okrnjiti,  odkrhniti.

Okrom,  razun.

Okrpiti,  zašiti.

Okršaj,  boj.

Olerutan (-tna, -tno),  grozoviten.
Okrznuti,  uprasniti.

Okučiti se,  hišo (dom) napra¬
viti si.

Okuka,  zavinek.

Okup,  skup; okupiti,  zbrati.
Okusiti,  odrezati.

Okušati,  poskusiti.

Oli,  ali.

Olina,  veličina.

Oljuštine,  lupine.

Ološati,  shujšati.

Olovka,  svinčnik; olovo,  svinec.
Oluja,  nevihta.

Olupak  (-pka ), kar je razbito
(olupano;.

Omoči (omaknuti) se,  izpodleteti.
Omak,  enoletno žrebe; omakinja,

— kobila.

Omara,  soparica.

Ornašan (-šna, -šno),  velik.

Omče (mn. ž.),  zamka, zadrga.
Ome  (-eta ), enoletno žrebe.
Omediti se,  pokvariti se.

Omedjak  (-čka ), grmiček.

Omesti (-tem) se,  zmotiti se.
Omiljeti (-milim),  mil postati.
Omjera,  mera, razmera.
Omladina,  mladina.

Omorika,  smreka.

Omraziti,  spreti.

Omrsak  (-ska ),  užitek mesnatih
jedi.

Onaki (onakovi),  tak.

Onamo,  tja; tam.

Onda,  tedaj, takrat; ondje,  tam.
Onomadne.  oni dan; onomlani,
predlanjskim.

Opačina,  napaka ; opačiti se,
pačiti se,

Opadati,  padati; obrekovati.
Opajgora,  nesramna ženska.
Opak*,  napačen, hudoben.
Opaklija,  ovčji kožuh.

Opakliti,  osmoliti.

Opanjkati,  očrniti.

Opasan (-sna, -sno),  nevaren;

opasnost,  nevarnost.

Opast,  obrekovanje; opasti (-pa-
dnem),  pasti; očrniti.

Opatica,  redovnica.

Opaz\ biti na opažu,  čuvati se.
Operušati,  oskubsti.

Opet,  zopet; opetovati,  ponavljati.
Opielo,  molitve (pesmi) pri po¬
grebu.

Opiljci (opiljaka),  kar pri piljenji
odpada.

Opipati,  potipati.

Opirnjača,  cunja za pranje.
Opiata,  obloga; oplatiti,  obložiti.
Oplaza,  zemlja, ki jo plug pri
•• oranji preskoči.

Oplečak (-čka),  prednji del ženske
srajce, kratka ženska srajca.
Opna,  kožica.

Oporan (-rna, -mo),  grenek.
Oporaviti  ( oporavljati ) se,  okre-
| vati.

I Opozvati  (-zovem ),  preklicati.

OPRAVDATI

36

PAHULJA

Opravdati,  opravičiti.

Opraviti,  popraviti, pripraviti,
obleči; odpraviti.

Opredieliti,  odločiti.

Opregača,  predpasnik.

Opreka,  nasprotje.

Opremiti,  napraviti, pripraviti.
Oprez ; biti na oprezu,  čuvati se.
Oprnatiti,  perje dobiti.

Oprostiti se,  slovo uzeti; oproštaj,
slovo.

Oputa,  remen za opanke.

Oranica,  njiva.

Ordija,  vojska.

Orijaš,  velikan.

Oriti se,  razlegati se.

Ormar,  omara.

Oroz,  petelin.

Ortak*,  drug (v trgovini); ortak-
luk*,  družtvo (trgovsko).

Osbiljan (Ijna, -ijnoi),  resen.
Osigurati,  zavarovati.

Osim,  razun.

Osip.  izpuščaj (po koži).

Osječaj,  čut, občutek; osječati,
čutiti.

Osjeka,  odtok (morja).

Osjekom,  popreko.

Osjeliti,  občutiti.

Oskudan (-dna , -dno),  reven;

oskudievati,  stradati.

Oskvrniti,  oskruniti.

Osoje,  senčnato mesto.

Osoran (-rna, -mo),  nagel.
Osovina,  os.

Osoviti,  po konci postaviti.

Ošpice,  koze.

Ostaviti,  pustiti.

Osti (ostve),  trizob (ribarski).
Ostrag,  odzad.

Ostrvo,  otok.

Osujetiti,  ovreti, pokaziti.

Osvaditi,  ovaditi.

Osvanuti,  vstati; napočiti.

Osveta,  maščevanje ; osvetiti,
maščevati.

Osviestiti se,  k sebi priti.

Osvit,  svit.

Osvjedočiti,  prepričati.

Osvjetlati (obraz),  čast narediti. I

Osvrnuti se,  ozreti se.

Osinuti,  mahniti, udariti.

Oštetiti,  poškodovati.

Oštrac,  ostrina.

Oštrljat , špičast.

Ošvanjiti se,  osramotiti se.

Ošve  ( ošava ), del ženske srajce.
Otačbina,  očetnjava, domovina.
Otajstvo,  zakrament.

Otegotiti,  obtežiti.

Oteti (otmem),  odvzeti, vzeti.

Otiči (otidem, odeni),  oditi.
Otimati,  odvzemati, jemati.
Otirač,  brisavka, terača.

Otmica,  odpeljanje dekleta.
Otmjen,  odličen.

Otoič, otolič,  ravno kar.

Otraga,  v. odtraga.

Otrcati,  oguliti, raztrgati.

Otrov,  strup.

Otrti,  obrisati.

Otržito,  razločno.

Otvoriti (otvarati),  odpreti (od¬
pirati).

Ovaj (ova, ovo),  ta le; ovamo,
sim; ovdašnji,  tukajšnji; ovdje,
tukaj.

Ovejan,  čist.

Ovlastiti,  pooblastiti.

Ovnujski,  ovnov.

Ovrlia,  rubežen.

Ooud(a),  tod le.

Ozbiljan,  v. osbiljan.

Ozliediti,  poškodovati, raniti.
Ožeči (-žežem),  ožgati.

Ožeg,  greblja.

O žica,  žlica.

Ožujak (-jka),  sušeč.

Pacov,  podgana.

Pače,  nasproti, cel6.

Pače (mn. e.),  žolica.

Pačista nedjelja,  druga nedelja
v postu.

Pač (i),  čist.

Padavica,  božjast.

Pahati,  ometati.

Pahulja,  kosem.

PAIvLINA

37

PETELJKA

Paklina , smola.

Palcost,  zloba, hudoba.

Palež,  požig; palilcuča,  požiga-
vec; priliti,  žgati.

Paljetrik (-tka),  paberek; paljet-
kovati,  paberkovati.

Paluba,  strop (na ladji) (Verdeck).
Pamčenje,  spomin; pamtiti,  po¬
mniti; pamtiviek; od pamti-
vieka,  odkar ljudje pomnijo.
Pamuk,  pavola.

Panadjur,  semenj.

Pandur,  stražar.

Pandža,  krempelj.

Papa,  papež.

Paprik (-pica),  parkelj.

Paperje,  mehko perje.

Papuča,  Pantoffel.

Par (u ovaj par),  trenutek.
Para*,  neki denar.

Para,  sopar, sopuh.

Parac l-rca■),  tožnik.

Paralaža,  pomočnik v leganji.
Parba,  pravda; parbiti se,  prav¬
dati se.

Pareov,  podgana.

Parče (-etri),  kos.

Parip , konj.

Parnica,  pravda.

Parnuti,  crkniti.

Parojrik (-jkri),  drugi roj; pa-
rojčiti se,  drugi krat rojiti.
Paroli,  župnik.

Parožak  (-rozka ), rogelj.
Parusija,  dar samostanu.
Pasmina,  pleme.

Pastrma,  postrv.

Pastuh,  žrebec.

Pastva,  paša.

Pasulj,  fižol.

Pašaluk*,  področje in čast paše.
Pašanac  (- nca), pašenog,  ženine
sestre mož.

Pasinac (-inča),  pašin Človek;

pašinica,  pašina žena.

Paštiti se,  truditi se.

Patrih (-tka),  racman; patče (-etri),
račica; patčiči,  račice; patčji,
račji.

Patisak  (- ska ), ponatis.

Potiti,  trpeti.

Patka,  raca.

Patnja,  muka.

Patos,  pod, tla.

Patriti , iti (komu).

Patuljak (-Ijkri),  pritlikavec.
Potvoriti,  ponarejati.

Paučina,  pajčina; pauk,  pajek.
1 aun,  pav.

Paužina,  mala južina.

Pavlrika,  navlaka, prevleka bla¬
zine.

Pazar*,  semenj; trgovina; pa-
zarište,  trg; pazariti,  trgovati.
Pečati,  bosti, loviti ribe (na
trnek).

Pecivo,  kar je pečeno, pečen
kruh.

Peckati,  zbadati, dražiti.

Pečal (-i),  skrb, toga.

Pečina,  jama, skala.

Pedalj (-dlja ,  ped.

Pedepsa,  kazen.

Pehar,  kozarec, kupa, vrč.
Pekmez*,  pokuhano sadje.
Pelenica,  plenica.

Pelivan*,  skakač po vrvi.
Pendžer*,  okno
Penezi,  denarji.

Penjač,  plezavec; penjati (pe¬
njeni),  razpenjati; penjati se,
popenjati se, plezati,

Pentati,  jecljati.

Perad (-i),  perotnina.

Perce,  peresce.

Perčin,  kita.

Pereč,  presta.

Perina,  pernica.

Periš,  peresni nož.

Perivoj,  vrt, park.

Perjanica,  šopek peres (za klo¬
bukom); perni,  s peresi.

Persin,  peteršilj.

Perunika,  Sabljiča (lilija).
Perušati  (perutati),  skubsti.
Perut;  prhljaj.

Pesnica,  pest.

Peškir*,  brisavka, terača.

Peteljka,  pecelj.

PETLJA

PODKOŽITI

33

Petlja,  zapona; petljanac (-nca),
ležnivec; petljanija,  prazno go¬
vorjenje ; petljati,  zapenjati;
kaziti.

Petni; iz petnih žila,  na vso moč.

Pijukati (-jučem),  čivkati.

Pila;  žaga.

Pile  (- eta) (mn. pilad, -i, piliči),
pišče.

Piljarica,  branjevka.

Pipati,  tipati.

Piple (-eta),  v. pile.

Pir,  ženituina.

PirinaS* (-nča),  riž; mesing.

Piriti,  pihati.

Pisanica,  piruh.

Piskarati,  črčkati.

Pisnuti,  črhniti, ziniti.

Pisati,  scati.

Pitom,  krotek, plemenit; pitomac
(-mca),  gojenec, rejenec.

Pivnica,  klet.

Pizma,  sovraštvo.

Pjenezi,  denarji; pjeneznica,  bla-
gajnica.

Pjenice (mn. £.),  kvas.

Pjenjača,  žlica za posnemanje pen.

Pjetao (-tla),  petelin.

Pjevanka,  pet) e.

Pladanj (-dnja),  krožnik.

Plah,  nagel.

Plahta,  ruha.

Plakati (plačem),  jokati; spla¬
kovati.

Plandoeati,  o poldne počivati

Plansati,  plameneti.

Plata,  plača, plačilo; platiti,  pla¬
čati.

Platno;  zid.

Plav . (plavetan, -tna, -tno),  mo¬
der; belolas ; plavka,  belolaska;
plaviti,  plav (moder) postajati.

Plaviti,  poplavljati, zalivati; po¬
snemati (mleko).

Plavucac (-čca),  der Bimsstein.

Plaziti (jezik),  moliti.

Plečka,  krača.

Pletenica,  kita; pleten kruh;
pleter,  lesa; pletiča igla,  igla
za pletenje (štrikanje); ple¬

tilja,  ktera plete (štrika);
pletka,  kovarstvo ; pletkaš,
kovarnik.

Pliesan (-sni),  plesnoba.

Plima,  pritok (morja).

Pliska.  pastirica.

j Plitica,  plitka skleda.

Plivati,  plavati.

J Pljačkati,  pleniti, ropati.

[ Pljeskati,  ploskati.

| Pljucati,  pljuvati.

j Pljuska,  zaušnica.

| Pljuštati (-šti),  pljuskati.

I Pločnik,  tlak.

Plodina,  pridelek.

Ploska,  čutara.

Plovan,  župnik.

Ploviti,  plavati; broditi.

Pluta (pluto),  der Kork.

Pobiediti,  zmagati; pobjeda,
zmaga.

Pobočni,  postranski.

Pobre (pobro)  = pobratim.

Pobuna,  vstaja (punt).

Počelo,  prvina (element).

Počem,  morda; potem ko.

| Počitovati,  spoštovati.

Poči (podjem ), pojti (pojdem).

Počudan (-dna, -dno),  povoljen.

| Pod,  nadstropje.

j Podal  (- dla, -dlo),  nizkega, (gr¬
dega) značaja.

Podanik,  podložnik; podanost,
podložnost.

I Podastirati (podastrieti) (-rem),
podgrinjati (podgrniti); vlagati
(vložiti) (prošnjo).

Podašan (-šna, -šno),  radodaren;
podatak (-tka),  dejanska oko¬
liščina,; podatljio,  radodaren.

Podbočiti se,  podpreti se (z ro¬
kami).

Podcikivati,  ukati.

Podčiniti,  podložiti.

Podgovoriti,  pregovoriti

Podhvat,  podjetje; podhvatiti se,
prijeti se.

Podjemčiti se,  biti porok.

Podkivati,  podkovavati.

Podkožiti se,  izrediti se.

PODLANICA

39

POMAGANJA

Podlanica,  dlan.

Podleči,  premagan biti.

Podlost,  nizek (grd) značaj.
Podmesiti se,  izrediti se.
Podmetnuti,  podvreči, podložiti.
Podmiesiti,  vkvasiti.

Podmiriti,  zadovoljiti, plačati.
Podmititi,  podkupiti.

Podmjeriti,  izmeriti, izvagati.
Podmladak (-dka),  mladina.
Podmulcao (-kla, -klo),  potuhnjen.
Podnesak l-ska),  vloga.

Podnieti (-nesem),  prenesti, pre¬
trpeti.

Podnimiti se,  podpreti se.
Podnipošto,  nikakor.

Podnizati  (-nižem ), obrobiti.
Podnositi,  prenašati, trpeti.
Podoban (-bna, - bno ), sposoben,
zmožen.

Podobar (-bra,  - broj , precej

dober.

Podojnica,  ovca, kterej se jagnje
vzame.

Podosta,  precej.

