Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno Vnaprej plačano.
GLAS NARODA

Lisf slovenskih delavcerr AmerikL
VBC KOT	i
NlDANDOBlViTl I
C "GLAS NARODA*
PO POŠTI MABAVM08T HA BV(W DOM Qxwwmm

>1
Telephone: Cflcleea 3-1242	BcMtCMd AS 8«	Mi ClAM Matter H»tfhrr 26th. 194* »t the Pest Offlee mM New V«rk. N.	under Act ef Cwuprcmm mt March M, I87t.		
No. 16 — Stev. 16		NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 23, 1942 — ---— ■	PETEK, 23. JANUARJA, 1942		Volume L. — Letnik L.
JAPONCI BODO NAPADU AVSTRALIJO
Molotov bo odpotoval v London
Bernc poroča, da namerava Molotov v kratkem iti v London. — Stalin predložil 9 točk, ki določajo smer vojne politike.
Po poročilih, ki so iz raznih
RADIJSKA POSTAJA NA RABAULU NA BISMARCKOVIH OTOKIH, JE NAZNANILA, DA JE 11 LADIJ OB OBALI. — ZVEZA JE BILA NATO PREKINJENA. — TO JE AVSTRALSKA POSEST
Japonci >*o pričeli na Pacifiku velikansko ofenzivo, čije cilj je uničenje ameriške, angleške in liolandske armade ter se polastiti se Filipinov, Malajskega polotoka. Holandske Vzhodne Lnuije, brezštevilnih otokov, ki so last Anglije iu slednjič tudi Avstralije.
Velikansko je to podjetje 111 fronta je mnogo daljša kot pa ruska fronta. Poleg tega se bi-jejo boji nai celini, na morju in na mnogih otokih. Japonci he borijo od Burme pa do Koralnega morja; to je večja razua-daljal od Japonskih otokov, kot l>a je Atlantik oil Evrope do Amerike. Od Manilo do Sluga-pura j^ 1K)0 milj im dvakrat »oi^s raizdadja od Malaje do H«1»aulji na Bismarckovili oto-k. severiho od Nove Guine^e iu neveri, od" Avstralije. "Da si v Avstraliji Japonci še niso izkrcali svojega vojaštva, vendar se lahko reče, da je sedaj vojna na vseh potih delih sveta, kajti Japonci so Že na o-tokili, ki pripadajo pod Avstralijo.
Poglavitna japonska l»oji-sča bo: Burma v južni Kitajski, Francoska Indo - Kina, Ttfiailandija, Malajski polotok s Singapurom na skrajnem kancu polotoka, mu Hoiandskih vahodno-indijskih otokih Sumatra, Borneo in CeleWs, na Bismareovih otokidi, kjer so v Rafoaulu že izkrcali svoje čete. Japonski aeroplani pat so tudi že napadli otok Tulagi v Sa-lamonskem otočju, vzhodno od Avstralije.
Xajljuftejsi boji pa se sedaj t>ijejo na Malajskem polotoku, kjer Japonci prodirajo proti Singapuim in na Pilrpiaiskem otoku Luzon, kjer se japonski armadi upira ameriški generr-1 Douglas Mae A rti) ur, čegar armada pa je mnogo manjša kot japonska! Kot pravijo včerajšnja poročila, so Japonci na Luzonu izkrcaK armado okoli 300,000 vojakov, ki so bili poslani v "boj proti ameriški in filipinski armadi na Ba.taan polotoku.
~Na L/uzomi se je izkrcali« cela 14. japonska armada pod generalom Masathnru Homma.
Kako močna je Mae Arthur.jeva armada, ki se je že zelo junaško izkazala, ni znano, toda Japoncev je po številu mnogo več. Vsled tega MacsArthnr ne l»o mogel dolgo zdržati, četudi je po splošnem zatrdilu eden najboljših ameriških generalov. In ravno general MacAr-tliur je s svojo peščico vojakov mnogo pripomogel, da so mogli Angleži na drugih frontah ojačiiti svoje armade, kajti Japonci morajo še ve<Vio imeti mnogo vojaštva na Filipinih.
V sedmih tednih je zaslovel Mac Arthur po celem svetu. Sami Japonci priznavajo, da se
Argentina se zopet kuja
Argentina še ni pripravljena podpisati resolucije, da amer. republike prelomijo z os iščem.
Argentinska vlada se brani
poti pisat i resolucijo, ki določa, da vseh ameriških republik prekine diplomatske zveze z osištčem. Poslujoči argentinski predsednik Costillo trdovratno ostaja nk svojem stališču, du hoče ohraniti "tradicijonalno nevtralnost."
"Stališče Argentine ni gledališki prizor vn ni odvisno od sedanjih dogodkov," je rekei Castillo. "Pač pa je ravno nasprotno .-to je potrditev tradici-jonailne mednarodne politike
deist* le. KoHdarnof*i -?! dm- pet (tnikidflH* sne?«, gimi ameriškimi republikami je popolna, toda ne strinjamo [se z zahtevo, da pomeni, a'ko je jiapadeua ena ameriška republika, da morajo tudi ostale re-piublike zavizeti stališče vojskujoče se države."
Močna armada ob Pacifiku
Velika ameriška armada je razvrščena na pacifiški obadi. — Zračna sila tudi na straži.
Okoli 600,000 Ameriških vojakov je na straši na Pacifiku od Havajskega <fočja uo Ala-ske. Ta anm;kla a ima poselnio mnogo aeroplamfv vseh vrst ter protizračnili topov.
Po zatrdilu vojaških krogov je sedaj cft>ran«b| palctfiške o-bali mnogo močn|jša kot pa ob času japoiiMkc^af napada na Pearl Hatfoor 7. klecemibra.
Japonci imajo $ieer zelo moč-
no vojno mornarico, toda. Z dr. države so proti nji ]>o>tavili mogočno zračno silo.
Ravnatelj neke železnice je rekel, da je bilo nekaj čudovitega s kako veliko naglico je Jbila iz vsoli vzhodnih krajev prepeljana velika armada z vsem potrebnim vojnim nratter-jalom rta za pad no obal in na na Dardane!e
Havajske otoke.
BOJNE LADJE STRA2UO OBALO
bitvJovj:
Ostra zima na
Balkanu	1
!
Iz mnogih krajev v Evropi prihajajo poročila o ostri zimi. zlasti pa v osrednji Evropi ill ]K> (balkanskih državah.
Na Bolgarskem kaže toplomer stopinj Fahrenheita pod ničlo. Do 1. februarja bodo zaprte vse šole. V Turčiji so bile za en teden zaurte vse šo-le.
A' Bukarešti morajo Zidje
Atlantsko vojr.o je povečalo svoja stražo Ln ne-! Predsednik na strani uyiorno zasletluje^neinške pod- i philipa Murraya
Hud mraz je zavladal tudi po Italiji in okoii Vi licence je pavi lo mnogo snega- V T urinu je 1.'? stopinj Fahrenheita ]X>d ničlo. V Benetkah po lagunak {zmrzuje voda.
Rusi prevladujejo na celi fronti
Nemci so se umaknili 17 niilj zapadno od Mo-žaiska.—Rusi podirajo v Valdajskem gorovju.
Po veliki zmagi in zavzetju ALožaiska ruska rdeča armada nai saneh, ki jih gonijo prope-loi ji, podi dalje Nemce proti zapadu—po poti, .po kateri je (bežala leta 1812 raabitu Napoleonova armada. Do sinoči so Rusi že napredovali 17 milj zapadno od Možaiska.
Rusi na saneh in ski jih in v 'belih plae&ih drvijo po snegu, ki jim sega do pasu. Nemce so prehiteli na njihovem begu 'blizu Borodina in so med njimi povzročili veliko zmešnjavo. Borodin ^e nahaja kakih 12 milj zapadno od Možaiska in Rusi so šli že dalje na severu in ju#u v namerni, da odreže jo Nemcem ulnik. V teli -bojih poveljuje Rusom general Leonid
(rorov.
Mraz je 40 stopiuj Fahrenheita pod ničo.
Rusi ne dovolijo Nemcem ni. kakega oddiha, niti da bi si poiskali zavzetje v kaki ldsičji hiknji — gonijo jih dalje brez prestanka, Nemci se nameravajo vstaviti in utrditi okoli Vijoiznie, toda Rusi -so trdno
morajo 'boriti proti najtrdo-vratuejšemu poveljniku. Zato pa je tudi Japonska proti nje-nru poslala svojega najboljšega poveljnika generala Masa-liaru Homma, ki je doforo poznan v ameriških in angleških vojaških krogih in je <bil dolgo v japonskem generali nem štabu.
odločeni, da jih požeuo do Smoleneka.
Ruski informacijski urad naznanja, da bežeča nenuška armada sestoji iz 7. in 197. iu-fanterijski divizije, tretje motorne divizije in 321. infante-rijskega polka.
Nemška armada, ki se umika južno ou Možaiska okoli Medina, šteje kake štiri divizije. Na tem prodiranju so Rusi zavzeli zoj»et mnogo vasi in trakov. Vroči boji »o v teku blizu Dntlme otb cesti, ki veže Kaluga z Vijazino. Ruski mehanizirani armadi mnogo pomagajo '.Ionski kozaki.
