St.
Mesečna pri ločja ,^ovemu Domoljubu".
Povodenj.
18. junija zvečer je po-ijansko dolino zadela velika vremenska nezgoda. Utrgal se je oblak in takoj so bile vse struge gorskih hudournikov prenapolnjene. Podivjana voda je odnašala vse, kar je dosegla — zemljo, skale, drevje, trgala je ceste, rušila mostove in jezove ter poplavljala hiše. Največjo škodo je pretrpela novozgrajena elektrarna v Ži-reh, kateri je voda odnesla del jezu in cevovod. Elektrarna seveda sedaj ne obratuje. Pričujoči sliki nam kažeta razrušeni betonski jez na Fužinah in razdrto cesto Škofja Loka — Trbija — Sovodenj (ob Sori). Poslanci SLS so v narodni skupščini takoj predlagali, da se sprejme zakon v pomoč po povodnji prizadetim.
Spomeniki padlim vojakom.
Po naših župnijah se je začelo živahno gibanje, da se na viden način počasti spomin v svetovni vojski padlih vojakov 1 o pnzadevanje je vsekakor hvalevredno. Možje in fantje, k, so nadčloveško trpel v toiski kot nedolžne žrtve brezvestnih in brezverskih državnikov ter hladno in brezsrčno računajočih kapitalistov, pustili v vojn, svoje zivljen e ter uies rohne njihova trupla v daljnih zemljah, ti možje in fantje zasluzijo, a se jih domača župnija večkrat spominja. Svojcem je s tem. spomenik, nadomeščen daljni grob da pred njim opravljajo svoje molitve /-a padle pa.io vsak lak ^ ^^ ^
-	pri t i«, d^i pa nan, kaže bla-
goslavljanje spomenika na Dovje m na Gorenjskem.
• t -r'
Aleksander Cankov.
Prinašamo sliko zloglasnega predsednika bolgarske vlade Aleksandra Cankova. Mož je po svojem poklicu profesor. Zasnoval je zaroto zoper svoječasno vlado zemljo-radnika Stambolinskega ter povzročil revolucijo in meščansko vojsko. Ker je bilo vojaštvo in razumništvo po večini na njegovi strani, se ju revolucija posrečila in vsi voditelji nasprotnikov so bili pomorjeni, med njimi tudi Stambolinski. Cankov vlada z mečem in' krvjo. Vsak poizkus tlačenega ljudstva, da se otrese trinogovega jarma, se zaduši v novi krvi. Na tretji strani naše priloge zgoraj vidimo sedaj že navadni prizor v Bolgariji — nasprotnike na vislice! Tu vidimo tri glavne krivce atentata na stolno cerkev Sv. Nedelje v Sofiji, ki čakajo, da jih potegnejo na vislice. — Na desni sliki vidimo zemljoradniškega posl. Čedo Kokanoviea, ki so ga po nedolžnem vrgli v ječo.
Princ Jurij, brat kralja Aleksandra.
Princ Jurij je bil prvotno prestolonaslednik v Srbiji. Pozneje je na pritisk Avstrije moral odstopiti od prestolonasled-stva. Sedaj stanuje v kraljevi vili »Aleksandrov dvoroc na Belju. Kakor poročajo srbske Novosti«, ne more princ z nikomer občevati razen s službenimi osebami. Velik del dneva prečita. Ker je svojo vojaško šaržo kot major odložil, hodi
vedno v
i obleki.
Visoka leta.
Sliki predstavljata dva starčka v zelo \ isokili letih. Prvi je Slovenec Jože Potočnik i/. Zakota pri Mrežicah ob Savi in je star !)8 let. lina še vse zobe, je krepak in še vedno dela. Njegova mati je bila ob smrti stara 105 let. — Drugi 134 let stari Poljak Teofjl PueliaKki, ki so še čisto dobro spominja Napoleonove vojske 1. 1812. Mož je prišel te iliii v Varšavo kot član odposlanstva, ki je prosilo za vrnitev zvonov, katero so Kusi leta 1915. pobrali.
DomaČ praznik.
26. aprila 1925 sta praznovala Jernej in Marija Zalainik iz Vel. Lažine na Vranji peči svojo zlato poroko. Na vasi Ln pred cerkvijo so stali mlaji, cerkev je bila okrašena z venci in ljudstva >e je nabralo <xl vseli strani. N' cerkvi je bila pridiga, obnova zak. zveze in maša z asistenco slika predstavlja zlatoporočenoa s sorodniki.
Tudi Domoljub je poročal o učenjaku Anuindsenu, ki je na dveh letalih hotel to poletje doseči severni tečaj, kar se mu ni posrečilo, ker je obtičal v morskem ledu in se le s težavo vrnil.
Na smrt obsojeni.	Ceda Kokanovic v ječi.
(Uosodilo K lej l!. strjin spo.laj.)	(Besedilo glej 2. stran spodaj.)
Na Kitajskem.
O Kitajski se v zadnjih tednih silno veliko piše. Domačini so se uprli tujcem, ki jim gospodarijo in jih izmozgavajo, ter jili hočejo pognati s svoje zemlje. Geslo njihovega gibanja, ki ga vodijo kitajski dijaki, je: Kitajsko Kitajcem, smrt tujcem. Kitajska država je ogromna. Šteje eno četrtino vsega prebivalstva na zemlji, ima velikanske naravne zaklade, je zelo rodovitna, ljudstvo je brez primere pridno — toda vendar živi v strašni revščini, kar nam kažeta dve naši sliki, ki predstavljata stanovanje kitajskega kmeta, delavca ali ribiča (koče na vodil). Revščina v najhujšem pomenu besede! Vse bogastvo kitajske zemlje in vso pridnost kitajskih rok pa izžemajo tujci, zlasti Angleži in Japonci. Zato tak odpor proti njim. Pravijo, da za tem gibanjem tiči Rusija, ki bi rada prišla na japonsko in angleško mesto.
Pri čaju. Dragica vpije preko mize: Mama, bolha me grize! Mama jo pogleda jezno in pravi: To je zmota.« Čez pet minut zavpije Dragica: Mama, spet me grize zmota!
Razgovor: Nežika: »Imaš očeta? Re-zika: »Da.« Nežika: »Imaš mamo? Mežika: »Da.« Nežika (začudeno): Kako čudno! To je prav tako kot pri meni.«
Kratkovidnost. V neko šolo je prišel zdravnik gledat, kakšne oči imajo otroci. Kako se je začudil, da so vsi otroci v drugem razredu kratkovidni! Noben otrok ni znal v navadni razdalji prebrati črk, ki jih je kazal zdravnik. Po dolg h poskusih se oglasi slednjič neki deček »Srbskega še ne znamo brati.«
Odlika. Janezek veselo priteče k stari materi in pravi: »Neki plemenit gospod je govoril z menoj. ; »Kaj je pa rekel? Janezek ponosno: »Poberi se, neumni paglavec!«
V *
t i

Naši gozdni delavci v Kanadi pri večerji.

Največja knjiga na svetu.
Kaže se na razstavi v Novem Jorku. Visoka je čez 3 metre.
Tele z dvema glavama. Tako tele je imela krava pri nekem kmetu na Nemškem. Tele je bilo mrtvorojeno.
Trije predpasniki.
Dva predpasnika (večja) sta izdelana iz rožnatega in deloma enobarvnega blaga; manjši iz belega batista s čipkastimi okraski. (Več o tem v današnji Gospodinji.)
Hnrši
i
Ifl

Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.