Podpiriti,  podpihati.

Podplata,  podstava, podloga.
Podpun,  popoln.

Podraniti,  zgodaj vstati.
Podrepiti se,  zastati.

Podrietlo,  primek; rod.
Podrugivati se,  posmehovati se.
Podrum,  klet.

Podtači (podtalcnuti)  (- taknem),
izpodbuditi; podticati (-tičem),
izpodbujati.

Podudarati se,  ujemati se.
Poduporanj (-rnja),  podpora.
Podušje,  darilo za mir in pokoj,
duše.

Poduzeče,  podjetje ; poduzeti
(-uzmem),  prevzeti, prijeti (se).
Podužice (mn. ž.),  majhni dolgovi.
Podvalak (-Ika),  podloga (pod
sodom).

Podvikivati  (podviknuti),  (za)-

ukati.

Podvoljak (-Ijka),  podbradek.
Podvornik,  sluga.

Podvoz,  vožnja.

Pofuriti,  posmoditi.

Pogadjati,  zadevati; spravljati.
Pogan,  nečist.

Pogibelj  (-(), nevarnost.

Poglavit , imeniten; poglavito,
posebno.

Pogodan (-dna, -dno),  spravljiv;

pogoditi,  zadeti, spraviti.
Poguriti se,  sključiti se.

Pohlepa,  poželjivost.

Pohod,  odhod, obisk; pohoditi,
obiskati.

Poimati,  razumevati.

Poimence,  po imenu, posebno.
Pojac  (pojca ), pevec.

Pojas,  pas.

P oj ata,  hlev; spalnica.

Pojav,  prikazen.

Pojilo,  napojišče.

Pokisnuti,  zmočiti se.

Poklade (mn. ž.),  predpust.
Pokle(m),  potem ko, ker.
Poklisar,  poslanec.

Poklopac (-pca),  pokrov; poklo-
piti,  pokriti; — se,  stisniti se.
Pokolj,  klanje.

Pokor,  graja.

Pokrenuti,  geniti, začeti; pokret,
gibanje; pokretnina,  gibljiva
reč.

Pokrov,  mrtvaški prt; pokrovač
(-vca),  konjska odeja.

Pokučar,  hišni; pokučstvo,  po¬
hištvo.

Pokunjiti se,  glavo pobesiti.
Fokus,  poskus, izkušnja.

Pola(k),  pol.

Polagano,  počasi.

Polagiva/i,  legati za kom.
Polaziti,  odhajati; obiskovati.
Položajnih,  prvi obiskovavec o
Božiči.

■poleguške,  ležč.

Poljak  ( poljar ), poljski čuvaj.
Položaj,  stanje.

Polueiti,  doseči.

Poludjeti (-dim),  ponoreti.
Poluga,  vod, navor.

Polutnik,  ekvator.

Pomaganja,  klicanje na pomoč.

POMALJATI

40

POŠALICA

Pomaljati,  moliti, kazati.

Pomama,  divjanje; pomamiti se,
podivljati.

Pomast (-%),  mazilo.

Pomedjaš,  mejač.

Pomen,  spomin; pomenuti , ome¬
niti.

Pometnja,  pomota.

Pometnuti,  prezgodaj roditi.

Pomilati,  moliti, kazati.

Pominjati,  omenjati.

Pomnja,  pazljivost; pomnjiv,
pazljiv.

Pomrčati  (- čim ), mrkniti; po-
mrčina,  mrak.

Pcmrsiti,  zmesti, zmešati.

Ponimati,  v. poimati.

Poniei (poniknuti)  (- niknem ),
pognati; oži pobesiti.

Panirati  (- rem ), gubiti se pod
zemljo.

Ponjava,  preproga, pegrinjalo.

Ponor,  brezden, prepad.

Pomika,  izpodbuda.

Popadija,  popova (duhovnikova)
žena.

Popara,  neka jed; skuhati po-
paru,  škoditi

Popiknuti se,  spotekniti se.

Popoditi,  pod narediti.

Popratnica,  spremno pismo.

Poprište,  bojišče; gledališče.

Poput,  kakor.

Poputnina,  popotnica.

Poramenice (mn. z.),  hlačniki

Poraniti,  rano vstati.

Poraz,  pobitje; poraziti,  pobiti,
premagati.

Poreči,  preklicati, zanikati.

Pored,  zraven ; poredak (-dka),
red; porediti,  primerjati; po-
redjati,  povrstiti.

Poreklo,  v. podrietlo.

Poremetiti,  zmešati.

Porez,  davek.

Poricati (-ričem),  preklicevati,
nikati

Porabiti,  oropati.

Porodilja,  otročniea; poroditi se,
roditi; porodica,  rodovina; po-
rodjaj,  porod.

Porub,  rob.

Poručnik,  Lieutenant.

Poruga,  posmeh.

Poruka,  poročilo.

Porumenjeti (-im),  zardeti.

Posad, posele,  od sedaj.

Poselica,  vasica.

Posielo,  v. sielo.

Posije (mn. ž.),  otrobi
Posjed,  posestvo.

Posjet,  obisk; posjetiti,  obiskati.
Poskupjeti (-pirh),  podražiti se.
Poskura,  hostija.

Poslastice (mn. ž.),  sladčice.
Posleni,  delavni; poslenik,  de¬
lavec.

Poslije,  po, pozneje.

Posljedak (-dka), posljedica,  na¬
sledek, konec.

Poslovati,  delati.

Poslovica,  pregovor.

Posluga,  postrežba; poslužiti,
postreči.

Posmrtče (-eta),  otrok, ki se rodi
po očetovej smrti.

Posrnuti,  omahniti; posrtati
(-srčem),  omahovati.

Postepen,  postopen.

Postiči (-stignem),  doseči; posti-
zati (-stižem),  dosegati.
Postojan,  stalen, stanoviten.
Postojbina,  dom.

Postola,  črevelj.

Postotak (-tka),  odstotek (pro¬
cent).

Fostradati,  v trpljenje, škodo,
nesrečo pasti.

Fostupice,  postopno.

Posvaditi se,  spreti se.

Posve(ma),  popolnoma ; posve-
mašnji,  popoln.

Posojedočiti,  izpričati.

Posvjet,  svečava.

Poša,  v. popadija.

Pošalica,  šala.

POŠALINA

41

PREDHODNIK

Fošalina,  vročinska bolezen
(tifus).

Pošast,  kužna bolezen.

Fošta,  spoštovanje.

Poštapati se,  opirati se na
palico.

Fošto,  po tem ko,

Fošurice (mn. ž.),  burke.

Potači (potaknuti),  v. podtači.

PotapTcati,  poteptati,

Poticati,  v. podticati.

Potka,  votek.

Potleušica,  pritlična hiša.

Fotmuran  (- rna, -mo',  mračen.

Potoč(-i),  preganjanje; potočnih,
preganjavec.

Potomak (-mka),  zanamec.

Potonji,  poznejši.

Fotra,  škoda.

Potraga,  iskanje, preganjanje;
potražiti,  poiskati.

Fotrbušiee (potrbuške),  na tre¬
buhu

Fotrkalište,  kar človek ali konj
preleti.

Fotrljati , podrgniti.

Potrošarina,  užitnina.

Potrovati,  za vrstjo ostrupiti.

Potukač,  klatež; potucati se ,
klatiti se.

Poturica,  poturčen kristjan.

Potvarati,  dolžiti; potvora,  ob-
dolžitev; potvoriti,  obdolžiti.

Poutka,  votek.

Pouz,  trak.

Pouzdan,  zanesljiv; pouz dati se,
zanesti se.

Povelja,  pismo (die Urkunde).

Povesti (-vedem) se,  ravnati se.

Povezača,  peča.

Poviest,  zgodovina.

Povije (mn. z.),  prostor med
očmi.

Povitica,  potica.

Povjerenik,  pooblaščenec (ko¬
misar); povjeriti,  zaupati, po¬
oblastiti.

Pnvjestnica,  zgodovina.

Povjetarce,  sapica.

Povladiti,  pritrditi.

Povlaka,  smetana.

Povlast, (-ica),  posebna pravica
(privilegij).

Povod,  konjska vrv; uzrok; po¬
roditi se,  ravnati se; povodljiv,
kdor se rad po kom ravna;
povodnih,  postranski konj.

Povorka,  vrsta.

Povrče (povrtelje),  zelenjava; po-
vrtnica.  redkev

Pozaimati (pozajmiti ), posojevati
(posoditi).

Pozivati,  vabiti.

Fozorište  (pozornica ), glediščni
oder.

Pozvati (-zovem),  poklicati, po¬
vabiti.

Fožiljak (-Ijka',  zarastek.

Pozrtvovan (-vna, -vno)  kdor
rad žrtvuje (daruje).

Požuda,  poželenje

Pra,  pravda.

Prača(ka)ti se,  utripati.

Pralja,  perica.

Fram,  v. pramen.

Prama,  v. prema.

Pramen,  čop, šop, koder.

Prangija,  topič.

Praporac (-rca),  kraguljček,

Praska,  pok; praskati,  pokati;
prasnuti,  (na)počiti.

Prašiti,  rahljati.

Praštati,  opraščati; -se, slovo
jemati.

Pratiti,  spremljati; pratnja,
spremstvo.

Pravac (-vca ), ravna črta.

Pravda,  pravica; pravdati,  opra¬
vičevati ; pravedan (-dna,-dno),
pravičen.

Praviti,  delati.

Prčevina,  bravina

Prekati,  brazdati.

Prčija,  dota.

Preiti se,  nos vihati.

Pre-,  v. tudi prie-.

Prečaga,  klin na lestvah.

Predati,  bati se.

Predbrojiti (se),  naročiti (se).

Predhodnik,  v. prehodnih.

PREDJAŠNJI 42

Predjašnji,  prejšnji.

Predjsl,  kraj.

Predjesti  (- djenem ) ime,  izpre-
meniti.

Predji,  predniki.

Predmnievati,  slutiti, misliti.

Predplatiti  (se), naročiti (se).

Predprega,  vprega, vožnja.

Predstavita,  vloga.

Predšastnilc,  prednik.

Predteča,  predhodnik.

Predujam (-ujma),  naprej dani
denarji.

Pregača,  predpasnik.

Pregalac  (- gaoca),  srčen, priden
človek.

Pregarati,  prebolevati, prenašati,
pozabljati.

Pregljica,  zapona.

Pregnati,  skleniti.

Pregorjeti,  preboleti, pretrpeti,
prenesti, pozabiti.

Pregraditi,  prezidati, predeliti.

Pregršt,  prgišče, perišče.

Prehodnica,  zvezda, ki nebo pre¬
haja, zvezda vodnica; prehod¬
nih,  oven vodnik.

Preimučstvo,  prednost.

Preinačiti,  predrugačiti; preinaka,
predrugačitev, izprememba

Prekidati,  pretrgovati.

Preklopiti,  pokriti.

Prekret,  prekuc, izprememba.

Prekriliti,  pokriti.

Prekršaj,  prestopek; prekršiti,
prelomiti, prestopiti.

Prehsutra,  pojutrišnjem.

Prelaziti,  prehajati.

Prelja,  predica

Preljubiti,  prešuštvovati; preljub-
nik,  prešuštnik.

Prelo,  družba pri predicah.

Prema,  proti, po; premac (-mca),
enak.

Premači (premaknuti ) (- maknem )
se, poteči.

Premalječe,  pomlad.

Premda,  če ravno.

Prenuti se,  zdramiti se.

Prepošt,  stolni prošt.

PRIGLEDAT1

Prepreka,  zavira, zadržek.
Preslušati,  zaslišati.

Presuda,  sodba.

Preteči,  preostati; pretek  , pre¬
obilnost.

Pretežniji,  močnejši, imenitniši.
Pretilina,  debelost; pretio  ( ila,
-ilo),  debel

Pretinac  (- nca),  predel, pregrada.
Pretjecati,  preostajati.

Pretjerati,  mero preseči.
Pretvoriti  ( pretvarati),  izpremeniti
(izpreminjati); — se,  delati se.
Preumiti  premisliti se.

Prevaliti,  miniti.

Prevariti,  ukaniti, goljufati.
Prevejan (previjanj,  premeten.
Frevjeriti,  vero izpremeniti, ne¬
zvest postati; prepričati.
Prevlaka,  medmorje.

Prevrat,  prekucija.

Prežati (se),  dramiti se.

Prezime,  primek.

Prezirati (-rem), (prezreti),  zani¬
čevati.

Prhut (-i),  prhljaj.

Prianjati,  prijemati se.

Pribaviti,  priskrbeti.

Priča,  basen; pričati,  pripove¬
dovati.

Pričest,  obhajilo.

Pričava,  zaloga, reserva.

Prid,  nadavek.

Prieeac (-čca),  bližnjica.

Priečiti,  ovirati.

Prieči (priedjem),  preiti (preidem).
Priegor,  prebolevanje, prenašanje,
pozaba.

Prieklad,  kamen pri ognjišči.
Priekor,  graja; prielcoran  (- rna,
-mo),  grajan, sramoten.
Prielaz,  prehod, brod.

Priepor,  spor.

Prierov,  jarek.

Priesan (-sna -snoj,  sirov.
Prietiti,  groziti se; prietnja,
grožnja.

Prievara,  goljufija,
j trievjes,  pregrinjalo, zagrinjalo,
j Prigledati,  nadzirati.

PRIGODA

43

PRODULJITI

Prigoda,  priložnost.

Prihvatiti,  prijeti, prejeti, odgo¬
voriti.

Prijam (-jma),  sprejem.

Prijem,  prijatelj.

Prijašnji,  prejšnji.

J'rijati,  ugajati.

Prije,  prej, pred.

Prikazati,  igrati (v gledišči), po¬
dariti.

Prikladan (-dna, -dno),  priložen.

Priklapati,  blebetati.

Priklopiti,  prikriti, priključiti.

Prikrajak  (- jka), iz prikrajka,
od strani.

Prikrpina , zaplata.

Prikučiti se,  približati se.

Prilagoditi se,  priličiti, primeriti,
priravnati se.

Prilog,  dar, korist; priložiti,  da¬
rovati

Primalja,  babica.

Primietiti , opaziti; primjetba,
opazka.

Primiti,  prejeti.

Prionuti,  prijeti se.

Pripadom,  po strani.

Pripievati.  opevati.

Pripravnik,  kandidat.

Pripremiti,  pripraviti.

Privez,  priklada.

Prirječje,  pregovor.

Prirod,  pridelek.

Prisjetiti se,  premisliti se, do¬
misliti se.