Na severu prodirajo R-usi v Valdajskem j>ogorjn proti jezeroma Ilmen in Seliger. Na južni fronti Orel-lvursk-Har-jkov so Rusi zjitvzeli 40 mest, tr-arov in vasi. Na vseh frontah -o bili odbiti vsi nemški protinapadi in rdeča armada koraka naprej.
morniee, ki |Krtk>ljajo ladje' Ob ameriški oibalif Poleg tega pa ibodo ameriške! bojne ladje vsled skupne froute ameriških republik proti osiSlču varovale vse parobrodne črte oib celi dolgi obali zapaune poloble. Rievuo tako pa 'bodo tudi južno- in osreduje-ameriške republike za varstvfc proti kakemu mipadu stavile na razpo-lago vse svoje kopne armade,
V prve vrsti pa je trriba zavarovati vko ameriško obal od Kanade pa do Argentine nn
Predsednik Roosevelt je poklical v Belo hišo Philipa Murraya, predsednika CIO. Predsednik in Murray sta se razgo-varjala eno uro o sporu med M'urrayein in Johnom L. Le-wisj/n gle«le poravnave si»ora med AFL in CIO.
l*retlseunik Roosevelt se popolnoma strinja s M ur ray avian stališčem in je rekel, da >o po-
virov pri&la v Bern v Švicd^ bo v 'bližnji bodočnosti rusrki vna-nji komisar Vjačesluv M. Molotov odjwtoval v London. Nje. gov Obisk ne bo zvezan samo z ypdstvom vojne cilje Rusije. Molotova Ihj spremljal informacijski minister S. A. Ijozov-ski.
Molotov bo pri tem vrnil obisk angleškega vnaujega ministra A irtihonyja Edena. Kot pravijo švcnlski viri, je Josip Stalin Edenu v Moskvi preu-ložil naslednjih 9 točk:
1. Rusija nima nikakega namena ščititi Turčije. Z ozirom Rusija ne želi
ničesar drugega, kot prost prehod trgovskih ladij* skozi Dar-<!jinele ja Cenega v Sredozemsko morje.
2. Bodoča meja med Rusijo in Rumimsko mora l>iti taka. da 1x> Rusija »lobila Boarabi-jo in Bukovino.
odvi.sno Finsko, toda njenih meja; ni mogoče določiti, ker bo vse odvisno od tega, kako vojaško pomoč Ibo Finska dajali NeuJčiji v vojni z Rusijo.
(>. Sovjetska Unija mora i-.meti jamščino, da v bodoče I-ran niktlair ne ibo odskočna deska za kak morebitni napad na
ju. S. S. R.
7. Rusija nima nikakilt interesov-v Afriki.
S. Angleško nadvlado na Sredozemljem Rusija priznava.
f). Rusija odobrava angleško ]>olitiko; ki lioce za jamčit i, dal nikdar v bodočnosti ne bo severna Afrika ali severna Franeija sfužila za odskočno desko za napad na angleške posesti ali na Angleške otoke.
O teh točkali bo Molotov z anglf*%imi državniki v Londonu v prvi vrsti ra-zpravljal.
Molotova posvetovanja v fiondonu bodo samo nadalje-
xiiriu* mhfin xyfjm^mi tntwt-r mnilto mm	v», fep m'WMjVtd^TO gt^OVAn^' G^TTolo pravi, da An-
* »	•	a •	• . it	„ . __	1 all w% 1« .l.vl ..	K i I . t*«vo irv.t/ati wd»ti_	- ■ v. ,	.« .	, v ..	. i	•	•
oolocdo, ali bo V deze i vpelja- ^ ^ združene države M obvezna vojaška slu/ba. •	. .
K.irf of nnorate na koHena
likih delavskih organizaeji s*ko vali iznhici jonisti, posebno Lewis in William L. Hutclie-
:kra.rnem konera Južne Ameri- son, i»oapredsednik AFL., v
ke proti nemškim podmornicam in napadalnim ladjam, <la se bo tiibrežna poiiKjrska trgovina mogla vršiti kar najbolj varno mogoče.
Nasprotnik vojne zaprt
Zvezni sodnik George A. "NVelsii v Newark, N. J., je obsodil na zaporno kazen enega leta in enega dne 22 let starega Paula A. Pincusa iz Linden, N. J., ker ni hotel iti k vojakom. Pinciis pripada verski sekti Jehovaih's Witnesses in praxis da mu njegova vest ne dopušča, da bi nosil orožje.
Sodnik mu je dal na izbiro, ali hoče iti k vojakom, ali pa v zapor. Pincus pa si je izbral zapor.
namenu, da oslabe predsednikove odnosajc z organiziranim de^rrvstvoin.
V tem času BUY rvarodnesti-<tke potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde.
Sladkorja ni treba kopičiti
V New Yorku se je pričela velika kampanja proti trgovinam za živila, ker so nekateri trgovci pričeli od kupcev zahtevata. da kupijo kaj drugega blaga, p redno so jim hoteli prodati kaj sladkorja.
Novi ravnjatelj mere in •vago Joseph M. Aimee je z o-zirom na to rekel:
"Zalaganje Ne«' Vorka z ži-v(»žeiu je največje, najtooljže in najgotovejše na s^ etu. In v deželi je dovolj žrvill, da jih ni treba spravljati. a!li pa da bi bilo treba povišati cene.
^Ako trgovec od vas zahteva, da morate kupiti kaj drugega blaga, da morete dobiti tudi kaj sladkorja, naznanite) newyorskemu uraon za mere ki vago,M je rekel Aimee. "Naloga mojega urada je preprečiti tako napačno postopanje in uradniki mojega uratfa obiskujejo vse trgovine z živili,.da nadzirajo pravilno ip roda j o živil."
Angleži bombardirali Emden
Angleško zračno ministrstvo je naznanilo, da so angleški aeroplani bombardirali nemško vojno pristanišče Emden, kjer je nastalo več požarov. Štirje aeroplani se niso vrnili.
Admiral i te t a tudi naznanja drzen zračni napad na nemško oklopnico Koharrrhorst v Brestu. Beaufort bomfbnik je i>o-letel v Brest ter je navzlic hudemu ognju protizračnili topov letel komaj .10 čevljev nad vodo. Letel je nad |x>molom ter na oklopnico vr^el torpedo. Na rferoplan so pričeli streljati to-ovi s Scharenhorsta in s suhega. Torpe<lo je najbrž dobro zadel oklopnico, toda o tem ni nikakega potrdila, kajti aero-plan je bil izstreljen iti štirje letalci ubiti.
.'!. Rusija želi, da je obnov- vanje Eden o vili posvetovanj v Ijena nio«"na neo<lvisna Polj-j Moskvi v de<^emtbru lanskega >^ka.	< letNačrti za Molotov prihod
4. Vkljia"Mt«w baltskih držav J v I.omlon še niso izdelani in bo v sovjetsko L ni jo. >	K-zelo mogoče še nekaj tednov,
o. Rusija želi po vojni ne-lpredno 1k> prišel v London.
GLASOVANJE O OBVEZNI VOJAŠKI SLUŽBI V KANADI
Kanadska vlada je uatznaui-
ojašska Generalni govenier At h Ione, ki je stric kralja Ju-j J^pon.-ki ministn-ki preil-rija, je naznanil, <la bo kduad- 'sodnik Hideki Tojo je pred-ska vlada z ozirom na >T)lošno včerajšnjem v parlamentu re-
vojno patom plebiscita ali Ijwlskcgjn glasovanja skušala \"peljati obvezno vojaško službo v Kanadi.
Kdaj l>o razpisan plebiscit, n i ziuuio. Šest mesecev pred. pričetkom vojne je ministrski predsednik William Ti. Mackenzie King rekel, da iz Kanade ne bo poslan noben katunelski vojak čez morje, dokler bo njegova vlada na krmilu.
Od tedaj pa je ministrski predsednik že preknnil svojo ibesedo in so bili kanadski vo-jitki posla-ni čez morja, toda samo prostovoljci.
Papirnica na Sušaku pogorela
Poročilo z Rek<» naznanja, da je požar, ki je gorel štiri ure, povzročil v neki veliki papirnici na Suišaku velikansko škodo, llaljansike ofl>histi domnevajo, ila so požar zjinetili Hrvatje.
kel, da je Japonska v tesni zvezi z Nemčijo in Italijo, da bo še zelo povečala vojne operacije na Pacifiku i*i se bo skupno z obema zaveznicama borila toliko časa, da boste Anglija in Združene države na kolenih.
General Tojo je dalje rekel, da želi Japonska pomagati Filipinom, da dosežejo popolno neodvisnost, samo da bodo sodelovali z Japonsko.
Z ozirm na Avstralijo in Ho lands ko Vzhoojio Indijo pa je general Tojo rekel:
"Ako se bodo še dalje upirali proti nam, bomo proti njim narjtofpali z vso krutostjo Ln jih bomo univili."
Zdravniki za mornarico
Vojna mornarica išče zdravnike za »bojne ladje in bolnišmi-U*e dveh vojnih Ihrodovij.
Z RUSKE FRONTE
Gorenja slika kaiže goreča poslopja v Kalininu, ko ga je rde ca armada iztrgala Ne;, rok. — Kalini.n je približno sto milj severovzhodno od Motk ve.
:n iz
"GLAS NARODA" — New Ink
Friday, January 23, 1942
V8TANOYLJEN L lCtl
GLAS NARODA"
rroica or
reopuD
OVMd aM PnUMiM by Rtrndr PabUafclng Cmmmmuj, (A Corporation).
PrMUnt; J. Lapabii, Sae. — Pl»ce of boitM« at tin I addre—i of above officer*: 21« WB8T IStb STRUT, . NEW TOftK. H. 1.
49 th Year
Naroda"
Bobocrtptloa
la iaaaad every day except Saturday*, Bondaj*
and Holiday*. Xearlj 96.—. AdTeiHeement on
Za eato leto vetja UM a* Amerfke m m Četrt let* «1.80. — Sfia New York h
Kanado *«.—: aa pol lata $8.— ;
celo leto W.^;; aa pol leta IS K. If.—i aa po* leta MJO.
*«Uu Naroda" labaja vaakl dan !*▼■
sobot, nedelj la praanlkoT.
'MLAH NUMHM." ti«
WEST 1Mb CBah
STREET. NEW M 1—1X41
IOBK. M. T.
MIHAJLOVIČ
EN MESEC HTLERJEVEGA POVELJSTVA
111 Jaz, Drarža Mihajlovi&pri f*&am, da bom svojo dolžnost izvrSeval do smrti, ali, dokler moja domovina ne bo osMo* bo jena izpod estvojitelja. **
Visok vojak, e sinjimi očmi in rdečela«, je tako prisegal prejlšitfo nedeljo nekje v zasneženih planinah Jugoslavije. Njegova vlada v izgnanstvu v Londonu, z nikuhništeint kraljem Petrom nawlu, ga je po-Ptavila za vojnega ministra. Naipredovanje je prišlo v znamenje priznanja za sijajno tlelo general a Mi h a jloviča pri ssbi -ranjn ostankov jugoslovanske vojsfke. razbite v bliskoviti balkanski vojni lanskega aprila. Iz svojih zavetij v divjih višavah in zakotnih vasi -Sijbi-ja Jugoslovani nadlegujejo nasilneža z neprestanimi napasti, rušijo miu aveze in jra zadržujejo v borbi na "tretji fronti". Vnovič so zaivzeli eno petino planiwfce^a ozendja Jugoslavije, ki vsa njena površina ane-ri ofcro*r 10,0000 kvadratnih
in tako je minil prvi mesec najvišjega vojaškega poveljstva za vsemogočnega Adolfa Hitlerja, ki se je postavil na čelo nemškim armadam v Rusiji 21. decembra lanskega leta.
Nacijska armada še vedno beži od skasrjne severne točke na Finskem pa do Ornega morja, ne omeni vsi Libije.
Seveda so Nemci bežali že tudi poprej in zato je Hitler Vtilj* 21. uecenJbra oznanil, da je 19. decembra ods-tavii feldmar- Zaradi svoje sposobnosti in sala Wafterja von Braiuchitscha in da je 21. decembra sam svojega junaštva je Draža Mi-prevzel vrhovno poveljstvo.
Ženij nemškega generalnega štaiba je dosegel oele vrste velikih zmag, toda na ruskih stepah je pričel okušati prve poraze. Tedaj pa je Hitler doibil neko višje M navdihuje
\ \ •. pravijo poročita, navado 10 milijonov dinarjev na glavo generala Mihajloviča.
Vsi ti vojaški poitstousi naci-jev ^0 jse ponesrečili Srbske sile iso-Ti'sle-pogubi in uničen ju. JPrajsnjo nedeljo so ■silno na padle osrečite Jbcrjne čtre, ki sej spričo umikanja pomikajo pro-j ti zimskim bivališčem in polo-, iajean pri Beogradu,- N.išu in; flrug-h važnih prounetnit sre-j diSčih. ^Uporniška vojaka jel oči vidno m<ji<3ne^a kot kdaj. poprej. Poroča se, da imajo manjš.« Število letal po tajiiili letališčih. EzdaLi >o uradno vojno poročilo in ga ]>o radiu sporočili v Kairo. V njem pravijo, da ie svobodna Jugoslavija še vedno globoko v borbi.
'4New York Times.'
hajlovič dobil jnuet jugoslovanskih Robin Hood". Sedem in štiridesetletni veteran iz piejš-nje wetovne vojne, igra na
nje", ki mu je reklo, da mora umikanje svojih armad vstaviti.'	šaljivec, prijatelj
V času, ko se je to zgodilo, se je nad izttfnrednim Hit-|peSmi in	novl
lcrjevim korakom čudil ves svet. Nikdo ni mogel vajeti, da j Zva^^liSi^?^ bo iztegnil svoj vrat v času, ko so njegove legije doživele pr- ^ * e poraze, razun, če je bula v "tem kaka posebno velika zvija-
ča. Inozemski vojaški izvedenci in vsakdo, ki nekoliko pozna vojevanje in zasleduje boje na ruski fronti, je skoro nehote domneval, da so fekbnaršal von Brauchitsch in drugi generali pripravili novo močno zimsko črto, da so na njej razpostavili močne rezerve in so pripravili vse potrebno za pomladansko ofenzivo, ki bi ne samo vstavila rusko ofenzivo, temveč bi ruske «mage izpremenila v nove poraze. Nato pa' bi se Hitler dvignil v novi slavi.
Ako je Hitler v resnici hotel zastaviti ves svoj vpliv, d** vstavi rnsko ofenzivo, ali pa se je v obupu lotil največje hazard ne igre, to ne bo znano do konca' vojne.
Nekatera dosedanja dejstva pa so vendar-le jasna;
"Feldmanšal" Hitler je izgubil ve£ vojakov, vojnega j.metrjala in ozemlja, kot pa njegovi generali, p redno je pre-a zel vrhovno poveljstvo.
Poveljnik Hitler izgublja vedno več generalov,, ki so zanj osvojili Evropo.	«
Fekbnaršal van Reiohen&tt, ki je bil med generali Hitlerjev najožji prijatelj in ki je zanj osvojil Ukrajino, je bil .odstranjen vsled smrti »—1 naravne ali pa drugačne —, največji nemški izvedenec v zračnem vojevanju, general Udet, je umrl in iačiščeni so (bili tudi generali von Leefo, von Bock, van Rundfrtedt in naj<boljši poveljnik tančnih in oklopnih ar-niiyl feWmareal Ghiderian.
In sedaj, ko po enem mesecu navzlic svojemu povelju "držite ali «pa umrite" Hitler ne more držati črte, priznava Berlin, da se pripravlja nova zimska orta daleč v ozadju.
Ne m rdimo pa, da je -foil Hitler že poražen in tudi' ne mislimo, da se 'bodo Nemci še dalje umikali brez konca in kraja, vendar pa Hitlerju čestitamo k njegovemu prvemu rekordu kot feldmaršal "uelber Alles" in mu v prihodnjih mrzlih mesecih želimo še več — porazov.	_ ....
z dvema plaščema
IŠČE SE 12VEZBANE
ŠIVALKE
na ženske klobuke; fina Miiand slama.
BERWICK HATS
54 West 39th Street
t(V 15. nao^tr^apu)
New York City
^jTel* DAckawanna^4-0p45^
To in OnA
se »predaj zapre z zaklopko, da ne more vdleti voda vanjo, potem se po line torpedo vimjo, cev pa zaprejo še zadaj. Pred
Prezgoda j je, da bi bilo mogoče dognati kolikega pomena je nemški poraz .pri Možai-sku. Vsekakor je ta ruska zma-£ra velikanskega pomena, zlasti že, kert^e Nemci še umikaj« ; dalje pi-oti za padu. Jai?no pa je, da so ae po tiieb; tednih Vro-ieih^ojev v liudetn^mrazu Nem ci umaknili. >3aj navedejo Nenn ei kvkoršeukoli izgovor, zemlje pisno je povedano vse.
MožaLsk leži ob velevažni že* leeniei, skozi mesto i>elje velika cesta iz Moskve v Smov lensk iui pri mestu se stekajo
KUPUJTE
strelom »o oev napolni z vo<lo, 'T	^
odpre predaja zaklopka ter ^ Kol^a, \ ojna in Stonca.
ter napolni, iz-trelilna pWromP^^ kra^ ^^tf™*
.	»»	tifl ibol bso odsUtrt*mr» točko 7jt
Angleški vpad na evropski kontinent
Sir Archibald Sinclair, angleški zračni minister, je povedal v poslanski zbornici, ko je bila pričeta dt^batai giede Cegu. ako je angleška zračna sila dovolj moona, da bi mogla odbiti kak nemški napad., da je sedaj poglavitna naloga angleške armade, da se pripravi na velik vpad na evropski kontinent. Sinclair je rekel, da angleško vrhovno poveljstvo pniprav-Ija kar najmočnejšo armado za operacije na evropski celini.
Angleški aeroplan ponesrečil na Španskem
Rente rje v® age nt ura poroča, da štirimotomi angleški aerd-plan, ki vozi potnike in pošto med Gibraltarjem, Malto ic
povzročila megla. Nobenega ponesrečenca ni 'bilo mogoče sppznati. Njihova trupla so bila prepeljena v Algeciras, pozneje pa v Gribaltar.
armrie, oIk) rožene sile udarila. Zaradi *ivojega odkri tega obsojanja osišču naklonjenega režima kneza Pavla. "Mi-hajlovič v Beogradu ni bH v milosti. Ko so oklopne divizije razbile pivi odpor Jugoslovanov. se je Mihajlovič s tisoči vojakov m častnikov umaknil v gore. .
Srbi vstajajo.
(Leto 1941 so skrHI vojaki porabili za zbiranje. Pomagali so srljslki četniki — člani *rb-t»ke rodoljubne organizacije. Polkovnik Bfihaoiovič* je imel glavno besedo; kniahi je postal general in poveljnik. Nen*šks dborožene sile so se srečevale z vse ostrejšimi č^tniSkiroi na-padi. Ntomleija jih je poskušala zadušiti s streljaaijcan m£no-žic in ra2seljen,*anjem prebivalstva. Cena je bila: en milijon Človeških življenje in domov.