Pristavljati,  (zraven) praznovati.

Prislušnik,  avskultant.

Prisluživati,  prižigati svetilnico
(pred podobo); = pristavljati.

Prismakati  (- smačem ), prismočiti,
prigrizovati, prigrizniti.

Prisniti se,  sanjati se.

Prisoje,  solnčno mesto; prisoj-
kinja iguja),  kača, ki se na
solnci greje.

Prispjeti {-pijem),  o pravem času
priti, dozoreti.

Prispodoba,  primera.

Pristajati {-jem) (pristati),  sle¬

diti ; privoliti; pristalica (pri¬
staša),  privrženec.

Pristao (-ala, -alo),  spodoben, pri¬
meren.

Pristojati (-ji) se,  spodobiti se;
pristojba,  davščina.

Pristran.  enostranski.

Prisutan (-tna, -tno),  navzočen.

Prišipetlja,  zapetač.

Prišt,  mozolj.

Prišvarak l-rka),  zdevek.

Pritači (-taknem) (pritaknuti),pri-
ticati (-tičem),  natekniti, nati¬
kati (koliti).

Pritiesniti,  stisniti.

Pritka,  natič, kol.

Pritoman (-mna, -mno),  navzočen.

Priušak (-ška),  zaušnica.

Prividi  (- viknuti) se,  navaditi se.

Prividan {-dna, -dno),  dozdeven,
navidezen; prividjati (privi -
djeti),  dozdevati se (dozdeti se).

Priooljeti (-Um),  pregovoriti, na¬
praviti; — se,  privoliti.

Privremeni,  začasni.

Privriediti,  pridobiti.

Prižemi je,  pritličje.

Prizivati (-zvati, -zovem),  klicati,
sklicevati se.

Prlcno,  rit.

Prkonjiti se,  kljubovati.

Prkos,  kljubovanje; uz prkos,
kljubu; prkositi,  kljubovati.

Prijati,  mazati; prijav,  zamazan.

Prnja,  cunja; prnjav,  raztrgan.

Prnjavor,  samostansko selo; be¬
račija (v. prnja).

Probaviti,  prebiti, preživeti, pre¬
kuhati.

Probitak (-tka),  korist; probitačan
(- čna, -eno),  koristen.

Probušiti,  prevrtati.

Pročelje,  vrh mize, čelo (lice)
poslopja.

Proči (-djem),  preiti; — se,  pu¬
stiti.

Prodja,  prodaja.

Prodol (-i),  dolina.

Produljiti (-duziti),  podaljšati.

PKOFUČKATI

44

PKSNUTI

Profučkati,  zažvižgati, zapraviti.

Pr.ofunta,  vojaški kruh.

Proha,  proso,

Prohtjeti  (- htije) se,  zljubiti se.

Proizvesti (-edem),  narediti; pro¬
izvod,  izdelek, pridelek; pro¬
izvodni,  izdelovati, pridelovati.

Prokazati,  ovaditi.

Prokola,  odcepek

Proksen,  razposajen; prolcšiti,
mehkužiti.

Prokunjati,  zakimati.

Pro'azak (-zka),  prehod ; prola-
ziti,  prehajati.

Prolječe,  pomlad.

Proijev,  driska.

Promači (promaknuti),  pospešiti,
povišati.

Promaha,  prepih; promahivati,
prepihovati.

Promašiti,  zgrešiti.

Promatrati,  ogledovati, razgle¬
dovati.

Prometnuti se,  izpremeniti se.

Promicati (-čem),  pospeševati,
poviševati.

Promisao (-sli),  previdnost.

Promuči (promuknuti),  ohripeti.

Pronevjeriti,  ponezvestiti.

Proniči (proniknuti) (-knem ), iz-
rasti; razumeti; pronicati (-čem),
izraščati; razumevati; pronicav,
bister.

Propanj,  skok.

Propelo,  križ (bridka martra) ;
propeti (propinjati),  razpeti.

Proplanak (-nka),  goljava.

Propovied,  pridiga.

Propupčati,  popke pognati.

Propustiti,  opustiti.

Proraditi,  podelati; proraditi se,
dela lotiti se.

Proreči,  naprej povedati; pro-
ricati (-ričem),  prorokovati.

Prosac  (-sca),  snubec.

Prositi,  snubiti, beračiti; prosjak,
berač.

Prosjed , malo siv.

Prosjek (prosjekom),  popreko.

Prosjesti se,  počiniti.

Froskura,  v. poskura.

Prostirač,  pogrinjalo ; prostirati
(-rem),  pogrinjati.

Prostiti,  oprostiti.

Prostrieti (-strem),  pogrniti.
Prosulja,  ponev.

Prosvietiiti,  razsvetliti, omikati.
Prosviriti,  prestreliti.

Prosvjed,  upor (protest); prosvje-
dovati,  upirati se (protestirati.)
Prosvjeta,  omika.

Prošasti,  pretekli.

Proševina,  kar kdo izprosi.
Proštac  (-tca ), kol.

Prostenje,  odpustek, cerkveni god
(žegnauje)

Protakati  (-tačem \ rešetati.
Proteči,  poteči.

Protepsti,  zapraviti.

Protiskivati,  bosti; protisli (mn. L),
bodljaji.

Protočiti,  prerešetati.

Proto(pop),  dekan (pravoslavni).
Protrljati,  podrgniti, pomencati.
Protrnuti,  otrpniti.

Protuha  potepuh.

Protulječe,  pomlad.

Protusloviti,  nasprotovati.
Protužiti,  začeti tožiti.
Proeadjati,  prepelje vati, živeti.
Provala,  napad, razpoka; pro-
valiti,  razdreti, vdreti; — se,
razpočiti se.

Provesti (-edem),  prepeljati, pre¬
živeti.

Providnik,  oskrbnik.
Provodadžija,  snubač.

Provodič,  vodnik; provoditi,  vo¬
diti, prepeljevati, živeti.

Prozor,  okno.

Prozorje,  zora.

Prozuknuti,  skisati se.
Proždrljiv,  požrešen.

Frpoljak (-Ijka),  reznica, grebe-
nica, ključ.

Prporiti se,  drstiti se.

Prpošan (-sna, -šno),  jezičen.
Prsak (-ska),  pok.

Prsluk  telovnik.

Prsnuti,  počiti.

PRSTENOVATI

45

PUTIR

Prstenovati,  zaročnici prsten na-
tekniti.

Prstovet,  ščepec, oščapek.

Pršljiv,  nagel.

Prštati (-štim),  pokljati, prsketati.

Prtenjača,  prtena torba.

Prtina,  gaz.

Prtiti,  nalagati na hrbet; prt¬
ljaga,  roba popotnikova.

Prtljati,  blebetati; pobirati se.

PruAiti,  koristiti.

Pruglo,  zadrga.

Pruiati,  iztegovati, ponujati.

Prvačiti,  ledino orati.

Prvašnji,  prejšnji.

Prvenac  (-nca ), prvi roj, prvo¬
rojenec.

Prvienac (-nca),  vodnik.

Prvine (mn. z.),  prvo delo.

Prvo,  prej, pred; prvoč,  prej.

Prvojagnjenica,  ovca, ktera se
prvi krat ojagnji; prvokozka,
koza, ktera se prvi krat okozi;
prvoteoka , krava, ktera se prvi
krat oteli.

Prvosjedilac (-dioca),  prvoselec.

Prznica,  kdor kvari društvo; prz-
niti,  kvariti društvo; pržnja,
kvaritev društva.

Pržina,  pesek.

Pršiti,  pražiti, žgati, peči.

P seči,  pasji; pseto (-teta),  pesfek;
psina,  sitnost; psovati,  zmer¬
jati; psovka,  grda beseda, zde-
vek.

Pucanj (-cnja),  pok; pucati,  po¬
kati

Puce (-eta),  gumb (knof).

Pucketati , pokati; pucnjava,  po¬
kanje.

Pučanin,  človek iz puha  (na¬
roda), meščan ; pučanstvo,  na¬
rod, meščanstvo.

Pučina,  morska površina.

Pučki,  narodni.

Puci (puhnem),  počiti.

Pučiti se,  napihovati se.

Pudar,  vinogradni čuvaj.

Fudljiv,  boječ.

Puhaljka,  pihalnik; puhati (-ham
ali -šem),  pihati.

Puhor,  prhavka.

Puk,  narod.

Puhi,  cel, sam.

Pukotina,  razpoka.

Pukovnija,  polk (regiment); pu-
kovnik,  polkovnik (oberst).

Punac (-nca),  tast.

Punan,  poln; puncat (-cit), pun
puncat (-cit),  popolnoma poln.

Punica,  tašča.

Punomoč, punovlast,  polna moč,
oblast, pooblastilo.

Pupav,  trebušat; pupavac (-vca),
vdab.

Pupčast,  izbuhel.

Pupiti,  popke poganjati; pupo-
Ijak (-Ijka),  popček.

Purah (-rka),  svinčenka, kugla.

Puriti,  (debelačo) peči.

Pusat*,  konjska oprava, oprega.

Pušnik,  grdež.

Pust,  klobučina.

Pustaija,  razbojnik.

Fustara,  pusta (na Ogrskem).

Pustimica,  krepel, cepec (s kte-
rim se sadje klati) ; pustimičke,
kakor krepel.

Pustinja,  puščava; pustinjah,  pu-
ščavnik.

Pustolina,  kar je zapuščeno.

Pustolov,  slepar.

Pustopaš (-i),  občinska paša.

Pustoš (i),  puščava; pustošiti,
pokončevati.

Puščani,  strelni (za puško).

Pušiti,  kaditi.

Puškarati,  streljati; puškomet ,
streljaj.

Pušljiv,  piškav.

PuUenica,  ločena žena.

Put,  proti.

P ut (-i),  polt.

Putalj  = putonogast konj,  lisas,
na nogi.

Putanja,  steza.

Puteljak (-Ijka),  stezica.

Puten,  pohoten.

Putir,  kelih.

PUTITI

4fi

RAZMAK

Puliti,  napotovati.

Puto,  spona.

Putonogast,  v. putalj.

Puzati (-žem), puziti,  lesti, ple¬
zati.

Robar,  v. hrabar.

Rabota,  delo: rabotati,  delati.

Račoe (mn. ž.),  vile.

Rad,  delo: raditi,  delati; radljiv,
delaven; radnik,  delavec; rad-
nja,  delo.

Radjati,  roditi.

Raja *, krščanski podložniki
turški.

Rdkija,  žganje.

Ralica,  plug, ročica.

Ramazan *, turški post.

Rampaš,  kiselo vino.

Ranjav,  ranjen, ranljiv.

Raonik,  črtalo.

Rositi,  rahljati.

Rašlje,  v. račve.

Rasta — radi šta,  zakaj.

Rat *, konjski lišp.

Rat,  vojska; ratni,  bojni, vojni;
r atov ati,  vojskovati.

Razabrati,  izvedeti, razločiti, ra¬
zumeti ; — s«, k sebi priti.

Razastirati  (- rem ), razastrieti

(-rem),  razgrinjati, razgrniti.

Razaznati,  razločiti.

Razbarusiti,  razkuštrati.

Razbirati,  v. razabrati.

Razbluditi,  privaditi (n. pr. ovco);
razmebkužiti; razbludnica,  pri¬
vajena (n. pr. ovca).

Razboj,  statve; ( razbojište),  bo¬
jišče.

Razbor,  pamet; razborit,  pame¬
ten; širok.

Razcvieliti,  razžalostiti,

Razčiniti irazčinjati),  razdejati;
— se,  razpasti se.

Razdoblje,  doba.

Razdragati,  razveseliti.

Razdrljiti,  razkriti, razgaliti.

Razdrozgati,  raztolči.

Razduhati,  razpihati.

Razgadjati,  deliti, odkladati.
Razgaliti,  razvedriti, razveseliti.
Razglabati,  razdevati.

Razglasiti,  razdejati.

Razglobiti,  razdejati.

Razgnječiti,  razgnesti.

Razgoditi.  razdeliti, odložiti.
Razgoropaditi se,  razjariti se.
Razgovarati,  tolažiti.

Razgocietan  (- tna, -tno),  raz¬
ločen.

Razgraditi,  podreti, razdejati.
Razgranati se,  veje pognati.
Razgrtati (-čem),  razmetati.
Razgubati,  razdejati (kakor bi
gobe razdejale).

Razi zemlje,  pri zemlji.

Razigrati (konja),  storiti, da
skače, razveseliti.

Razilaziti se,  razhajati se.
Razjediti (-iediti),  razjeziti.
Razkalašan (-sna, -šno),  raruz-
dan.

Razkida,  razdor; razkidati (-ki-
nuti),  (raz)trgati.

Razklamati (-klimati),  razmajati.
Razkla.pati (-klopiti) , odpirati
(-preti).

Razkolačiti (oči),  debelo pogle¬
dati.

Razlcopčati,  razpeti.

Razkorak,  n. pr. ide u r.,  široko.
Razltoš,  radost, potrata.
Razkrečiti,  razširiti,

Razkriliti,  odpreti,

Razkrstnica,  razpotje; razkrstiti
(se),  ločiti se; razkršče,  raz¬
potje.

Raskučiti  raztegniti.

Razkačiti (Icučuj,  raztepsti.
Razkuhati,  na jok prisiliti.
Razlaz,  razhod: razlaziti se,  raz¬
hajati se.

Različak (-čka),  plavica.

Razlika,  razloček.

Razlog,  preudarek, uzrok; raz¬
ložit,  preudarjen.

Razma,  razun
Razmak,  daljava.

RAZMATRATI

47

RAŽ

Razmatrati,  razgledovati.

Razmetati (-čem) se,  bahati se;
razmetkinja,  zapravljivka; raz-
metnuti,  razvreči.

Razmirica,  razpor.

Razmniva,  domišljija.

Razmrsiti,  razplesti.

Razmrskati,  raztolči.

Razmrznuti se,  otajati se.

Raznieti (-nesem),  raznesti.

Raznizati,  sneti z vrvce.

Razoriti,  razdejati.

Razortačiti,  razvreči društvo.

Razpelo,  križ.

Razpitali,  povprašati; — se,  lo¬
čiti se.

Razplakati (-čem),  na jok pri¬
siliti.

Razplamtjeti (-tim) se,  razneti se.

Razplinuti se,  razkaditi se, iz¬
puhteti.

Razpojas,  razpasan.

Razpolagati (-žem),  ravnati; raz-
položiv,  pripravljen (dispo-
nibeJJ.

Razpop,  bivši pop (duhovnik);
razpopiti,  vzeti duhovniško
čast.