Neničija je poslala v planine tfcsipedicije — prvo v septembru, drugo v oktobru, tretjo v decembru. Razpisala jfe, kot
EgiptcMii, je treščil na tla pri Ac#urche Point, nedaleč ck> Ta- 'Ker pa ibo zara<li i]x>manjkaiija
Potovanje po železnicah bo omejen9
Interstate Commerce Coin-missioB je dovolila vsem železnicam tt Zdrcfžemii državah, da siitejo zvišati ceno voznkn listkom za 10% v teku dveh tednov. Poleg tega pa t*) potovanje po žejeznicah precej o-mejeno.
V urallu As^ociatoin of A-meriican Railroads je bilo naznanjeno, da bodo zvišane cene stopile v veljavo med 1. in 4. fdbmarjem.
Zaradi vojaškega prevažanja bo po železnicah poseibno omejeno potovanje za zabavo.
JiiiiiiiiiMHiiiiffliifiiiiiiiiiinfiiii
Note
P I AN O -HARMONIKO ali KLAVIR
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA
PO JEZEBU KOLO
m
OHIO VALLEY SI'IjVIA polka
TAM NA VRTNI GBE1>I MARIBOR WALTZ
SPA VAJ MILKA MOJA orphan waltz
DEKLE NA VRT D
OJ, MARICKA. PEGLJAJ
rife in je (bilo 10 oseb ubitih.
•Sodeč po ofclekab, so bili vi-šoki častniki m eivUit-ti. Aero-pan j«k tbil ameriške«^ izdelka. Najbrže je vozil bombe, ki so raizpočile, ko je aeroplan padel na tla.
Kot pravi Beater, je nesrečo
Žir>AJ\A MABETA (polka) VESELI BRATCI finazurkaV
BARCICA
MLAI>I K A PETANE
KO PTICICA TA MALA ŽVEDEL SEM NEKAJ
POJDI Z MENOJ DOL S PLANINE
gremo na Štajersko
STAJERlS
HAPPY POLKA ČE NA TUJEM
35 centov komad = 3 za $!.
Kakor v svetovni vojni, zbujajo tudi - sedaj podmornice s Hvojiim dejanji splošno pozornost. Pri tcin gre v prvi vrati ra podmiornice. ki jih je poslala Neničija na morje oprezovat| na#^>rotiki!kove trgovinska ladje ter ladje s tihotapskim blagom.
Raadelitev prostoru je v Kplošnenjs pii vseh podmornicah slična. Spredaj ^ pr<,stor -za torpode, potem. ^Ijedi prostor z akumfulatorji. ki je obenem stanovanjski prodor za nioi^tvo od ikoder se uravnava obrat v vsej ipodmomicl, potican slekli strojni oddelek z Dieselovimi in elektiienimi motorji. Elektromotorji se dado pri vožnji na pOvršini zvezatK % DlH^elovimi tako da tkčinkujejo potem kot general or jii električnega toka za polnitev aikomiilatorjev. Pri vožnji pod vodo upoi*abljajo samo električne motorje za pogon, kajti B£es*4ovi motorji zahtevajo za *voj obrat svežega zraka, ki ga takoj ni na razpolago. .
Pri površinski vožnji-se brod upravlja s poveljeniakega mo-«fea na ^totpw. pri podvodni vožnji pa iz centrale, pri čemer se do^otfci na površini opazujejo * pootočjo ,0pazo\-aliK< oe-vi (,periskopa) Stolp, na katev retttt so priprave za signalizacijo, je z močnimi vrati v zvezi b centralo. V potrefei izgine po-sa<ika na mostu takoj skozi ta vrata k.i se naglo zapro, ^ako da voda no nnrre v potapljajoče se ladjo.. Za podvodno vož njo so na 'razpolago različni tanki. Posebno veliki tanki med obdana plaščema ali v notranjosti ladje pri enoplasčnili brodili se napolnijo s primemo količino vode, da se more ladja potopdti v določeno gloibino, uravnavalni tanki v bližini la-dijs&ega težišča uravnavajo teže ladje taiko. ks&or to zahteva specifična teža obdajajoče je nvorsfce vode, »ki je v skladu z večjo ali manjšo količino soli različna, posebni taniki spredaj in zadaj pa omogočajo vzdrževanj® ladje v ravni legi, vožnjo navzgor ali navzdol pa uravnavajo z globinskimi kr-wfili. / >
'■ tPri površinski \Tiržnji se vsf prostori s prezračev^alno najwa-vo cskrlmjejo p svežim zrakom — pri vožnji pod površino pa se z.ra!k o^itHvlja ? kisikom iz stdkknic, a ogljikom- dvokis v n.i<int -pe veee na kalijcT-o pa-trone, «kozi katere ae mora pretakati -ves zrak v ladji.
Glavno orožje podjmornic so cevi za torpede, ki jih imajo po dva ali we v hladil s svojo velikostjo. Večje podmornice imajo cfvi nameščene spredaj in zadaj ali oelo ob straneh, manjše pa samo spredaj. Cev
s sti^njeaiia zrakom. Na po-
v«-Ije za strel pritisne krniar T>oJ»jy< poveljnika v btoipu na električni »prožile©, n tem se
1
DEFENSE BONDS STAMPS
tasovom. K usi so od 121,UDO vojakov izgubili 4"J,000 mož, Francozi pa od 130,000 »nož. V tej bitii je bil sioer Kutasov premagan, tocla Na-
iia^bol,jšo odskočno točko za napad na Moskvo. Ker ->o morali zapustiti to velevažno me-il>oleoii je imel tako velike iz-^to, se bodo morali Nemci	3'i1 "i mogel nikdar
nadomestiti, Ipr je slednjič do-vedlo do lljegovega poraza.
odpw zaklopka iz»trelilne pa-,jmaknitI ^ Z(?l° dalcf' Proti trone in stisnjeni zrak Vdre vfauu-	nekaj milj od Mo-
cev in ixvž^ne toi-pedo s silovito ^^ je-Borodin, -kjer je
{biLi 7. septembra, 1812 najbolj
THwli torpedo sam ima v «vo-ji notranjosti kotel « stisnjenim zraikom, ki požene gonilni stroj, in torpedm* propelerje, tako da Gsdisri torpedo- koit nekak&ia samostojna podmornica ]>roti nasprotnikovi ladji. Da jo z gotovostjo zadene, je treba z -lo točno izračunati njeno oddaljenost in smer njene vožnje, kafcor tudi kot, v katerem naj abrzi torpedo proti tej smeri. Po strelu se >>pred 11 j aza k lo| *k a zapre in voda izgine iz cevi.
Podmo^^lice so razen tega oborožene s strojnicami ali topovi za obranrfbo pred sovraž- .ko p., tudi lastniki lokalov rchuci napadi pri
vozn.ii na površini. V splošnem pa je naj-beljša obraml>a ta, da izgine podmornica čim hitreje v globino, kjer je sovražnik ne more tako dolvro zadeti. Za podimor-. !nice v gkrbini uporal>1 ja jo bombe, ki jih temrpirajo tako. da se razpočijo v raznih globinah.
krvava bitka med Francozi pod Napoleonom in Rusi pod Ku-
glavjii -iagralUM- pri vhodu ek-.-ploilirala IjoiiKba, ki je porušila vhod in glavno zgradbo.
Na dan otvoritve vele>v>jma so bile po nalogu italijanskih okupatorskih oblasti v vseh izložbah in liršah nalepljene sli-'ke k:aija Viktorja Kmanue-la in >4us»ioHnija. ?a* diugi dan je mestna policija odstranila vse te slike s hiš, prav t;i-
iz
svojih izložbenih oken. Zakaj * Vsaka hiša je to jutro dobila odi oči >o mestnega poglavarstva podpisa ik> od magistralnega din^ktorja. da se morajo te sU-ke takoj odstraniti in to po že- ^Ja cela zaloga vnaprej naro-Iji in zahtevi italijan**kih ^tk čeua, — pravi zalagatelj,—ne
Citateljem je tukaj nazna njeno, ua ima Knjigarna' Slo-venh* Publishing Company zalogi novi Atlas, sestoječi 4S velikih strani. Zemljevide je izdelala svetovnoznana drnžba Hammond hi za" zmerno ceno 35 centov ga lahko dobite. — 2/birka zemljevidov je tako jm>-polna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni.
8amo zaradi nmožine, v kateri je tiskan ta Atlas, ga je mogoče nudit T za to ceno— centov.
Ako živite v Združenih državah lahko pošljete vsoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa.
Posinžite se te prilike, ko obnovite oziroma podaljšate naročnino na "Glas Naroda'". Atlasi s*o ravno izšli in ker je
jašikHi Oblasti. Ta odlok je bil ponarejen, napravil je veliko
X: niti potrebno, da bi bambai	1JvnoSo sm<4ia" — toda
slike so bile odstranjene in se
zadela podmornico samo. Običajno jo uniči že s tem, da se razpoči v njeni bližini. Podmornic uporabljajo tudi za polaganje min.
umijevah obročev tudi vožnja .........
avtomobili zelo omejena, bo- j
do železnice morale prevzeti!MOJA DEKrE ^ ^ »T^DA
Po SStlmud:
prevzeti mnogo jjotiikkov. Vsleil tega se bodo mogli po železnicaih voziti sauK) oni, ki potujejo v trgovskih ali drugih važnih zadevah.
NaroČit« pri	v =
knjigarni	=
SLOVENK1 Pl RUSHIXr, CO. == SM West lKli	New York =
iliiiiiiiuituiiiiiumiauiiiiiiiiiiiiutiu
JERRY K0PRTVŠEK in njetov mktster na ploščah
Teretfalka Polka
Na plaaiacalt—valček Stf. M 575 Id DUQUESNE UNIVERSITY TAXB6BTCA — Str. M 571
Z i tt>r. -conlk fi» ronV	k
..l.rult'o iKi. ^OtlN MARSlCH Inr.
I 163 Went 4iml Street, New York
— ——
NOVICE IZ SLOVENIJE.
(JOO.) — Iz zanesljivega ivi-ra prejeli smo naslednje vesti iz okupirane Slovenije.
,I>ne 29. septenibra 104,1 je lril v Ljubljani na ulici izvršen atentat na Johana Notar uiikI-nika Gestapo. Notar je bil ubit, storilci so pobegnili.
Xlne 3. oktobra 1941 je bil v Ljubljani otvorjen LjubljanAi jesenski velesejem. Še pred pričetkom vojne je velesejenv ska uprava gladila ogromne nove zgradbe in razstavne pa-viljone. ki žalibog sedaj služijo Italijanom'. Dne 7,
niso povrnile.
Bivtši l>an tir. Marko Natlačen in bivS3i minister Ivan Bu-celj sta od<?topila kot člana jjo-svetovalnega odbora ljubljanske province. Ostavki jSta motivirala s tem, da so se razmere v tej provinci bistveno po-^tobšale in <Ja okupatorske oblasti ne drže dane besede hi obljube, zato nočeta več nositi ni-kake odgovornosti.
OBLEKA ZA POMOČ RUSOM.
International Ladies Garment "Workers unija je ruskemu vojnemu reliefu poklonila 100,000 oblek. Ravno tako je tudi predsednik unije David jOtabiuskv oiblfubil vso pomoč oktobra j svoje unije ruskemu pomožne-
1941 ob pol S. uri zvečer je v'nvu otlborn.
Zopet »prejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.

V - %

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^ jr ^	*
i V ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! V» i l| | ■ ' A Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa aoi , (l(, tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi|!{,
i Ta knjiga je nekaj posebnega aa one, ki se zanimajo zaf1 i ^ kniiftnje in se hočejo * njem čimbolj izveibati inii1 iq»opoiaiti.	«	-B

KNJIGARNI SLOVENIC t>UBlJSHING CO.
216 West 18th Street : ^ %. How York, H. Y. Zopet sprejemamo naro&lo za to zanmiivo knjigo.
bo mogoče do srede marca jili ponovno naročiti. — Zatorej
naročite Vaš izvod še danes. ★
Rečeno je, da najboljše poročilo je nobeno poročilo. Vseeno nihče bi si Ob božiču kaj boljšega ne želel, kot da hi dpbil ob božičnem času od svojih v stari, domovini ,kratko sporo*-čilo: Zdravi smo. Bo že kako! Vsakdo se vprašuje, kaj - -se dogaja tam 1 Soditi po poročilih, ki prihajajo La Bcruu, Stockhalma in Aukarc, ni za pričakovati, da bogve kako dobro; dosti boljše že ni kot je v drugih zavojevanih deželah. Da bi ta peklenski vihar še dolgo t-rajal še za misliti nL Vprašanje pa nastane, ako bomo pripravljeni (priskočiti na pomoč potrebnim, ko je dana nam priložnost za to. Vsaka pomožna akcija potrebuje ■ denar. Ali 'bomo začeli Šele ob zadnji uri zbirati sredstva?
Po raznih naseljih se prire-jnjejo prii-editve v namenu pomagati na^im. Ta način je še najbolj priporočljiv v teh napetih dneh. Nekoliko razvedrila in počitka od dnevnega napora je vsakemu potrebno. Ocv 1 ožiti si nekoliko Vaših skrbi r družbi vaših znancev in prijateljev. Poleg tega boste tudi storili ddbro delo.
V Brooklyn bo v nedeljo, t. j. 25, januarja, v Slovenskem Domu na 253 Irving Avenue, ob 4. popoldne poseben koncert, baritomsta Antona Šubelja. Pi-ogram je izvrsten. Sodelu-I pri tem programu tudi dv. Borit Furlan, Mr. Leo Zakraj-šefc, Miss Pauline Shubel in pm'sko in dramatično društvo ,4Bomovina'^ Cisti dobiček je namenjen Slovenski Sekciji Jugoslovanske Pomožne Akcije.—Vstopnina je prostovoljna
Pomklite roja-ki, kaj bo z našim, če se ne-^bi nilice brigal, jn kdo se bo brigal, če sc no bomo mi?
•GLAS NARODA" — New Tort
Friday, January 23, 1 942
▼ STANOTLJBN I* 1 « § §
'hodnje leto — to ste mi tudi žei pa črke in številke so Izginjale j lo njegovih živcev obljqjbjli lansko leto —


A
Topotanje'
Ofe PREPADU
&oknčiii žarek se je igral prav v sredi pisalne mize, za katero je sedtl Ivan Skale. V pisarni polog njetga so ropot o-li pisalni stroji, a Skale jih je komaj vul. navadil se .je pač na ta sum. Žalostno je zrl pred se m? solneni žarek le tu Ln tam je olbrnil rfvoj pogled v sosedno sobo, kjer je sedel v delo zatopljen njegov šef, odvetnik dr. Lfitner. .
Skidetov postaran obraz je prav spadal v to opraaeno, malo sobo, v soparen zrak pisar-aie, A" pomanjkljivost pohištva. Cez upadla lica štiridcsetlene-moža je šinil včasih eoden f®in-ihljaj s tmdno resnostjo je izvrševal -svoje pisarske dolž-•nosti, ntolčnče «e je podajal sejutraj na delo, vestno ga je odlagal avečer. ne da bi mu dalo kako notranje zadoščenje.
Zadnje dni seje /d-1 sotisluž-l>eiiocm se bolj molčeč.
Tfcuies pa je sedel Skale popolnoma utopljen v svoje misli
Delo na mizi ga ni moglo zbuditi k vestne lira izpolnjevanju dolžnosti. V možganih pa mu je rojila. Misli so uhajale k njegovi družini, ki se je pogrešala v vodno večje pomanjkanje. Vitki je preti .-.abo ženo s tremi malitmi otroci. l>£a dečka sta ležala doma bolna in mati jim je vedno hirala. Oul je kaiko tikajo upniki na vrata njegovega stanovala v četrtem nadstropju, iu gledal v obupane oči svoje zveste Ane.
Videl je, kako zgint va iz njegovega ,-tauovanja kos za kosom pohištva v roke starinarja. In slišal je p lak nujo otroč.ičev, ki -so prit iskali ob postelji nta-liiice Toda na iSkalotovem obrazu ni bilo mrzlične vročice, samo njegovo čustvo je grozno delovalo. Slednjih ]>a mu je bilo preveč, Hitro se jt- vzdi^ nil stopal v soJk> tvojejra šefa. Zitlt-an, v .-»tralm 'm kakor bi sm čudil sam sebi. je stal pred njim.
Doktor Leitner ga pogleda preko svojih očal.
4 4 Ali se ne spozna te, 1 ju lad Skale? Poiščite si zvezke od prejšnjega leta.*'
i'4Ne gospod doktor," je od-igovoilil Skalo s sklonjeno glavo. <4X!d prihajaan radi procesa — ne radi dela — to se pravi — da radi težav dela —*'
44Kaj vam je Skale? Ste-H bolnif" hladno je rekel doktor.
"'Da, bolan sem, gospod doktor — to se pravi — zadolžen sent, do tukaj — in doma mj leži bolna žena in otroci — razumeli bost?- —" IŠef f*c je naslonil nazaj.
4 4Tla. dragi — tu bi se morali bolj stnisniti, le toliko trositi, kolikor sredstva dovolijo, tudi pivu -se od reč t Morda bi čez leto dni se dalo urediti malo povišanje plače. Saj ste šele p:* d tremi leti bili povišani."
4 4 Ljubi Bog — medtem hi no dobili še eno dele/* je šepetal pisar. 44 in « čakanjem na pri-
lie za-
inerifce, gospod doktor"
Odvetnik si je grizel ustnice in gledal preko očal bledi pisarjev obraz, v katerem je c trkalo kot v pridržani jezi.
" Dobri Skale, morate se pač istisniti. Jaz t* nioram pri plači uslužbence« tudi držati svojega proračuna. Ce že hočete
par kron predujma--'' "
'"Xe, s tem mi ni nič po n laguno. gospod doktoi," se je branil pisar, nehote se odmaknili za korak nazaj, 4 4 to bi izgledalo kot miloščina — kajti povrniti — bilo bi mi nemogoče."
Doktor se je mrzlo *m;*kljaL "No, če «te tako občutljivi, — potent se morate pač zadovoljiti, kakor je".