Razporezati,  razdeliti \porez  (da¬
vek).

Razpra,  razpor.

Razprava,  obravnava.

Razpremati,  pospravljati.

Razpretati (-čem),  razgrniti.

Razprsnuti,  razdrobiti.

Razpršati,  raztresti.

Razprštati (-štim) se,  razleteti se.

Razprtiti,  odložiti.

Razpueiti,  razpeti.

Razpuči (-puhnem) se,  razpočiti se.

Razpust,  ločitev zakona.

Razputica,  razpotje.

Razriečje,  razvodje.

Razrogačiti oči,  debelo pogle¬
dati; — se,  upreti se.

Razrok,  škilast.

Razsad,  sadike; razsadnik,  sa-
dišče

Razsahnuti se,  razsušiti se.

Razsap (-spa),  razdejanje.

| Razsipati,  zapravljati; razspi-
lcuča,  zapravljivec.

Razsjelina,  razpoka ; razsjesti
(-sjedem) se,  počiti, odpreti se.

Razsol,  zelnica (voda),

Razstajati (-jem) se,  ločiti se;
razstanak  (- nka ), ločitev; raz-
stati (-nem) se,  ločiti se; raz¬
staviti,  ločiti.

Razstriz,  razstrižek, razporek.

Razstrojiti,  razdejati.

Razstubiti se,  razpasti se.

Razsulo,  razpad; razsuti (-speni),
zapraviti.

Razsvanuti se,  razdaniti se; raz-
svitak (-tka),  svit.

Razštrkati se,  v. raztrkati se.

Raztači (-taknuti),  razmetati.

Raztanjiti,  raztanjšati.

Razteči (kuču),  zapraviti.

Raztegljaj , dolgost razpetih rok.

Razteretiti,  odvezati (zemljišče).

Raztjecati (čem),  zapravljati.

Raztočiti,  razjesti.

Raztrkati (-čem),  pognati n. pr.
konja, da leti; — se,  razle¬
teti se.

Raztrošan ( sna, -šno),  zapravljiv.

Raztruhliti (-truhnuti) se,  stroh¬
neti.

Razturati (-turiti),  razmetati,
razpošiljati (-slatij.

Raztvarati (-tvoriti),  razdevati
(-dejati).

Razudati,  pomočiti.

Razumiti (koga),  podučiti, na¬
učiti.

Razvadili (-vadjati),  ločiti ljudi,
ki se prepirajo.

Razvaliti,  razdejati; usta,  odpreti.

Razvikati (-čem),  razvpiti.

Razvlastiti,  razsvojiti (ekspro-
priirati).

Razvodniti, z  vodo pomešati.

Razvračen,  razuzdan.

Razvrsti (-vržem),  razplesti.

Razvrzigra,  kdor kvari, kazi
društvo.

Raž,  rž; ražan,  ržen.

RDJA

48

RUKOSAD

2Id ja,  rja: nadloga; zanikarnež,
malopridnež; rdjati,  rjaveti;
rdjav,  slab, zanikaren, malo¬
priden.

Reb rani,  stranski.

Rečenica,  beseda, izrek, stavek.

Redak (-edka),  vrsta ; redar,  čuvar
reda, policist; redarstvo,  poli¬
cija; redatelj,  režiser.

Redili,  mikati; posvečevati (v du¬
hovnika) ; redilja,  mikavka.

Redjati,  vrstiti; redom(ice),  po
redu, po vrsti, za vrstjo; re¬
ti ovit,  navaden, pravilen; re-
duša,  ktera je, kjer je več žen
v hiši, na vrsti, da gospodinji.

Regracija,  počitek (recreatio).

Rekavica,  mlin.

Reha,  redka volna.

Remek(-djelo),  mojstersko delo.

Resa  mačica; mn.  franže; re-
sati,  mačice dobivati.

Rešiti,  lepšati, zaljšati.

Rešetka,  omrežje.

Revan (-vna, -vno),  priden; rev-
novati,  truditi se.

Revati (-vem),  rigati.

Rezak (-zka, -zko),  oster.

Rezbar,  režij ar.

Iiezena,  zapah.

Rezil*,  sramoten.

Režanj (-žnja),  odrezek.

Ribati,  ribe loviti.

Ridati,  tarnati.

Ridj,  rjav, rdeč.

Rieč,  beseda; riečati se,  prepi¬
rati se.

Rif,  vatel.

Rikati (-rišem),  rjuti, ručati.

Rit  ( m .), trst.

Rita,  krpa, cunja; ritav,  raz¬
trgan.

Iiiznica,  zakladnica.

Rječit,  zgovoren; rječnik,  be¬
sednjak, slovar.

Rnjaga,  velik kup.

Rnjav,  razparanih ustnic.

Rpa,  kup.

Rob,  suženj ; robija,  [tlaka; ro¬

bili,  voditi v sužnost; roblje,
(ed. sr.),  sužnji,

Ročiti,  pozivati na shod; ročište,
mesto shoda.

| Roda,  štrk, štorklja.

Rodilja,  otročnica; rodjak,  so¬
rodnik ; rodjaka (rodjakinja ),
sorodnica.

Rogoz,  biček, bičje; rogožina,
štorja.

Roguije,  vile.

Rogušiti (se),  ušesa nastavljati.

Rojte (mn.  i.), konci, rese (franže).

Rok,  odločeni dan.

Iioktati (rokčem ), kruliti.

Rominjati,  š umij ati; romon,
šumljanje.

Roniti,  topiti se; odvaljevati ;
tsuze),  prelivati.

Roptati  ( ropčem ), mrmrati.

Rosulja,  dež kakor rosa.

Rotkva,  redkev.

Rovaš , zarezana palica.

Rozga,  kol, natiČ.

Rskati,  v. brskati.

Rsuz*,  v. hrsuz.

Rt,  vrh.

Rtenica, rtenjaša,  v. hrbtenica,
hrbtenjača,

Rubača (rubina),  srajca; rube-
nina (rublje),  perilo.

Ručak (-čka),  kosilo; ručati,  ko¬
siti; ručkonoša,  ktera kosilo
(na njivo) nosi.

Ručnik,  brisavka, terača.

Rud,  rdečkast.

Ruda (rudo),  oje.

Rudast,  goste volne, kodrast.

liudina,  travnik.

Rugati se,  posmehovati se; ruglo,
posmehovanje; rugoba,  grdoba.

Ruho,  obleka.

Rujan (-jna ), kimavec.

Rujan (-jna, -jno),  rumen.

Ruka ; za rukom poči,  posrečiti se.

Rukati (-čem),  rjuti.

Rukodavalac (-vaoca),  posoje-
vavec; rukodače,  posojilo.

Eukosad,  vinograd, kterega kdo
sam zasadi.

RUKOTVOKINA

49

SČEPATI

Rukotvorina,  izdelek rok.
Rukovati,  ravnati; — se,  roke
dajati ai.

Rukovet (-i),  peščica.

Rukovoditi,  ravnati.

Rulja,  kup.

Rumen,  rdeč.

Ritnjav, runje,  v. rutav, rute.
Rupa,  luknja.

Rus,  rdeč.

Rušpa,  beneški cekin.

Rutav,  kosmat; rute {mn. ž.),
dlake, kocine.

Ružan (-zna, -žno),  grd.
Ružičast,  rdeč kakor roža.

Rušiti,  grditi, zmerjati.

Rrvati (-rvem) se,  boriti se; rvač,
borivec

Rrsati (ržem),  rezgetati.

S

S, sa,  s, z.

Saba*,  zora.

Sablast (-i),  pošast.

Sablazan (-zni),  pohujšanje.
Sabor,  zbor, cerkveni god (žeg-
nanje); gube; saborisati (-ri¬
šem),  zborovati; saborit,  gubat,
nabran.

Sačma*,  sekanec (šretelj).

Sacura,  košara.

Sad(a),  sedaj.

Sadra,  gips.

Sadžija,  urar.

Sag,  pogrinjalo (Teppich).

S ahat*  (= sat),  ura.

Sahibija*,  gospodar, posestnik.
Sahija*,  sel.

Sahraniti,  pokopati, spraviti.
Sajam (-jma),  semenj.

Sakagija*,  konjska bolezen.
Sakat*,  pohabljen, pokažen; sa-
katiti,  kaziti.

Saktisati* (-šem),  pogubiti.

Salaš,  pristava.

Saletjeti  (-tim ), napasti.

Salt*.  sam, samo.

Samar,  tovor (sedlo).

Samohran,  kdor se sam hrani.

Rječnik hrvatsko-slovenski.

Samonik,  kar samo požene.
Samoteg, samotegom mljeti,  pri
odprtej zatvornici mleti.
Samotvor,  iz enega kosa.
Samovlastan (-tna, -tno ), samo-
stalen.

Samsar,  mešetar.

Samsov,  mesarski pes.

Samur*,  sobolj.

Sanduk*,  zaboj.

Sanjkati se,  voziti se na saneh.
Sanljiv,  zaspan.

Santa,  skrl.

Saobčiti,  naznaniti.

Saoni,  sani.

Sapun,  milo (žajfa).

Sara,  golenica.

Sarač*,  sedlar.

Saraori,  delavci.

Sarma*,  nadeto zelje.

Saruk*,  turban.

Saslušati,  zaslišati.

Sasma,  prav, popolnoma.
Sastajati (-jem) se,  shajati se;
sastati (-nem) se,  sniti se; sa-
staviti,  zložiti.

Sastrag,  odzad.

Sasvim,  popolnoma.

Sat,  v. sahat.

Satara*,  mesarska sekira.
Satariti,  izgubiti.

Satnija,  stotnija (kompanija);

satnik,  stotnik.

Sav, sva, sve,  ves, vsa, vse.
Savjest,  vest.

Savjet.  sv&t.

Savkolik,  ves (kar ga je).

Savršen,  popoln.

Sazdati,  ustvariti.

Sažaliti,  pomilovati.

Sažeči (-sežem),  sežgati.

Sažeti (-žmem), sažimati rame-
nima,  zgeniti, zgibati z ramami.
Sbilja,  resnost, resnica, res.

Sbiti  ( sbude ) se,  zgoditi se.

Sbog,  zavoljo.

Sboriti,  govoriti.

Sbubati,  skrpati.

Sceliti se,  v. sueeliti se.

Sčepati,  zgrabiti.

4

SČINJATI

50

SKINUTI

Sčinjati se,  obotavljati se.

Sčučunjiti (sčučuriti) se,  počeniti.

Sdjela,  skleda.

Sdjetan (-tna, -tno),  noseč.

Sdušan (-sna, -šno),  vesten.

Sdvajati (sdvojiti) ,  obupovati
(obupati).

Sebeznao (-ala, -alo),  sebičen.

Sedef*,  biserna matica (Perl-
mutter).

Sedmica,  teden.

Sekir* ,  čudo; sehiriti  (činiti
sekir),  ogledovati.

Seisana*,  tovorni konj.

Seiz*,  konjski hlapec.

Seja, seka, sela,  sestra.

Selam (alečim)*,  turški pozdrav.

Seljak,  kmet.

Seoba,  selitev; seoce,  selce, vasica.

Šepet*,  košara.

Seraščer*,  poveljnik, zapovednik.

Serdar*,  okrajni poglavar; ječar.

Sglavak  (-vka ), člen; sglaviti,
zložiti.

Sglob,  člen; sglobiti,  zložiti.

Sgoda,  priložnost; dogodek; sgo-
dan (-dna, -dno),  priložen, pri¬
meren ; sgoditak (-tka) ,  za¬
detek; sgoditi,  zadeti.

Sgrada,  poslopje.

Sgranov,  divji človek; sgranuti
se,  zdivjati.

Sgrnuti se,  privreti.

Sgrositi (sgražati) se,  prepasti
(prepadati) se.

Sgrtati (-čem),  zgrinjati.

Sgruhati se,  zgruditi se, izvr-
niti se.

Sgrušiti,  stolči.

Sgučiti,  stisniti.

Sguriti se,  zgrbiti se.

Sgusnuti se.  zgostiti se.

Skodan (-dna, -dno),  priložen,
primeren.

Shrvati,  v. srvati.

Shvačati  (skvatiti ), zapopadati
(-pasti), razumeti; shvatljiv,
razumljiv.

Sičušan (-sna, -šno),  droben.

Siečanj (-čnja),  prosinec (januar).
Sied,  siv.

Sielo,  seja, družba.

Sieri (mn. £.),  dozdevki.

Sievak (vka),  svit; sievati  ( siev-
nuti),  (za)bliskati se.

Siga,  kapnina.

Siguran (-rna, -mo),  varen, gotov.
Sijaset',  brez števila,

Sijavica.  bliskanje.

Silaziti,  shajati.

Siledžija,  silnik; silesija,  (sila ~)
prav velik, prav mnogo.
Simit*,  pšenični kruh.

Sindžilat*,  potrdilo.

Sindžir*,  veriga.

Sinija ,  nizka miza.

Sinji,  siv.

Sinor,  meja.

Sinovac (-vca),  bratov sin.

Simoti,  zasvetiti.

Sipili.  pršeti.

Sipljiv,  nadušljiv; sipnja,  naduha.
Sirac (-rca),  hleb sira.

Sirak,  sirotek.

Sirce (-eta),  kis, jesih.

Siromak,  revež.

Sirotinja,  revščina, reveži.

Sitan (-tna, -tno),  droben; sitnica,
malenkost; sitničar,  kramar;
sitniž,  drobiž.

Sječati se,  spominjati se.

Sječi (sieiem),  sekati.

Sjednica,  seja.

Sjeguran,  v. siguran.

Sjenica,  senčnica, lopa (uta).
Sjeta,  otožnost; sjetilo,  čutilo;

sjetiti se,  spomniti se.

Sjetovati  = svjetovati.

Sjutra,  jutri.

Skakavac (-vca),  kobilica.

Skalini,  stopnice.

Skanjivati se,  obotavljati se.
Skapati (-pijem),  poginiti.
Skapčati,  spenjati.

Skela*,  brod, prevozna ladja;
skele,  oder.

Skičati (-čim),  cviliti kakor pra¬
šič; skika,  cviljenje.

I Skinuti,  sneti.

8KI1AČ

51

SMUTLJIVAO

Skitač,  potepuh; skitati se,  po¬
tepati se.

Skladište,  zaloga.

Sklapati,  sklepati.

Sklenica,  steklenica.

Sklizak  (- zka, -zko),  polžek; škli-
zati se,  drsati se.

Sklon,  nagnjen, naklonjen; sklo¬
niti,  nagniti, pripraviti; — se,
skriti se.