"'Kobro, zadovoljil se bom." Skale je še bolj ^klonil tflavo in frrizel usttvce. Tr-odno se je zravnal, pojrledal svojega šufa in hotel oditi. Tu pade nj gov pogled na železno blagajno, čije vrat« so bila odivrta. Ojj« zil je male wkri-njioe, ki so stale v t on m i omari, razvrščene ena poleg druge in platnene vr či-ce v kafaetib -o H'K kovinski ndvci. Nekak 'eden duh mu je vel iz blagajne in Skaleta je tresel mraz. Hrt m okrenil svojo glavo in stopil v svojo ozko sobico t r so v-edfl k uii-zi. Skušal je. da bi se vtopii v delo. ki jp le*alo pred njim.
v meglene mlase in Skale je ne- strpjev, ne prihajanje in odiha-liote v t dno zopet škilil v sosed- jan je ljudi, no sobo, 'kjer je bilo videti Ko je pisarna končala dnev stransko steno blagajne. Silo- no delo. je stopil doktor Leit-ma se je zopet sklonil Ji delu. j ner iz svoje sobe m rekel Ska-da bi svoje mic-14 odtegnil od j letu:	~
blagajne. Va noben "način ni U4To«>j os t«nj±e-tiskaj"-in zibe-
šlo z računanjem, številke so postajale banikovoi, taki kot so l(Kali tam v blagajni. Ne, ni mogel delati. Rojilo pa run je v glavi, da je mislil, da- mii be počila. TrcNlo ga je, skrčil je noge in stisnil ter upognil na mizo,
iTwko so pretekle ure in prišel je večer. Doktor Leitu r je zalit val akt. Skale mu je ie-roč i 1 -p i se i n p s -i znal,, da danes prvikrat v svojem življenju ni lnogel delati.
Odvetnik ga je ostro pogledal.
i4'Jutri moram imeti akt. Po-ištvtei vse potrebno v registra* turi in če bi trajalo celo noč. Phičal vam bom posebne ure.'
ISkale je vzdignil srlavo in je | meril svojega predstojnika s hladnim ixnrledom. Zapazil je. da tudi Leitner izgleda bolan in utmfjen.
4 4 Po noč: delati —?" jr mrmral predse, potem pa glasno pridal: "Posku-il bom."
fliea irtisli je premetaval »pir se in zvezke, tu in tam je našel kak upisek. Toda mi-lil je na noč, ko bo mogel boljše delati, ko ne 1h> vznemirjeva-
DEffKNSK SAVINGS B0NU8
(n GTiupa
ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. ČE ŽELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ
SLOVENSKE KNJIGE
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . * .
(F inž ff ar)
IDIOT
Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE—NAD 600 str. Krasen roman ewpa najbolj-Rfli ruskih pisateljem. — Opis mladeniča, ki Je imel že t najbolj rani mladosti nagne« j a k nenormalnostim. Opis Je Eira-tien ln ne stroj* kot nekateri drugi romani Dostojevake-
Cena $2.25
LISTKI
Spisat Maava
{144 strani.)
Mrfko.
Cena 70c
MARKO SENJANIN —
SLOTEJfBKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAE BREZ DENARJA
Spisal Phillips Oppenheim.
(92 strani.) -	- •
Do skrajnosti napet roman iz modernega Življenja. Oppen-tieim je milil ingktti roma-
Tioplsvc poznan po celem sve* tu.	. L
MOŽJE
Cena 75c
Spisal Emerson Hugb.
(209 »trani.Y
Zanimivo delo, ki too ugajalo
vsakeinn atatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za oilglaaloa.
Cena $1.50
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Esf.
'<117 strani.)
'Štajerski rojai Kač ni do 6Vo-J«-«a Štiridesetega leta stopil V javnost. Nato je začel pisati kraJSe črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato Je pa zaslovel s svojim romanom — "o run to do.**
Cena 65c
NADE2NA
NIKOLAJEVNA
Spisal V. M. GarSln.
(112 strani.)
Junaki tega romana blodijo iu tavajo skozi temo Življenja.
Vzpenjajo se kvl&u, a sredi
pota omagajo.
Cena 30c
NaroČite knjige še danes I
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c
OGENJ
Spisal Henry flarbusae.
(337 strani.)
Pretresljiv opis prizorov IZ sve-tevae vojne. Edinoie mojster kakor je Bartrasee je mogel napisati tako kuji^o.
Cena $ I.— OTROCI SOLNGA
Spisal IVAN mSGEW
Poena nI slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo jnžnega solnca ln senco hladne severne noči.
cena $ 1.—
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta našiti pisateljev ln pravzaprav oče pravilne sio-vensfiine v tem svojm romanu ifvo in zanimivo popisuj«
Življenje na .deželi.
cena $1.75
. i * č \
V	ROBSTVU
Spisal Ivan Matičit.
(238 «tranL>
Tvan MatkW je «dcu tlsiih redkih našiti ljudi, ki ne pozna sa* mo -vojne la njenih grosot ter posledic,' ampitk zna tudi vse pretresljivo opisati.
Cena $1.25
V	ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in Se živeči slovenski pesnik podaja n to zbirko
■»letneHj mubt* uror. Pesmi
so posvečene njegovi fenl Ani.
cena $1.— ZADNJI VAL
fipiaal fiORLI
Poznani slovenski pisatelj
nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o ifo-jlh doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $ I.—
ZNANCI
Spisal RADO MVBNIK
Poznani humorist v tej knjl-
«i kaže razne- značaje ter knjl-
to sam označuje kot "Povesti la orisi."
cena $1.25
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
I216 West 18th Street	New York City
neaasm
TO JE
KNJIGA
"katero boste
Z VESELJEM CITALI
ŽIVI IZVIRI
Spisa. IVAH MATIČIČ
STRAHOTE VOJNE
Spisala Berta pl. Snttner 228 strani Cena 50 centov
BUdOBOH .'UlliiLLsiiigBl
Knjiga je svojevrsten pojav v slovaški književnosti, kajti V nji je v trinajstih dolgih
poglavjlli opisanib trinajst fodov slovenskega naroda od davnih počet kov s v starem slovanstvn do danaSnjega
dne. Knjiga je verno wrralo
našega SivLjenja tu trpljenja. In -kdo* jo prebere -ho vedel o Slovencih veC kot mu
more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo.
13 POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATIŠT7 VEZANO
»2.
Cena V J ■ Pokalna plačana
j^TMifiBMflBffilMiilBliliiiiiiM uBBllK i -■T^Lia^I^^u.-a.: ..Ju
V zalogi imamo se nekaj opisov slovenskih lin tujih pisateljev. Imena so navedena v tem seznamu.
Kdor bi tedaj hotel kako knjigo, naj si jo sedaj naroči, ker ne bo nam mogoče sedaj obnoviti zalogo*
Ker je zaloga zelo pičla, bi Vam svetovali, da si izberite tu-drugo in tretjo izbiro. Na ta način bo nam mogoče streči, ako je katero s t e že medtem prodana.
RAŽPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Bele mil mali Junak, (Dostojevskij) Flkaofska zeodba (Aleja Jiraseh> ' Kaj se je Mafcaru sanjalo (V. Kore-
leako)	- '
"Na različnih potih (Frane Friaeh) Peter Pave! cfiivar (Br. I. Pregelj) * Pravica Kladiva (Vladimir LevsA) Teme duše T vicah (Prosper Mirime) Zapiski is mrtveca doma (A. M. Dostojevski)
Po 7Qc zvezek - -
Do Obrids In Bitoija (lvm Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artnr Beme*e>
Po stranililobtik (Daaur feigei)
Po $1 zrezek^
Ugrabljeni milijoni (E. Seliger)
Veridiens CPater Kajetan)
Si vit« <E. 8. Thompson)
Rudarska balada (Marija Maj«pjria)
Pri god be - čebelice Maje (Waldemar
Bemeta)
Pingvlmid otok <Anatole"France) Pisane tgodte (Janke Ea«X ^
Po $1.50 zvezi
Se«n in kana (T. Mv Dostajevskij)
Krištof Dimae fJaek LonOtn) Histerija (Gustave le Rongy)____
rite potrebni ri vate rial. Tu innate kljun*- od pižame. - Zaprite; dobro otok iu drakiat ; zaklenite vrata, nato mi pa donesiU-ključe v 11*0je stanovanje, naj im ura kolikor boter- — ali ho hol/fše — olnii'aitie ključe do jutri."
7jap*4 je sr-oj lep kobili, vzel «klobn<k in	V tretji sobi
so drugi pospravljali, stoli šo se premikali >n smeb sp jo cul. Potenj jo bilo mirno, le s cest« je bilo r-uti navadno šumenje.
V SkaJetcvi ^c;bl je gorela 1tk% dri^e s(»bo so bile pa temne. V te je zrl pisar. Postal jo minuli. Mal odsev l»či je* ; padal prav na žeilf*no bla^j-no. Pisar je vstal in poarledal okoli-5ieb<'. Cul-je, da vsak repot, -ki ga povzroča s svojrni preutlkaujoBi odmeva v «obalu Zopot j<» aačaitii neko ueproto-vost. v vsakeirt kotu in oprlu je mislil, da vidi obraze iu spake. Prcignal je isimtšuo dc^iiiSJijo i 11 stopil v šefovo sdbo. OiMo bli-zai hla^ra.ijK- je stal. Zopet se je vurtit varnega in sanrozavest-nesra. Dotikanje železne stene era čisto nič ni .<tia.šilo in ulia-jale t>o mu vedele misli,. kako lahko bi si opomogel. Zdajci se spoiuaiii 11a ženo Iu otroke, go-ttfvo so sedaj v -sk rbeb zaiy. Ali so pa te ■skrb], samo danes ? ? Ali ni 1>iIo vise življenje le pomanj-kaiii«'. večna negotovost, dan ®a diK^voin brez vsaki ga ve^e-Ija^? Vedno pred oč-mi ulx>stvo le eisto malo upanja na neJ>i-fctveno x>K>l.isanj<». "Morda čez eno leto! Morda! Besede odvetnik ove so mu še zve.m-1 o v usesili -kot zasraraovan.ie. Xa-slonil se je na železno steno blagajne in čutil, kako zanflolk-lo popušča. Stvar se udaja, si je mislil. Ali bo tudi meni od-jenjala? Roaprostrl je roke in ob.iel mxslo ma^Kivo omaro. O, kol tk o' prnstom bo v mojili rokah. 'koliko vre&e ia Skrinji' bi labko pograbil. To bi- se^ najedli -ja^, Ana in otn*oci! Mali Fran jo bi se zopet zredil i h Lizika — pe sploh —sli bi ičez • ntorje — v gorke, zdrave kraje, kjer veje4Jo ralili vetriui in dajo zopet krvi v lica. -O, to fci bilo adravilo! Ali-m© bo Ana razumela? Zakaj ne, ako ji -ponudim *rečo. Saj je vendar ujoja žena. .Jaz bi »el naprej, ona pa prišla bi za mano. Jaz boni šel se-1« no«, ona mi sledi čez par tednov« ko pride taaje pismo -r— iz Metlike ali Kalifornije, kdo ve. kako se vs-i ti oni kraji imenujejo! O, da, bo že prišla za npino z otroci, bo že šla čez morjf! O, Bog. ko bi . že bila —.—
Strah ga je prešinil, strah pred neznano srečo. Preveč lepo bi vse to bilo; pa tako blizu je novo življenje, tu prod njim so sredstva, le zagrabiti je treba po njih. T>enar tu notri ni samo last odKetnika, največ je onega njegovih klijentov. ki so mu ga zaupali. Zguba torej 110 zadeno tmega sramna človeka; pač pa več ljudi, ki pa gotovo imajo raaun tega šf vee doma. Kdo pa je odgovoren za denar! Gotovo le eden, njegov sef. Ta oakosučnl in mrzli človek, ki niirwa. družine, «e skrbi, sairio denar, mnogo denarjaT 11*11 ta mar!
Skale.je-počasi, nehote trese! ob blagajno. Kako to doni po kovini, naravnost zapeljivo. Sedaj le piTHČ z drng'bni rrti«H-nii, le poslcnsitL . Take priložnosti no bo knrolu zopet. Sam
toliki mjiožini denavjn. ee bo preveč pffklo -v rdkaii ga pa "položiim. nazaj. Rrrmo mi je'
jxiiarrati z bankovci, pogledati melike papirje, na srce pritisniti — ena, dve, tri, pet, deset. sto, tisoč — a :— da bodo žepi polni, potem ugasniti luse in dol — —
'Izvlekel je iz žepa noži-S, ga zasadil v špranjo in — glej — Kaj pa je to T — vrata «e od-
pro sama, kar od^kočila so -j— saj ni bile zaklenjeno -— niti zaprto — blagajna odprta.
ISkale se prime za glavo. Na to tiplje po notranjih prostorih blagajne — rač--prazna!
iTorer pff^ je bila nabavljena;'Izgubljen sem. Hot* 1 sem, krasti-— sam šef mi je nastavil past. Ob.«ojen sem, ntilost -ni Bog! fčkaletn se kolena. PritipaPse jo do stola^ in se zgrudil nanj.
f>nm ni vodtd, kako je prišel pred o<Ivtitni kovo^ ^trn i.ovnnje; tudi ni vedel, kaj bo rekel. Padel bo predenj na kolena in ga prosil-;— —
Ta zasliši glas. Bil je hišnik, katerega je priklical s-zvonom. In šele zdaj je zapazil, krfko -pozno je žc v noT-i.
*'Rad bi gor k gospodu L 'it-nerju^-je jecljal.
rf<t>o>pod doktor je pred tremi uranu odpotoval — p teiHko prtljago —"na daljino pert."
■"Odpotoval? Daljno j.K?t! Saj nI na« oddat"v pisarni. -motroče — motite se —je v pretrganih starvikili govoril pisar.
"Ne motiiin se.*1 je nevoJjno odvrnil hišnik, "imate-li kaj zanj?*'
^'Xi1. ne, — pa fo je : .Skale je kot nor mahal z rokami po/zraku, hotel je upiti,.pa ni mogel dati glasu od	—
čez f.renotek je nekaj'zainnnrai od česar je hlšnfk razumel le besedo policija. Potrm se je opofidkaje o<ldaljil.
Hrugo jutro se je kot bli.-k raznesla vfst po-meštn. da je doktor I*eifcner ponoči ubežal z denarjem t-vojih k ii jen tov.
V sobici tam gori v četrti m nadstropju pa je ležal mož v (irtrzlici; T .njegovih očeh je svetil nekak vesel blisk kof. po-shdica hudega kesanja- Skale je pritisnil drobno telo svoje žene-k selii in ji zašepetal.
"B^kII minm — ncsrečni^siuo res — toda nedolžni, brez Krivde — eujea, žena — brez krivde Kakšna čudna sreča ! Bog je poslal svojega ange\ja na pconoč v težki uri. ko sem stal ob prepad«.*' — -
SPANJE BMXBSEVNO . STANJE.
: ll1uiikcijo*spanja v člov.6%1 m organiimlu bi lahko primerjali s polnjenjem ak a mai 1 at oi;j a. .Spanje sevoda ni tak o "mehanično opravilo, kak<vr polnjenje akumulatorja. V«i ljudje tudi ne spe enako.. V bistvu lahko načrtanio krivuljo, ozna-cu.jočo povprečno pot spanja. Utoenjak i so delali poskuse z *mlladimi Ijudani. ki so morali v času, ko so njdiovo spanje opazovali, - v določemm ča su leči na posteljo in ob določe-nen/ času zopet vstati. Postelja je-bila urejena tabo, da se jo vsaka kretnja apmVga človeka avtomatično zaR^eležila. Izkazalo se je, da je povprečni človek v. osmih urah spanja v postelji menjal svojo lego približa© 38 krat.
Človeško spanjjc torej ni mirno in redno, človtk ne nijore dolgo spati ne" da bi se premd-kal. Vsak človek ima svojo posebno obliko .spanja, ki je posledica njegovih navad in zdravja. Način kako kdo spi, ^m-da po mnenju učenjakov h karakterističnim znakom "človeka. fPrve ure mirnega spanja 60 najbolj osvežujoče. V-prvih ilvdi urah Spi človek najtrd-noje, pa naj leže človek zproda.} zvcfčer ali pozno ]x>noči. Tša spanje" pa motrno vplivajo l>o-lezni - alr razburjenja.
ijiiamo krivuljo elovciksovega spanja, lahko spoznaano po n,ji
njiegove telesne in duševne \Zr preoauhnlbe. Živčno razburjenje ?krči čas spanja in poveča število kreten j. Nervozni ljudje navadno'nimajo' mirnega »panja iu esvto jih tudi ne osveži.
k
"©LAB NARODA" — Mew M
Friday, Jamiaiy 23, 1942
f If A M O T L i I R L 1 f 9 •

I

Kakor plaz
ZGODOVINSKI ROMAN.
"Civilno obleko, Toni, uniformo t»em že hsnasil. lastopiin iz -lužibe in odidem na potovanje." Ločiti se morava moj drogi. Za ča», dokler ce najde« novd, primerne službe, te hočeta odškodovati. Prav pridno al mi služil in prav lepo si se vedel. Ako boA kdaj potreboval nioje podpore, -bom ti vedno rad poinagai."
St reža j *e jo tako piestrašil, da miu je padla obleka, ki jo je držal v rokah, na tla..
"Gospod grof, hočete fce-li odpovedati službi iu odpotovati iz Dunaja*"
"Ni drugače, Toni. Ne rad te odpuščam."
"Potem me, gospod grof, vzemite seboj. Služabnika bodo, gospod grof, vendar potrebovali in jaz potujem tako rad."
"Moja odsotnost lahko traja leta in leta. Na IHmaju j maš sorodnike, ki bi bili nesrečni, ako bi bil tako dolgo od doma."
"Imam samo enega brata, ki je oženjen in ima svoje rodbino. Ne bo me pogrešal."
Wolkttn-stein je razmišljal. Udani m'ož, ki je imel dobre man ire in izkušnjo, bi bil koiisten spremljevalec, samo ni vedel, ali bi ga kazalo odvesti v doccla tuje življenje. S tem si naprti veliko odgovornost. Obotavljaje je rekel:
, ""Rad bi te vzel s soboj. Toni toda sam ne vem, kaj se mi 1 aliiko vse zgodi na potovanju. Ni izključeno, da pridem tudi v ne\ anie situacije. Dvomim, da bi te smel izpostavljati takim nevarnostim. Bolje se ti bo godilo tu, v miru boš živel, ako ostaneš tu na Dunaju."
. "Meni ne gre zato. gospod grof da bi živel brezdelno v miru. ('esto sem hrepene! po doživljajih in nevarnostih. Nulkai zelo lepega mora biti, ako človek doživi kakšen napet, razburljiv dogodek. Go-pod grof, ni vam treba biti v skrivil zame. Bom že gledal nato. da se mi ne zgodi kaj nevarnega. Ako pa je določeno, da moram poginiti, se mi to lahko zgodi tudi na Dunaju."
"Dobro, Toni, prav rad bi imel, ako IV: me ti spremijal. Stvari si hočem preudarUi. Vsekakor pa m veseli, da live nočeš zapustiti!"
"Z go&podom grofom bi šel na kraj sveta! Vsekakor bi raje služil gospodu grofu, kakor kakšnemu diugenru gospodu/'
Gnof Wolkenstem se je sprcoblekel in sluga nuu je dal v roke rokavice-, klobuk in palico. .
■"Hvala lepa, Toni! Kakor sem že povdarjal, si stvar še premislim. Ako ostaneš p* i svojem namenu, hočeva o tem še govoriti. Za dane- imaš dopust."