Sklopiti,  skleniti.

Skobiti,  srečati.

Skolke (mn. z.),  oder (mrtvaški).
Skopac (-pca),  koštrun.

Skopeati,  speti.
skorup,  smetana,
j Škot,  živina; zalega; skotan (-tna,
-tno),  brej.

Skozan (-zna, -zno),  brej (o kozi).
Skrhati,  zlomiti.

Skrižaljka,  tabela.

Škrob,  šterka; skrobiti,  šterkati.
Skr oz,  skozi.

Skrstiti  ( skrščati ) n. pr. ruke,
prekrižati, križem položiti.
Skrušiti,  streti; skrušen,  potrt.
Skucati,  (komaj) nabrati.

Skučiti,  pritisniti.

Skuditi,  pograjati.

Skunatoriti,  v. skucati.

Skunjiti se,  potuhniti se.

Skup;  drag; skupoča,  draginja.
Skupština,  zbor.

Skut,  rob; skuti,  dolnji kraj
srajce.

Skvrčiti,  skrčiti.

Slabina,  lakotnica.

Sladkiš,  sladkarije ; sladoled,
Gefrorenes.

Slamnjača,  Strohsack,

Slati ( šaljem ), pošiljati.

Slavican (-ena, -čno),  slavohlepen,
slavoželjen; slaviti,  praznovati.
Slavulj,  slavec.

Slaziti,  shajati, navzdol iti.

Sleči  (- žem, -gnem) (ramenima),
zgeniti: — se,  privreti.

Sledj,  slanik.

Slezina,  vranica.

Sliepi miš,  netopir.

Sljedbenik,  privrženec.

Sljepočice (mn. ž.),  senci.

Sljubiti se,  zvezati se.

Sloboda,  srčnost; prostost; slo-
boditi,  izpodbujati; sloboština,
pravica.

Slog,  greda.

Slovka,  zlog; slovo,  črka.

Slučenina,  zveza (v kemiji); sla¬
čiti se,  zgoditi se; zvezati se
(v kemiji).

Službovnik,  službeni red.

Smači ismaknuti),  sneti; ubiti.

Smagnuti,  počrneti.

Smatrati,  ogledovati; držati;
imeti.

Smedj,  rjav.

Smesti (-tem),  ovreti; smetati,
ovirati; smeten,  zmešan; sme-
tenjak,  zmešan človek; smetnja,
ovira.

Smicati  (• čem',  snemati; ubijati.

Smiešiti se,  smehljati se.

Smiliti se,  dopasti (se).

Smion,  srčan.

Smiriti,  umiriti.

Smisao (-sla),  pomen; smisliti,
skleniti; smišljati,  izmišljati.

Smjel,  srčan.

Smjer,  pot; smjeran (-rna, -mo),
ponižen; smjerati (smjeriti),
namerjati (nameriti), meriti.

Smjestiti,  postaviti

Smočan (-čna, -čno),  masten;
smočiti,  prigrizniti; smok,  pri¬
kuha; mast.

Smotriti,  utruditi.

Smotra,  ogled, razgled; smotriti,
zagledati.

Smožditi,  zdrobiti, streti.

Smrč (smreka),  brin.

SnVrči (smrknuti), smrkavati se,
(z)mračiti se.,

Smrskati,  zdrobiti, streti.

Smrzao (-zli),  mraz.

Smučati se,  potepati se; drsati se.

Smužen,  zmešan.

Smutljivac (-veti),  rogovilež, ko-
varnik; smutnja,  zadrega.

SNAČI

52

STANAC

Snači (-rijem), snašlo ga,  božjast
ga lomi.

Snaga,  moč

Snahoditi,  zadevati, lomiti (o
božjasti).

Snatriti,  zamišljati se.

Snažan (-zna, -žno),  močan.
Snebivati (snebiti) se,  v zadrego
prihajati (priti), (za)čuditi ae.
Snieti  ( snesem),  zneati.

Snimak (-mka),  posnetek; sni-
mati  ( snimiti),  (po)snemati
(-sneti).

Snizati (-zem),  sneti z vrvce.
Snositi.  trpeti; snosljiv,  pre-
trpijiv.

Sobarica,  hišna.

Sobet*,  pojedina.

Sobstven,  »voj.

Sočiti,  zvajati, ovajati.

Sodžbina,  plačilo soku.

Sofra*,  miza.

Soha,  vile.

Soj*,  rod.

Sok,  kdor krivca (tata) najde.
Sokač,  kuhar.

Sokak*,  ulica.

Sokoliti,  izpodbujati.

Solika,  babje pšeno.

Solufe* (mn. ž.),  kodri.

Somun,  hleb.

i Šariti,  podreti; — se,  podreti se,
razleči se.

Sotona,  satan.

Spacka,  ovira, pohujšanje.
Spahija*,  graščak; spahiluk*,
graščina.

Spas,  rešitev, odrešenje; (spasitelj)
odrešenik; spasiti (spasti, -sem),
rešiti; Spasovo,  praznik Vne¬
bohoda.

Spavači,  spalni.

Spetiti,  opaziti.

Spila (spilja),  jama.

Splačine (mn.  i.), pomije.
Spletka,  zvijača, ko varstvo.
Spočitati,  očitati.

Spojiti,  zložiti.

Spolja,  zunaj; spoljašnji,  zunanji.
Spona,  zapona, vez.

Spor,  počasen.

Spotači č-taknuti), spoticati (-čem),
očitati.

Spram,  proti.

Sprat,  nadstropje.

Spratiti,  vgnati (v hlev).

Sprava,  priprava; spraviti,  pri¬
praviti, odpraviti.

Spravište,  zbor.

Sprdati se,  posmehovati se ;

sprdnja,  posmeh.

Spreman ( mna, mno),  pripraven ;

spremiti,  pripraviti.

Sproču,  proti.

Sprovesti (sprovoditi),  spremiti
(spremljati); sprovod,  pogreb.
Spučati. (spučiti) ,  speti, zapeti.
Spuriti,  osmoditi.

Sputiti,  zvezati.

Spuz,  polž.

Spužva,  goba.

Sračka,  driska.

Sravniti,  izravnati, primeriti.

Sre,  hrast.

Srca,  steklo ; srčali,  steklen; srče
-eta ,  steklenica.

Sreba,  jeza.

Srčika,  stržen, svrž, neko jabolko.
Srdačan (-čna, -čno),  srčen; sr-
dašce,  srček.

Sresti (-tem, -tnem),  srečati; sre-
tati,  srečevati.

Srez,  okraj.

Sricati (-čem),  zlogovati.

Srieš,  vinska skorja (Weinstein).
Srma*,  srebro.

Srndae,  srnjak.

Srnuti,  pohiteti.

Sročiti,  zložiti; srok,  ujema, rima.
Srpanj (-pnja),  mali srpan.

Srtati (-čem),  hiteti.

Srvati,  premoči.

Srž (srš),  svrž, stržen.

Stači (staknuti),  zgrniti.

Stado,  čreda.

Staja,  hlev.

Stajači,  prazničen.

Stalež (stališ),  stan.

Stan,  statve.

Stanac (-nca ), utrjen kamen.

STANAK

58

SUNETITI

Stcmar , planinar.

Staniča,  piskrc v satovji.

Stanka,  prenehljaj.

Stanovit ; gotov.

Stap,  pinja, metilnica.

Starati se,  skrbeti.

Starez (-i),  starina ; starina,
starec.

Stas,  postava.

Stečaj,  sklic (upnikov), (konkurs).
Steči {-čem),  dobiti; — se,  zgo¬
diti se.

Steon,  brej (o kravi).

Stepen,  stopinja; stepenice (mn.

ž.),  stopnice.

Sterati,  razprostirati.

Steznik,  modrc (Mieder).

Sticati (-čem),  zgrinjati; (stje-
cati),  dobivati; — se,  goditi se.
Stiči  (stignem ), doseči, doiti; priti.
Stid  sram; stidjeti (-dim) se,
sramovati se.

Stieg,  zastava.

Stih,  vrsta (v nesmi), vers.
Slinuti se,  strditi se.

Stizati (-žem),  dosegati, dohajati.
Stjecati  (se), v. sticati (se).
Stočarstvo,  živinoreja; stoka,
ži vina.

Stol,  miza; stolac (-lea),  stol;
stolar,  mizar; stolica,  v. stolac;
stolnjak,  mizni prt.

Stopa,  stopinja.

Stopram, stoprv,  že le.

Stožer,  tečaj; stožernik,  kardinal.
Stradati,  trpeti.

Straga,  od zadaj.

Stran, stranjski,  tuj; stranputica,
stranska pot.

Stratište,  morišče.

Strava,  strah.

Stražmestar (-štra ), naddesetnik
(Feldvvebel).

Stražnji,  odzadnji.

Strcati,  brizgati.

Strelimke,  kakor strela; streljana,
strelišče.

Strepiti,  tresti se, bati se.

Strina,  stričeva žena.

[ Strmac (-mca), strmen (-i),  str'
mina; strmogled (-gred),  ža¬
lostna vrba.

Strog,  oster.

Stropoštati se,  zgruditi se.
Strovaliti,  zvaliti.

Strsiti,  ščetiniti se.

Strug,  stružeč; strugotina,  obla-
n.je.

Struja,  tok.

Struk,  stebelce, šopek; postava.
Struka,  plašč; vrsta (sorta).
Strunja,  kozja dlaka.

Strvina.  mrhovina.

Stube (mn. ž.),  stopnice.

StubUna,  otel panj.

Stiibokom,  do tal.

Studen (-i),  zima; studen (-a,
-o),  mrzel; studeni,  listopad.
Stupanj (-pnja),  stopinja.

Stužiti se,  slabo postati.

Stvoriti,  ustvariti
Sučeljavati (sučeliti) se,  gledati
se (z licem — čelom — obrnjen
biti proti čemu).

Sud,  posoda.

Sudarati se,  ujemati se.

Sudbina,  osoda.

Sudija,  sodnik; sudnica,  sodnija.
Sudjelovati,  delati s kom.
Sudjenica,  prisojena.

Sugare f-eta),  črno jagnje.
Suhomedjina,  zid za ograjo brez
apna; suhonjav,  sunoten.
Sujevjerje,  praznoverje.

Sujma,  strah.

Sukob,  spopad; sukobiti,  sre¬
čati ; — se,  srečati se, spo¬
pasti se.

Suložnica,  priležnica.

Sulud,  prismojen.

S^macan (-ena, -eno),  brej (o
mački'.

Sumoran (-rna, -mo),  mračen.
Sumpor.  žveplo.

Suncokret,  solnčnica.

Sunčarica,  vrtoglavost od solnca
(Snnnenstich).

Sundjer*,  goba.

Sunetiti*,  rezati.

SUNOVRAT

54

ŠEČER


Sunovrat(ice),  na glavo.

Suočiti,  postaviti enega proti
drugemu, da si v lice govo¬
rita (konfrontirati).

Supa/rnik,  zoprnik, protivnik.

Suprasan (-sna, -sno),  brej (o
prašiči).

Suproč, suprot,  proti.

Sur,  siv; surina,  suknja.

Surla,  rilec

Surodica,  daljnji sorodnik.

Sur sati se,  zgruditi se.

Susnježica,  sneg z dežjem.

Susreča,  srečanje; susresti (-tem,  I
-tnem),  srečati; na susret,  na¬
proti

Sustati (-nem),  opešati.

Sustiči, sustizati,  v. stiči, stizati.

Sustopice,  za petami; za vrstjo.

Sušten,  brej (o kuzli).

Suiti,  pravi.

Suton,  mrak.

Sutra,  jutri.

Suvad,  suhljad; suvaraJc (-rka),
suvatka,  kos suhljadi.

Suvišak (-ška ), prebitek, ostanek;
suriše,  preveč.

Suvjerica,  malo primirje.

Svačiji (-a, -e),  čigar si bodi,
vsacega.

Svaditi (svadjati) se,  spreti (pre¬
pirati) se; svadja,  prepir;
svadljiv,  prepirljiv.

Svagda,  vselej, zmirom; svagdje,
povsod ; svakako ,  na vsak i
način ; svakojak ,  vsakoršen ;
svakuda,  povsod.

Svanuti,  izdaniti se.

Svašta,  marsikaj.

Sve da,  če tudi.

Svečar,  kdor praznuje god.

Svečenik,  duhovnik.

Svedj, svedjer,  vselej, zmirom.

Svemir,  vesoljni svet.

Svetkovati,  praznovati ; svetko-
vina.  praznik

Soetotajstvo,  zakrament.

Sveudilj,  vedno.

Sveianj (-žnja),  povezek.

Svibanj (-bnja),  veliki traven.

j Sviči  (sviknuti ), privaditi se.

I Svidjati (svidjeti, -dim) se,  do-
padati (dopasti).

Sviest,  zavest; s viestan  (- tna ,
-tno),  zaveden.

Svigdje,  povsod.

Svilac  (- lea ),  sviloprejka.

| Svirala,  piščal; svirati,  piskati.
Svisnuti,  počiti.

Svita,  sukno.

Svitae (-tca),  kresnica.

1  Svitati  (svičem ), daniti se.

Svitice,  (dolnje) hlače; svitnjak,
hlačnik.

Svjedočba,  izpričevalo ; svjedo-
čiti,  pričati; svjedok,  priča.
Svjerovati,  besedo držati.
Svjetina,  svet (ljudje).

Svjetlueati se,  lesketati se.
Svjetovnjak,  posvetnjak.

Svjež,  frišen.

Svladati,  zmagati.

Svojak,  svak; svojski,  (kakor
svojega), dobro; svojstvo,  last¬
nost; svojta,  svojci.

| Svrab,  garje.

| Svračati (svratiti),  odvračati ;
— se,  ustavljati se, ostajati;
svrntište,  velika krčma, hotel.
Svrdao (-dla),  sveder.

Svrha.  konec, cilj.

Svrnuti,  v. svratiti.

Soršetak (-tka),  konec; svršiti,
dokončati.

Svuda,  povsod.

Š

Sajka,  ladja.

Saka,  pest.

Šalidžija,  šaljivec.

Šarac (-rca), šaren  konj; karati,
pisati; šaren,  pisan; šarka,
pisana puška.

Šarafiti,  viti, privijati (šravfatil.
Šaraglje (mn.  i.), kobila, kozel.
Šaš,  ločje.

Šatra,  senjmska prodajalnica.
Šav (švaj,  šiv.

Šeier*,  sladkor.

ŠEGRT

55

ŠUMATI

Segrt*,  rokodelski učenec.

Šeher*,  mesto.

Šenluk*,  veselje.

Šenuti (razumom),  ponoreti.
Šeprtlja,  izgovarjanje; kdor se
izgovarja.

Šereg,  četa; šerežanin,  orožnik,
žandar.

Šestar, šestilo,  Zirkel.

Sesana*,  puška.

Šešariea  (češarka ),  šiška.

Sešir,  klobuk.

Šetalica  (šetaljka ), Pendel; še-
tati (se),  izprehajati se; šetnja,
izprehod.

Seva,  škrjanec.

Ševrdati,  nestanoviten biti.
Ševrljuga,  v. seva.

Šibika  (šibljika ), šiba.

Šičar*,  dobiček, v plen.

Sija,  zatilnik; Šijak,  Slavonec.
Sik,  lošč, zlate pene.

Šikara, šikarje,  grmovje.

Sikati,  zibati; (-čem),  sikati.
Šiljak (-Ijlca) ,  špica; šiljast,
špičast.

Šiljati (-Ijem),  pošiljati.

Šiljeg,  mlad oven.

Šimšir*,  zelenika (pušpan).
Šinuti,  udariti (s šibo).

Šipak  (-pka ),  margarana, grana-
tovo jabolko; jagoda od ba¬
bjega zoba.

Sira*,  mošt.

Šišarica (šišarka),  šiška.

Šišati,  striči, rezati.

Sišmiš,  netopir.

Skakljati,  ščegetati.

Škanjac  (-njca ), kragulj.

Skloca,  pipec; šklocati,  klepetati.
Školj,  otok.

Škopac (-pea),  koštrun.

Skrabica,  skrinjica.

Škrebetaljka,  ropotulja.

Škrge (mn. z.),  ribja ušesa.
Škrgutati (-čem),  škripati.

Škrljak,  klobuk.

Škrob,  šterka.

Škrt,  skop.

Škuda,  tolar.

Škulj,  koštrun.

Škulja,  luknja.

Šljaka,  v. štaka.

Šljuka,  kljunač

ŠJjunak (-nka),  debel pesek, prod.
Šmrk,  brizgalnica: ščepec, ošča-
pek (tobaka); smrkati,  nosljati
(šnofati).

Šogor,  (= nemški Schvvager)
svak, šurjak.

Špkac (- kca ), katoličan.

Špag,  žep.

Špan,  oskrbnik.

Š'pilja,  otlina, jama.

Š(prih,  sekanci (šretlji).

Štagalj (-glja),  skedenj.

Štaka,  krevlja (bergla).

Štakor,  podgana.

Štampa,  tisk: štamparija,  tiskar-
v  niča; štampati,  tiskati.

Štap,  palica.

Štedionica,  hranilnica; štedjeti
(-dim),  hraniti, varovati; šted-
Ijiv,  varčen; štednja,  varčnost;
štednjak,  Sparherd.

Šteta,  Škoda ; štetovati,  Škodo
v  trpeti.

Štičenik,  branjenec, varovanec.
Šlilac (-oca),  čitatelj; štiti,  či-
v  ta ti.

Štititi,  braniti, varovati; štitnik,
v  skrbnik (tutor).

Štivo,  berilo.

Što,  kaj, kar; štogod(j),  karkoli,
nekaj; štošta,  marsikaj.
Štrcalica (štrcaljka),  brizgalnica.
j Štrk, štrkalj (-kija),  obad, bren-
, celj.

Sjrojiti,  rezati, skopiti.

Štucati se,  kolcati se.
j ‘Šubara,  kučma.

Suga,  garje; šugav,  garjav.
Šukunbaba,  praprababa; šukun-
djed,  prapraded.

| Suljati se,  lesti, vleči se, krasti se.
Šuljevi,  zlata žila.

Šuma,  gozd, hosta.

I Šumati se,  plaziti, krasti se.

ŠUPALJ

56

TOBOŽE

Šupalj (-plja, -pije),  otel; šup-
Ijak,  prazna glava; šupljikast,
„ luknjast.

Sura, šurjak,  ženin brat.

Šurka,  Šala.

Šušanj (-šnja),  listje.

Šušav,  brez rogov.

Šuštati (-tim),  šumeti.

Sut , v. šušav.

Suvali,  levičnik.

Švalja,  šivilja.

T

Ta  saj.

Tobak,  pola (papirja).

Taban,  podplat.

Tabati,  stopati.

Tačka,  natič, kol.

Tačke (mn. ž.),  samokolnica, vo¬
ziček.

Tada,  tedaj, takrat
Tain*,  obrok (hrane).

Taj,  ta.

Taki,  takoj.

Taki (brej),  ravno (število).
Takmiti se,  kosati se.

Takodjer,  tudi.

Talac (taoca ), porok, zastavljene«
Talas,  val
Taliti,  topiti.

Taljige (mn. ž.),  voz za enega
konja.

Talog,  gošča.
lamam*,  ravno.

Tamaniti,  pokončevati.

Tamjan,  kadilo.

Tamnica,  ječa, zapor; tamnovati,
v ječi biti.

Tane*  (- eta),  svinčenka, kugla.
Tanjir (tanjur),  pladenj, krožnik.
Taraba",  ograja od desk.

Z arac(a),  tlak; taracati,  tlak
delati.

Tarnice (mn. ž.),  težak voz.

Tast,  tešč; ničemuren.

Tava*,  ponev.

Tavan*,  podstrešje.

Tavnica,  v. tamnica.

Te,  ter.

Tecivo, tečevina  pridobitek; teči,
dobivati; trajati.

Teg,  poteg; teža; setev; tegleči,
n. pr. vol,  kteri vleče, kteri
je vprežen ; teglica,  buča, za¬
jemalo (der Heber); tegliti,
vleči; tehtati.

i Tegoba,  teža, težava.

1  Tek, teke,  še le, samo.

Teklič,  hitri sel.

j Telal*,  oznanjevavee ; telaliti,
oznanjevati.

Temelj,  osnova, podstava.

Tepati,  jecljati.

Tepsija*,  ponev.

Teret,  breme, tovor

Testerati,  piliti, žagati; testere
(-eta),  pila, žaga.

Testir*,  dovoljenje.

Tetiva,  kita.

Tetošiti,  gojiti, rediti.

Teturati,  opotekati se.

Tezulja,  tehtnica (vaga).

Težatni dan  = težatnik,  delav¬
nik ; težiti,  obdelovati.

Težiti,  hrepeneti ; tehtati (vagati),
težnja,  hrepenenje.

Tičiti se,  podrastke poganjati.

Tielovo,  praznik sv. Rešnjega te¬
lesa.

Tiesak (-ska),  tlačilnica (preša);
tiestiti,  tlačiti (prešati).

Tiganj,  koza.

Tikva,  buča.

Timariti,  česati, čohati.

Timor,  skala.

Tinjati,  tleti.

Tinji; za tinji čas,  na enkrat.

Titrati,  migljati; — se,  norče¬
vati se.

Tjelovježba,  telovadba.

Tjerati,  goniti.

Tjeskoba,  tesnoba, strah.

Tjesiti,  tolažiti.

Tko,  kdo, kdor.

Tlapnja,  bledenje; tlapiti,  blesti.

Tmuša,  tema.

'Jobolac (-lea),  mošnja.

Tobože,  Češ.

TOOILJ

57

UČE8TNIK

Tocilj,  brus; tociljati se,  dr¬
sati se.

Točah i-čka),  kolo.

Tok,  nožnica.

Toke* (mn. ž.),  srebrne plošče na
prsih.

Tolič,  v. otolič.

Toljaga,  gorjača.

Toprv,  še le.

Topuz*,  bat, eep.

Tor,  pletena ograja za živino;

toriti,  srati.

Torlak,  bahač.

Tornjati se,  pobirati se.

Toshati,  nazaj rivati.

Tovan  (- vna, -vno),  debel, rejen;

toviti.  rediti.

Trag,  sled.

Trajati (-jem),  trpeti.

Tralje (mn. ž.),  krpe, cunje.
Trampiti,  zaineniti.

Trapiti,  trpinčiti.

Trator,  marjetica.

Travanj  (- vnja),  mali traven,
Tražbina,  terjatev; tražiti,  iskati,
terjati.

Trčati (-čim),  teči, leteti
Treptati (-čem),  pomežkovati;
treptjeti (-tim),  migljati, ble¬
ščati (se).

Trešnja,  črešnja.

Trgnuti,  potegniti.

Trh,  breme, tovor.

Trice (mn. z.),  otrobi; tričarija,
čenčarija.

Triem,  lopa, veža.

Trklja,  kol.

Trljati,  treti, drgniti.

Trnokop,  rovniea.

Trnuti,  gasiti.

Tfnuti,  otrpevati.

Trojaci.  Binkošti.

Trom,  težak, len.

Tronuti,  geniti.

Troska,  žlindra.

Trovati,  ostrupljevati.

Trpati,  mašiti, tlačiti.

Trpeza,  miza.

Trs,  trta; trsje,  vinograd.

Trsiti se,  skrbeti, truditi se.

Truba, trublja,  trobenta.

Trud,  kresilna goba.

Trudan (-dna, -dno),  noseč; tru-
dovi,  popadki, porodne bole¬
čine.

Truhlež,  trohnoba ; truhliti (truh-
nuti),  trohneti; truo (truhla,
truhlo),  trohljiv.

Trum,  troha; truniti,  trositi.
Trvenje,  trenje.

Trzati (-zem),  trgati, potegovati;

— se,  dramiti se.

'Tucak,  berač.

Tučak (-čka),  tolkač; tučnja,
pretep.

Tudj,  tuj; tudjinac  (- nca ), tujec.
Tug*,  konjski rep.

Tuka,  pura; tukan,  puran.
Tulum*,  meh.

Tumačiti,  razlagati.

Tumarati,  tavati, potikati se.
Tunja,  kutina.

Tur,  del hlač mej nogami.

Turad (-i),  Turki.

Turati,  metati, rivati.

Turpija*,  pila.

Tutanj (-tnja), tutnjava,  bobne¬
nje; tutnjiti,  bobneti.

Tvar,  snov.

Tvor,  dehor.

Tvor,  delo; tvorac (-rca),  stvar¬
nik; tvoriti,  delati; tvornica,
fabrika.

Tvrdica,  skopuh.

Tvrdka,  firma.

TT

U,  v, pri, od.

Uapsiti,  zapreti.

Ubav,  lep.

Ubaviestiti,  v. obaviestiti.
TJbitačan (-čna, -čno),  poguben.
Ublažiti,  potolažiti.

Ubrus  robec.

Učati (-čim),  v. bučati.

Učenik,  učenec.

Učestati.  pomnožiti se.

Učestnik,  deležnik ; učestvovati,
udeleževati se; učešče,  ude¬
ležba.

UČINAK

USJEV

58

Učinak  (- nJca'),  delo, nasledek;
učiniti,  storiti.

Učtiv,  priljuden.

Uči  (udjem),  vniti.

Udati,  omožiti.

Udav,  kača velikanka.

Udes,  osoda; udesiti  ( udešavati ),
narediti (narejati); srečati (sre¬
čevati).

Udica,  trnek.

Udieliti,  podariti.

Udilj,  vedno.

Uditi,  razrezovati; Škoditi.

Udjelak (-diolca),  miloščina.

Udoban {-Ima, -bno),  priročen,
ugoden.

Udostojiti,  za dostojnega, vred¬
nega spoznati; — se,  dostojen,
vreden postati.

Udvoran (-rna, -mo),  postrežen ;
vdvorcevati se,  prikupovati se,
prilizovati se; udvorica,  pri-
lizovavec.

Ugadjati,  ustrezati; ubirati.

TJgar (-i),  praha.

Ugaralc (rka),  ogorek.

Uglaviti,  vsaditi; skleniti.

Ugled,  veljava, čast.

Ugljen,  ogel; ugljevlje,  oglje.

Ugnjetavati,  pritiskati.

Ugoditi,  ustreči.

Ugor,  jegulja.

Ugorak (-rka),  kumara.

Ugursuz*,  malopridnež.

TJhnr,  korist, dobiček.

Uhoda,  ogleduh; uhoditi,  ogle¬
dovati.

Uholaža,  strigalica.

Ujamčiti,  pripeti.

Ujamčiti,  za poroka vzeti; — se,
postaviti se za poroka.

Ujati (-jim),  v. hujati.

Tjjedno,  skupaj.

Uka, ukati,  v. huka, kukati.

Ukinuti {ukidati),  odpraviti,
ovreči; utrgati.

Ukloniti,  odstraniti; — se,  umek-
niti se.

Uklopiti,  vtisniti.

Ukočiti se,  otrpniti.

Ukopnica,  mrtvaška obleka.
Ukosnici,  okrasilne verižice za
lase.

Ukrcati,  naložiti; — se,  stopiti
na ladjo.

Ulagivati se,  prilizovati se.

Ulak*,  hitri sel.

Ulaz,  vhod; ulaziti,  vhajati, pri¬
hajati.

Ulazica,  prilizovavec.

Uli&iti,  olikati; — se,  napra¬
viti se.

Uliste,  panj; uljevi,  čebelna za¬
lega.

Uljudba,  omika.

Ulozi,  trganje, protin.

Umači  (umaknuti'),  uiti.

Urnah,  takoj.

Umalo,  skoro.

Umicati (-čem),  uhajati.

Umiječe,  znanje, umetnost.

Umil j at,  mil.

Umoran (-rna, -mo),  truden.
Unakrst,  navzkriž.

Unatoč,  kljubu.

Unieti {-nesem),  vnesti.

Unosan (-sna, -sno),  kar nese do¬
biček.

j Unovčiti,  v denar spraviti.

J Upala , vnetje.

Upanjiti se,  osupniti.

Upeti (-pnem), upinjati (-njem) se,
upreti, upirati se.

Uploške,  sploh.

Upotrebiti,  porabiti,
i Uprava,  vodstvo ; upravljati,  rav¬
nati; upravo,  prav, ravno.
Uputa,  navod, napeljava; upu-
titi.  napeljati.

Uraniti,  zgodaj vstati.

Ured,  urad.

Ures,  olepšava.

Url(ik)ati (čem),  tuliti.

Urnebes,  bobnenje.

Uročiti,  določiti.

Urota,  zarota.

Urvina,  strmina.

Usebina,  obseg.

Usidjelica,  staro dekle.

Usjev,  setev.

USKORITI

59

UZ PRAVITI

Uskoriti,  pospešiti.

Uslov,  pogoj.

Uslužan (-zna, -žno),  postrežen.
Usniti (se),  sanjati (se); usnuti,
zaspati.

Usov,  plaz, lavina.

Uspievati (uspjeti, -ijem),  napre¬
dovati, dosegati.

Uspomena,  spomin.

Usrdan (-dna, -dno),  prisrčen;
postrežen; usrdje,  prisrčnost;
postrežnost.

Ustaša,  upornik ; ustati,  upreti se.
Ustava,  zatvorniea.

Ustopice  (ustopee),  za petami, za
vrstjo.

Ustrojiti,  uravnati, urediti, na¬
rediti.

Ustručavati se,  obotavljati se.
Usud,  osoda; usuditi,  določiti;

— se,  predrzni ti se.

Ušara  sova.

Uši (ušiju),  ušesa.

Uškati,  dražiti.

Uštap,  ščip.

Uštinuti,  uščipniti.

TTštipak (-pica),  krof (jed).

Uštrb,  prikrata, škoda.

Utaložiti,  potolažiti.

Utama/n,  zastonj.

Utanačiti,  določiti.

Utega,  modrc (Mieder).

TJtez,  teža (za mero drugih reči).
Utirati,  brisati.

Utišati,  potolažiti (se).

Utjecaj,  vpliv; utjecati,  vplivati.
Utjeha,  tolažba.

Utjeloviti,  vtelesiti, vdružiti.
Utočište,  pribežališče.

Utok,  pritožba.

Utrenik,  cesta.

Utrina , travnik.

Utrkivati se,  dirjati za stavo.
Utrdba,  drob.

Utuviti,  zapomniti; u glavu,  vti¬
sniti.

Utvara,  dozdevek, prikazen; iitva-
rati (utvoriti) se,  (do)zdeti se.
Uvala,  dolina, sedlo (mej gorami).
Uvaziti,  preudariti, ceniti.

Uviek,  vedno.

Uvjerica,  premirje.

Uvjeriti,  zagotoviti, prepričati.
Uvjet,  pogoj.

Uvježbati,  izuriti.

Uvojka,  koder.

Uvreda,  razžaljenje; uvriediti,  raz¬
žaliti.

Uvrieiiti,  vsaditi.

Uvrsti  (-zem),  vdeti.

Uvršan (-sna, -šno),  z vrhom.

Uz,  gori, nazaj, zraven, o(b).

Uza,  ječa.

Uzači (-djem),  vzpeti se.
Uzagrebce,  v skok.

Uzajmiti,  na posodo vzeti, — dati.
Uzalud,  zastonj.

Uzamance,  za vrstjo.

Uzaptiti,  zarubiti, zapreti.
Uzastovce,  za vrstjo.

TJzašašče,  Vnebohod.

Uzbibati,  zazibati.

Uzbrdica,  strmina; uzbrdo,  nav¬
kreber.

Uzburkati,  vznemiriti.

Uzdarje,  povračilo za dar.

Uzdati se,  zaupati.

Uzduh,  zrak.

Uzduž,  po dolgem, ob.

Uzet,  mrtvouden.

Uzgred,  mimo gredč, gredoč; uz-
gredan (-dna, -dno),  postranski.
Uzhititi,  očarati.

Uzica,  vrv.

Uzimati,  jemati.

Uzkrs,  Velika noč; uzkrisiti,  obu¬
diti; uzkrsnuti,  vstati, obuditi
(od mrtvih).

Uzlaz.  vzpenjanje; uzlaziti,  vzpe¬
njati se.

Uzletjeti,  kvišku poleteti.

Uzmači (-maknuti ), uzmicati
(-čem),  umekniti (umikati) se.
Vznik,  jetnik.

Uznosit,  navdušen; uznositi se,
napihovati se.

Uzorak (-rka),  obrazec.
Uzporediti,  primeriti; uzporedo ,
eden zraven drugega
Uzpraviti,  po konci postaviti.

UZPEEGNUTI

60

VISIBABA

Uzpregnuti, uzprezati (-žem),  za¬
držati, zadrževati.

Uzprkos,  kljubu.

Uzput,  mej potjo, gredoč.
Uzrujati,  razdražiti.

Uztrajati (-jem),  trpeti, prenašati.
Uztrpjeti  (- pim ) se,  potrpeti.
Uztuk,  zavračilo, pomoč.

TJžas,  groza, strah.

Užditi, meči (-žežem),  užgati.

TJže (-eta),  vrv.

"V

Va,  v, va viek,  vedno.

Vaditi,  jemati (iz česa).

Vaj,  joj !

Vajat,  klet, shramba.

Vajda*,  korist.

Vajkada,  od nekdaj.

Vaj me,  joj meni!

Vala*,  res, gotovo.

Valjak  (- Ijka),  valjar.

Valjan,  veljaven, dober, priden;

valjati,  veljati; valja,  treba je.
Valjda,  brž ko ne.

Valjušica,  cmok.

Van,  ven, zunaj, razun; vani
(panka),  zunaj ; vanjski,  zunanji;
vanjština,  zunanjost; vanredan
(-dna, -dno),  izreden.

Vanjkuš,  podzglavje.

Vapaj,  vpitje; vapiti,  vpiti.

V arak* (-rka),  lošč, zlate pene.
Var okati (se),  ugibati se.
Varalica,  goljuf; varancija,  go¬
ljufija; varati,  goljufati.
Varenika,  toplo, sladko mleko.
Varganj,  goba, gliva.

Variti,  kuhati; varivo,  sočivje,
prikuha.

Varka.  goljufija.

Varmedja,  županija.

Varnica,  iskra.

Varoš* (-i),  mesto.

Vasioni sviet,  vesoljni svet.
Vaskrs,  v. uskrs.

Vasmir,  vesoljni svet.

Vaš (-i),  uš.

Vašar,  semenj.

Vaška,  pes.

Vatra,  ogenj; vatralj,  lopatica.
Vavoljak (-Ijka),  svaljek.

Vazam  (- zrna *, Velika noč.
Vazda,  vedno.

Vazduli,  zrak.

Važiti,  veljati.

Večeras,  nocoj.

Več,  uže, ali; več ako,  razun če;

večma,  bolj.

Veka,  meketanje.

Vekšinjom,  veči del.

Vele,  mnogo, vrlo.

Veleban (-bna, bno),  veličanski.
Veljača,  svečan.

Velji,  velik.

Veo (vela),  tenčica, zagrinjalo.
Veoma,  vrlo.

Vepar (-pra),  merjasec.

V er ati (-remi,  skrivati; — se,
skrivaj okolo hoditi.

Veresija,  upanje.

Vergija*,  davek.

Verugati se,  viti se, zvijati se.
Vesti (-zem),  štikati (sticken) ;
vez,  štikarija.

Vičan (-čna, -čno),  navajen.
Vidati,  zdraviti.

Vidik,  pogled, razgled.

Vidjelo,  luč.

Viečati,  posvetovati se; vieče,
svčt; viečnik,  s|etovavec.

Vieno,  dota.

Vijoča,  velnica; vijalište,  kjer
volkovi tulijo; vij ati (-jem),
vejati; snežiti; tuliti; vigavica,
metavica

Vijor,  vihar: vijoriti se,  vihrati.
Vijugati se,  viti se.

Vikati  (- oičem),  vpiti.

Vilaet*,  dežela.

Vilica,  čeljust.

Viljuške,  vilice.

Vilovit,  kakor vila.

Vinjaga,  vinika.

Vinko Lozic,  vino od lože (trte)
(v šali).

Vinuti se,  zavihtiti se.

Viriti,  luk ati.

Visibaba,  zvonček.

VIŠKA

61

ZADIEVATI

Viška,  rezgetanje; vrisk.

Višak (-ška),  ostanek, presežek,
prebitek; više,  več; višnji,
najviši.

Vitak (-tka, -tko),  šibek, tenek.

Vitice (mn. ž.),  kodri.

Vitlati,  mahati; goniti.

Vič le (-eta ), pes prepeličar; vi¬
ž/iti,  zijati.

Vjedja,  obrv.

Vjekovati,  živeti (večno).

Vjenčati,  poročiti.

Vjera,  zvestoba; upanje; ! Jeran
(-rna, -rno),  zvest; vjerenica,
zaročnica; vjeresija,  v. veresija;
vjeriti (se),  zaročiti (se); vje-
rovnik,  upnik.

Vješala (mn. sr.),  vislice; vješati,
obešati.

Vješt,  umen, izveden, sposoben,
spreten ; vještak,  izvedenec ;
vještica,  čarovnica.

Vjetrenjača,  vetrni mlin; vel-
nica; vjetrenjak,  nestanovitnež.

Vježba,  vaja; vježbati,  vaditi.

Vlače,  klasje ( vlat,  klas).

Vlaga,  moča.

Vlah,  človek pravoslavne vere,
Srb.

Vlast,  oblast; vlastan f-tna, -tno),
pooblaščen; vlastelin (mn. vla-
stela ) , graščak, plemenitaš ;
vlastit,  lasten, svoj; vlastitost,
lastnost.

Vlasulja.  baroka.

Vlašiči,  gostosevci (zvezde).

Vlazan (-zna, -žno),  moker.

Voče,  ovočje, sadje; vočka,  sadno
drevo; vočnjak,  sadni vrt.

Vodenica,  mlin.

Vodjice (mn. z.),  vajeti.

Vojna,  vojska.

Vojno,  mož, soprog.

Vojska,  vojaki, armada.

Volij,  rajši ; vol jeti (-im),  rad (rajši)
imeti.

Voštan,  voščen.

Vrač,  vedež; zdravnik; vračati,
vedeževati; vračiti,  zdraviti.

Vran,  črn.

Vratiti,  vrniti.

Vrcati,  brizgati, odletovati; — se,
gibati, metati se.

Vrebati,  prežati.

Vrelo,  vrelec, izvirek, studenec.
Vremešan (-šna. -šno),  starikav.
Vreva,  vrenje, mrgolenje, gneča.
Vrhnje,  smetana.

Vrieči  (vršem),  vršiti.

Vriedjati,  žaliti.

Vrieme,  čas.

Vrkati,  podpihovati.

Vrlet  (-*), strmina.

Vrljati (vrludati),  klatiti se.
Vrndati,  debelo presti; blebetati.
Vrpca,  vrvca, trak.

Vrpoljiti se,  nemirno stati ali
sedeti.

Vrstan (-tna, -tno),  izvrsten, spo¬
soben.

Vršnjak,  vrstnik.

Vrtlog,  vrtinec.

Vrutak (-tka),  v. vrelo.

Vrvjeti (-im),  mrgoleti.

Vrzino kolo,  mesto, kjer vile ple¬
šejo.

Vucibatina  klatež.

Vučac (-čca),  snet.

Z

Zabašuriti,  potlačiti, skriti.
Zabezeknuti se,  osupniti.

Zabit (-i),  samota.

Zablehnuti se,  zagledati se.
Zabluda,  zmota.

Zaborav,  pohabljenost; zaboravan
(-vna, -vno),  pozabljiv; zabo-
raviti,  pozabiti.

Zabuniti,  zmesti, zmotiti.

Zabušiti,  potlačiti; zadeti.

Začeče,  spočetje; začeti,  spočeti.
‘Začelje,  vrh mize.

Začepiti,  zamašiti.

Začina,  zabela; začiniti,  zabeliti.
Zači (zadjem),  zaiti.

Zadača  ( zadatak, -tka),  naloga.
Zadah,  neprijeten duh.

Zadesiti,  zadeti.

Zadievati, zadirkivati,  dražiti.

ZADJEVICA

62

ZAZIRATI

Zadjevica,  prepir.

Zaduhati se,  zasopsti se.

Zaduzbina,  kar kdo sezida ali
naredi za zveličanje svoje duše.

Zagaliti,  razgaliti.

Zaglaviti,  zagozditi; dokončati;
poginiti.

Zagonetati (-čem),  uganke, za¬
stavice zastavljati; zagonetka,
uganka, zastavica.

Zahod,  stranišče.

Zahvalan (-Ina, -Ino),  hvaležen.

Zaimati,  na posodo jemati, dajati.

Zaira*,  živež.

Zaista,  zares.

Zajam i-jma ), posojilo.

Zajednica,  vkupnost, družba.

Zajedno,  vkupe.

Zaklon,  zavetje; zakloniti (za -
klanjati),  (o)braniti; — se,

(sikriti se.

Zaklopac (-ped),  pokrov; zaklo-
piti  (zalclapati ), pokriti (-kri-
vati).

Zakon,  vera; postava.

Zakuha,  zavinek; zakuiast,  zvit.

Zalaziti,  zahajati.

Zaliha,  zaloga.

Založiti,  zastaviti.

Zaludan (-dna, -dno),  prazen.

Zalupati,  zabiti.

Zalutati,  zaiti.

Zamači (-maknuti),  skriti se;
obesiti.

Zaman,  zastonj.

Zamakaj,  mahljaj; važnost; za¬
mazan (-sna, -šno),  važen, velik.

Zametak (-tka),  zarodek, klica;
zametati (-čem), zametnuti,
začenjati, začeti.

Zamietiti,  opaziti.

Zamnjeti,  zadoneti.

Zamrsiti,  zaplesti.

Zanago,  zares.

Zanat*,  rokodelstvo.

Zanieti (-nesem),  navdušiti; za¬
nosit,  navdušen.

Zanovietati,  kvasiti.

Zao (zla, zlo),  hudoben.

Zapanjiti se,  osupniti.

Zapara,  soparica.

ZapeU (zapinjati),  obtiča(va)ti.

Zapis,  volilo.

Zaporka,  oklep.

Zaprdivati,  z vprašanji nadle¬
govati.

Zapreka,  ovira.

Zapremiti (zapremati),  zasesti,
zavzeti.

Zapt*,  strahovanje; zaptiti,  u-
strahovati.

Zapučiti  (-pueati),  zapeti.

Zapušač,  zamašek, čep; zapusiti,
zamašiti.

Zar,  ali?

Zaravanak (-nka),  ravan v gori.

Zarediti,  začeti po redu iti; po¬
svetiti.

Zarobiti,  v sužnjost odpeljati.

Zaroniti,  potopiti se.

Zaselak (-oka),  pristava.

Zasjeda,'  prežanje; zasjedati
(-sjesti),  prežati.

Zastava-,  dno mize.

Zastor,  pregrinjalo, zavesa.

Zašto,  zakaj ? ker.

Zateči (zatjecati, -čem) se,  ob¬
ljubiti (obetati).

Zatočiti,  zapreti.

Zatočnik,  kdor se zateče,  obveže;
junak.

Zatomiti,  zatajiti, ukrasti; za¬
treti, uničiti.

Zator,  zatir, pokončanje.

Zatraviti,  začarati.

Zatvor,  zapor; zatvoriti (zatva-
rati),  zapreti (zapirati).

Zaudarati,  dišati.

Zavaditi,  razpreti.

Zavičaj,  dom, domovina.

Zavidan (-dna, -dno),  nevoščljiv;
zavist (-i),  nevoščljivost.

Zavjera,  zarota ; zavjeriti se,
priseči, obljubiti, zarotiti se.

Zavjet,  obljuba; zavjetovati se,
obljubiti se.

Završiti,  dokončati.

Zazirati (-rem),  bati ali sra¬
movati se, ogibati se; zazor,

ZBILJA

63

ŽIVOTINJA

sramota; zazoran (-rna, -mo),
sramoten.

Zbilja,  v. sbilja.

Zbiti se,  v. sbiti se.

Zboriti,  v. sboriti.

Zbubati,  v. sbubati.

Zdepast,  čokat, tršat.

Zdjela,  v. sdjela.

Zec,  zajec.

Zemljah,  rojak.

Zglob,  v. sglob.

Zgoda,  v. sgoda.

Zgrada,  v. sgrada.

Zievati,  zijati, zdehati se.

Zimus,  te zime.

Zjenica,  punčica (v očesu).
Zlikovac (-vca),  malopridnež,
hudobnež, hudodelec; zločest,
malopriden, hudoben; zločin,
hudodelstvo ; zlorad,  škodo¬
željen ; zlostaviti,  trpinčiti ;
zlotvor,  hudodelec.

Zmiga,  kača.

Značiti,  pomeniti; znak,  zna¬
menje.

Znaličan {-čna, -čno),  radoveden.
Znamenit,  imeniten.

Znoj,  pot.

Zob (-i),  oves.

Zobun,  oprsnik.

Zolja,  osa.

Zor*,  sila; zoran [-rna, -mo),
silen.

Zova,  bezeg.

Zraka,  žarek.

Zublja,  baklja.

Zujati (-jim),  brenčati.

Zulum*,  nasilje.

Zurnbul*,  hijacint.

Zuriti,  zijati, zijale prodajati.
Zvanica,  povabljenec.

Zveka,  zvonjenje, glas.

Zvekan,  trap.

Zveket,  brenkanje ; zveketati,
(-čem),  brenkati.

Zvekir,  obroček, trkalce (na vra¬
tih)

Zviznuti,  zažvižgati.

Zvrčak  (-čka ), volk (igrača);

zvrčati (-čim),  brenčati.
Zviik,  zvonjenje, glas; zvučiti.
zvoniti, glasiti se.

1Š

Žacati se,  bati se.

Žal,  obrežje.

Žalfija,  žajbelj.

Žaliti,  obžalovati; -se,  tožiti se.
Žamor,  šum, hrup.

Zao,  žal; žao mi je na koga,
jezen, sem; žaobina,  denarna
v  zastava.

Zapati se,  sramovati se.

Žar,  žerjavica; žara,  urna; ža¬
rilo,  pečni drog.

Žban,  v. džban.

Žbuka,  omet (frajh).

Žbun,  v. džbun.

Ždral,  žerjav.

Ždrieb,  kocka.

Ždrielo,  klanec.

Žeči (žežem),  žgati; žega,  pripeka.
Ženar,  babjak, babež; ženik,
ženin; ženka,  samica.

Žesta,  alkohol; žestiti se,  jeziti
se; žestok,  hud.

Žganica,  žganje.

Žgaravica,  zgaga.

Žica,  konec; drat; struna.

Žiče,  življenje.

Žid(ov),  .Jud.

Zidak (-dka, -dko),  redek.
Žigosati (-šem),  vžigati znamenje
(žig)\  stramotiti, grajati.

Žik,  lošč, zlate pene.

Žir,  želod; žiriti,  hraniti z že¬
lodom.

Žitak (-tka),  življenje, živež.
žitelj,  stanovavec.

Živa,  živo srebro.

Živad, (-i),  perotnina.

Živica,  živa meja, seč.

Živoder,  konjederec.

Život,  življenje; životariti,  živa-
_ riti. revno živeti.

Životinja,  žival.

ŽIŽAK

04

ŽVATATI

Žižak (-žka),  luč.

Žmiriti,  pomežkovati; žmuriti,
mežati.

Žohar,  ščurek.

Žrtva,  darilo; žrtvenih,  oltar;
, žrtvovati,  darovati.

Žrvanj (-vnja),  žrnek; žrvnjati,
v  žrnati.

Žuher  (žubor ), šumljanje; žu-
horiti,  šumljati.

| Žudjeti (-dim),  hrepeneti ; žndnja,
hrepenenje.

Žuhak (-hka, -hko),  grenek.
Žumanac (-nca),  rumenjak.
Zuriti se,  hiteti.

Zut,  rumen; žutica,  zlatenica.
Žvale (mn. ž.),  uzda; žvalo,  žrelo.
Zvatati (žvakati) (-čem),  žvečiti.

Zemljopiana imena.

Sag,  Carlopago.

Bakar,  Buceari.

Bar,  Antivari
Beč,  Dunaj.

Blatno jezero,  Plattensee.
Brač,  Brazza.

Budim,  Ofen.

Crntat,  Ragusa vecchia.
Cres,  (Jherso.

Črna gora,  Monte negro.
Cakovac,  Caakaturn.
JDjakovo,  Diakovar.

Drač,  Durazzo.

Dubrovnik,  Ragusa.

Dtinaj (Dunav),  Donava.
Erdelj,  Siebcnbiirgen.

Gjur,  Raab.

Gruž,  Gravosa.

Hvar,  Lesina.

.Jakin,  Ancona.

Karlovci,  Karlowitz.

Kiseg,  Gtins.

Kološvar,  Klauaenburg.
Kopar,  Oapodistria.

Košiče,  Kaachau.

Kotor,  Cattaro.

Kraljeviča,  Portore.
Križevac (Križevci),  Kreuz.
Krk,  Veglia.

Labin,  Albona.

Lastovo,  Lagosta.

Leš,  Alessio.

i Lošinj,  Luaain.

Misir,  Egipt.

Mletci,  Benetke.

Mljet,  Meleda.

Napulj,  Neapel.

Neretva,  Narenta.

Nižidersko jezero,  Neusiedlersee.

Novi,  Oasteinuovo.

Novi sad,  Neusatz. •$<:.

Ocinj,  Dulcigno.

Omiš,  Almissa.

Osiek,  Esseg.

Osor,  Ossero. m-.\

Ostrog on,  Gran.

Peč,  Ipek.

Pečuh,  Fiinfkirchen.

Plominj,  Fianona.

Poreč,  Parenzo.

Požun,  Pressburg.

Pulj,  Pola.

Pulja,  Apulija.

Kieka,  Fiume.
tlenj,  Zengg.

Sibinj,  Hermannstadt.

Skadar,  Scutari.

Skradin,  Scardona.

Smederevo,  Semendria.

Solin,  Salona.

Solun,  Theasalonich.

Spljet,  Spalato.

Stolni Biograd,  Stuhbveissenburg.

— 65  -

Inja, Sriem,  Sirmien.

Subotica,  Maria Theresiopel.
Subotište,  Steinamanger.
Šopronj,  Oedenburg.
Štavnica,  Sehemnitz.

Tisa,  Theiss.

I Ulčin,  Dulcigno.
j Veliki Varadin,  Gros8wardein.
< Vis,  Lissa.
j Zadar,  Žara.

Zemun,  Semlin.

| Žumberak,  Siehelburg.

do.

•iti.

Osolma imena.

Bartol,  Jernej.

Benko,  Benedikt.

Božidar,  Teodor.

Cvjetko, r  Florijan.

Ciril (Ciro),  Ciril.

Danilu (Dane),  Daniel.
DCi.itrija,  Demetrij.

ro (Gjorgje),  Jurij.
Donko,  Henrik.
llija,  Elija.

Isus,  Jezus.

Ivan,  Janez.

/a, Agata.

Sa (Jašo),  Jakob.

■na (Jelka),  Helena.
tava,  Elizabeta
. Jim (Jerko),  Hieronim.
Kosta,  Konstantin.

Krsto,  Krištof.

Lavoslav,  Leopold.
ljubica,  Amalija.

Maca, Mara,  Marija.

Manojlo (Mane),  Emanuel.
Mihovio (-ila), Mijat, Mijo, Miško
Mišo,  Mihael.

Mirko,  Emerik.

Mito,  v. Dimitrija.

Ognjeslav,  Ignacij.

Bero,  Petar.

Buža,  Rozalija.

Slavoljub,  Eduard.

Srečko,  Feliks.

Škender,  Aleksander.

Vatroslav,  Ignacij.

Vjekoslav,  Alojzij.

Vuk,  Woligang.

Zlata,  Avrelija.

Zlatko,  Avrelij.

Željko,  Desiderij.

Žiga,  Sigismund.

Živko,  Vitalis.

VVVil/V.

Rječnik hrvatsko-slovenski.

I

«

r*

Izvadak iz pravila „Matiee Hrvatske".

Smjer i sredstva.

§. 1. Dosadanje družtvo „Matica Ilirska' 1  zvat če se »Matica
Hrvatska", na koju prelaze sva imovinska prava i obveze »Matice ilirske",
te kojoj je poglaviti smjer:

a)  širiti koristne nauke, na koliko ne spadaj u na strogo znan-
stvenu i pučku knjigu; 1)  unapredjivati iirvatsku liepu knjigu (beletri-
stiku); a um to prema dosegu sredstva:  c)  unapredjivati gla-
sbenu i likovnu umjetnost (slikarstvo i kiparstvo); d)  podpomagati
domač : zaslužne pisce i umjetnike, a ponajprije članove ovoga družtva
na književnom radu i na nevolji; e)  namicati pomoč njihovim udovicam
i sirotam.

§. 2. Sredstva su „Matici Hrvatskoj" :

a)  kamati od glavnice; b)  godišnji prinosi članova radnika i pri¬
nosnika; c)  prihodi od razprodaje izdanih knjiga, od čitačih i drugih
zabava; te napokon d)  darovi.

Članovi, njihova prava i dužnosti.

§. 3. ylanovi su Matice Hrvatske":

a)  Zakladnici (utemeljitelji), koji na jedanput ili na deset rokova
za pet godina platiše ili plate u družtvenu blagajnu 50 for. a. vr. ili ako
su juristične osobe (knjižnice, škole, čitaoniee itd.) 100 for. a. vr. Izni-
mice može svaka pučka škola siromašnijih občina postati zakladnicom
»Matice Hrvatske" uz prinos od 50 for. a. vr., ako politička oblast to
siromaštvo potvrdi. b)  Radnici, koji ako nisu zakladnici, plačaju svake
godine 3 for. prinosa, te koji se osim toga obvežu unapredjivati smjer
družtva svojom književnom ili umjetničkom radnjom, čitanjem na za¬
bavah, zajedničkim radom u strukovnih odborih ili inim načinom prama
ustanovam §. 1. c)  Prinosnici, koji plačaju svake godine 3 for. prinosa
a nikakve se druge dužnosti ne podhvačaju. d)  Pocastni članovi, koji
nisu ni zakladnici ni plaeujuči radnici, ni prinosnici »Matice Hrvatske",
ali se ipak odlikuju književnim ili umjetniekim radom, ili kojim drugim
načinom u pomoč pritječu ovomu družtvu, te koji se na predlog književno-
umjetničkoga odbora u glavnih skupštinah imenuju.

§. 6. Zakladnici koji nisu voljni svoga prinosa na jedan put izpla-
titi, a i radnici obvezuju se pismeno, da če se ustanovam §. 3. odužiti

68


§. 7. Tko šest mjeseci poslije pismene opomene dospjela obroka
ne plati, prestaje biti članom „Matice Hrvatske" i lišava se prava, koja
mu kao „MatiČaru“ pripadajo.

§. 10. Zakladnici, radnici i prinosnici dobivaju dok živu, a juri>
stične osobe dok kao takove obstoje sve knjige, koje družtvo svojim
troškom izdaje, bezplatice;  samo ako bi troškovi izdavanja bili veliki,
platiti če „Matičari“ dielomičnu kupninu, koju za svaku knjigu ustanovi
zajednički odbor. Trošak odpreme namirivat če oni „Matičari“, koji tim
putem dobivaju knjige.

Opazka. Da se olakša pristup u družtvo, imade „Matica“  u svih
večih mjestih svoje povjerenike,  kojim se prijaviti valja, te u
opredieljeno vrieme prinos uplatiti.

Članovi dobivaju svekolike „Matieom“ izdane knjige preko gg. po-
vjerenikž, kojim treba razmjerno da nadoknade poštarinu,  skopčanu
s pošiljkom.

Slovenski članovi  dobivaju, kad se medju članove »Matice
Hrvatske" upišu — osim godišnjih knjiga — i: »Kječnik Hrvatsko-
Slovenski  (drugo pregledano izdanje god. 1895.)“ na dar.

Knjige »Matice' se absolutno  nikomu ne šalju, koji nije ...
svojoj utemeljiteljni ili godišnji prinos uplatio, a povrh toga u pogledu
utemeljitelja drži se strogo §. 7. društvenih pravila.

Svake godine, iza kako se sve onogodišnje kpjige „Matiee“ druš¬
tvenim povjerenikom dotično članovom dostave, oglasi se u novinah, :
da su knjige „ Matice 11  svim članovom odaslane, i opredieli ujedno i
vrieme reklamacije,  ako koji član slučajno ne bi bio dobio sebi
pripadajuče knjige, da je uzmogne ili kod dotičnoga družtvenoga po-
vjerenika ili kod društva potražiti. Tko u opredieljeno vrieme rekla¬
macije ili u povjerenika ili u društva sebi pripadajuče knjige ne potraži,
nema je prava više iza toga vremena tražiti, i ..Matica" ne uvažuje
kasnije reklamacije radi nedobivenih knjiga.

Ako je u bližini kojega „Matičina“ povjerenika ili člana koje
povede mjesto ili okolica, koja nema povjerenika,  a bilo bi izgleda,
da tamo pristupi „Matici" više članova, neka se to dojavi družtvenomu
blagajniku, i ujedno naznači pouzdanu i rodoljubivu osobu, koja bi
voljna bila dužnosti povjerenika na sebe uzeti i sdušno vršiti.


NfiRODNR IN UNIUERZITETNR
KNJI2NICR

0000042671 G