Grof je pir.jazno pokiinal z glavo in odšel. Strežaj je še ostal, da bi pospravil stanovanje. V t (nem izmed naslanjačev je našel robcc z dragocenim čipkastim robom. Vdihoval je diskretni vonj in ga natančneje preiskoval. V enem izmed rolW-evih kotov je zazrl cesarsko krono <in zapleten monogram. Važno krma je z glavo j<' položil robec sfcrlmo tja, kjer ga je našel.. Iganka tuje dame je bila zanj rešena.
"Zato nuora proč," si je mislil. "To mora biti zanj zelo žalostno."
Grof Wolkenstein j*' šel po ulici minilo Scliwarzenbergo-ve palače. Cvetlične gredice v parku so izpuhtevale mehak vonj v toplo, svetlo poletno noč, ki je i'zvabila iz stanovanj množico nališpanih ljudi. Čeblja je in »meječ so se sprehajali po peščenih stezicah ali sedeli na klopeh, prepuščajoč &e< popolnoma trenotneimi čanu Zdelo se je. kakor da bi bilo praznično razpoloženje med množico. Wotkeiflstem je stopal počasi miino živahnih skupin. Ni se mu nikamor nrudilo in iiodil ie okrog brez oilja. Tu je lahko zadela vanj dobro oblečena dama in zazrl je znan obraz. Snel je klobuk in pozdravil.
Nato se mu je vzbudil spomin. To je bila vendar---?
Žh *o je stal pred njegovim du&evnim očceom prizor usodnega \ecera. To je bila I/ora, devojka, ki se j? uprla nadvojvodi in s tem dala povod za katastrofo. S kratkim pok Ionom je hotel nadaljevati svojo pot. Ustavil ga je proseč pogled iz njenih velikih, lepih oči.
"Gospod grof, s-poz<nali £te me! Zaničujete in« in smatrate za nesramnost, da stan vae ustavila."
"Nikakor ne, gcspica. Stuveda se prav ne zavedam- kaj mi je dodelilo čast, da ste me nagovorili. Vzrok najinega znanja ni posebno razveseljive narave."
Nagnila jc< glavo.
*'Grozno je bilo in vendar. Katko ste se smelo s potegnjeno sabljo postavili v hren pred dibaljo! Junaško in lepo jo to bilo. Ostane (mi v ne izbrisu enf .-poananu.''
Mlado cvetoče dekliško telo se je stisnilo k njemu. Ne-voljn se ga je za trenotek polastila in povzročila da se je u-malknkil za dva, tri korake. Dievojka je ostniuela, bolesten usmev na njenih licih je izražal duševno bolest. "Oprostile," je š*ipnila brezi? razno.
Čuden izraz na njem m licu je Wolkensteiaia ganil. Z «stri m pogledom je premeril svojo spremljevalko in moral si .je priznati, da je: redkokje videl kraanejšo sliko v pivem ©vetju stoječega ženskega bitja. Lora, vitka, krasno vzraščena, k malimi ozkimi nogicamii je stopicala ob njegovi strani. Njem obraz je bil pravilen, v njem so žarele lepe, mjodre oči.. Izraz ilica j.- bil awehatk, melanchcličen. Nehote se je v njegovem srcu rodila pritajena misel poželjenja. Devojka je bila lepa in je kazala globlja čustva. Neprikrito n*u je kazala svojo jiaklonjenost. Ali iiaj odkloni Ijubetzen, ki mu jo je nudila? Ako potegne to Magdaleno na»:v ako ji poda roko, da se dvig-a.e v vieJjo človečnost, ako poplemeniti njen živalski nagon, 3 totem je zgrajen jez med kneginjo, kateni je bilo posvečeno
T t V^rni'A nn iirlnlilia fruiuim'anio I« . ^.J ____I. i_____ __-____* i »
sil jeva le, že je instinktivno stegnil rolko po Lori..
"Oprostite, gospica, zatoipljeu sam bil v misli in zato ne-pozoren proti vam. Poboljšati se hočt^n, kolikor pač morem. Ali je vam prijetno, ako vas -spremljam!" Iz njenih oči je odsevala radost. "A|ko vas ne zadržujem, gospod grof?"
Britski velebogataši
Običajno govorimo samo o a-meri&kih milijonarjih in rnili-jardarjih, kakor da bi jih drugod ne imeli, zlasti ne v Evropi.
To naziianje je napačno. London je na primer še vedno največje poslovno mesto na »vertu in Anglija prekaša Združene ^ržave še vedno, kar && tiče lastnikov ogrom/nili imetij. Mnogo skrivnosti v političnem, gospodarskem in socialnem življenju britske^a intfperija bomo bolje razumeli, če ne pozabimo da prestavljajo gornji de«et tisoči te velikanske državne tvorbe še vedno najbogatejše in najsligurneje podprti razred na svetu. Med njimi je dovolj ljudi, ki pri najboljši volji in zares ne vido, koliko prav za prav imajo. .
iMnogi med njimi imajo izredno velik vpliv na politiko in življenje, čeprav sse držijo v o-zadju. V tem ozira so popolnoma drugačni r.ego njHt ameriški tovariši. Toda najbogatejši mež v imvperiju in na »vetu sploh ji1 politično popolnoma brezbrižen. in tudi nima nobenih pretiranih osebnih nasmeni. Na doirodkr- ne vpliva nič. ee-nrav ie no knenn vladar. To je Nizam Hajderabad^ki.
iS svojim polnim imefiom in s svojimi naslovi se imen nje Tnoutenant-areneral HUs Exated TTgilme^ Sir MI»r Own an Ali Khan. Nizam of Hyderbarad and B^rar. Slteie GO b<t in je n red _k ra tki m slavil svoi -rebrni vladarski jubilej. Pri tej priliki so n*u podlozniki razen d rasni ;ev. slonov in drugih lenih revi podarili zlatnikov za IcafW^nih 5 mili ionov funtov Sterling*«'. To je velika v«ota in veiHlar nič v Tvimert z "gotovino, ki jo hrani v zaikladni-ervoiih trid^rhtib gradov. Tega denarja je za dkrc-srlo 250
rafilijoiiav funto'v Sterlingov. Draguljev ima za 50 milijonov, če ne štejemo njegovega 277 karatnega diamanta, ki nm je vrednost sploh neprecenljiva. Posestna pa niti nosijo vsaik Han »Čist Mi 1000 funtov šterlin-gov. Klaj so proti temu imetja Pordorv-, Roc(kefellerje\T in Mor-ganov? A pri tem nosi ta knez YL Tisoč in ene noči Se drug wet ovni rekord:« je obenem na.Hte«dljiveisi in sploh najbolj »kopi bogati niož na svetu.
V svojem življenju Se< nikoli ni zapustil svoje dežele, ima po >amo tri avtonlobile i-n dva izmed njih sta skoraj neporabna. V Hajdebaradu si pripovedujejo zgodbo o aladoledarju, ki je ponldil NLzamu porcijo sladoleda za tri pttnee, pa jo je ta o<jorčeno o<fi«loniL, ker miu je bila cena .previsoka. Oblači se v najpreprostejše oblake in ne dovoljuje, da bi si moški člani njegove rodbine kupovali nove. Kadar svoje ponosi, jih daje ^predelati zanje.
KASPI&KO MORJE SE BO POSUŠILO.
I Moskovski listi zopet poročajo. da s*< bo največje celinsko morje na svetu, Kaspišlko morje, počasi izsušilo. Njegova gladina je danes že 25 metrov pod normalno morsko gladino, v zadnjih dveh letih se je znižalo za poldrug meter. Vzrok bo nemara v teni. da mu Volga dovaja vsako leto manj votle.. Nr smotrn o lesno gospodarstvo, ki je ob tem veletoku popolnomia uničilo gozdove, je 'onelo za posledico, -da so postale padavine v porečju Volge bolj redke, velikanske mno-*;ne vo<l'' iz VoVge pa raibijo tudi za namakanje stepnih i»re<le lov. Nižanje vodne gladine v Kaspišikem iiiorju povzioča plovbi velike težave. .
PASJE IN DRUGE ZADEVE V HOLLYWOODU.
'Nfajntn-ervHnejše stvari so nnogoče v Holhnvoodu O tem priča naslednja pasja zgodba.
8annu Gold^Tiu je bil ^^seč p «. Dal je torej zanj napisati vlogo v novem filmu. Ko 7>a je pes odigral vlogo, se je izkazalo, da ni sposoben za svojo vlogo, ker ima pretemno glavo. Gokhvvn je tedaj poklical nsiojstre za barvanje las in ti so psu pobelili ellako na glavi ter nm prebarvali tudi obrvi.
Neko-' so postavljali v Hollv-woodu filipinsko vas. Vse je bilo v redu. le pahne so delale režiserju hude »krbi. Na fotografiji namreč niso prišle do prave veljave. Zato so porabili 82 brzojavnih drc«srov, jih Ovil i r časopisnim papirjem, iz sadre so napravili drevesno »korjo, na vrlhu pa so pritrdili veje. Sele tako narejene umetne palme so ustrezale režiserjevim željam in potrebam.
>HolK"wood ne pozna nobenega problema, ki bi se ne dal rešiti. Ce potrebuje r žiser solze na obrazu svoje junakinje, jih lahko dobi. Na razpolago so nru pamiki in vse živali.


Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATE8
osiroina CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako )• vam le priročno
DOBRODELNI KONCERT
KATEREGA PRIREDI
ANTON ŠUBELJ
V NEDELJO, DNE 25. JANUARJA. 1942
Začetek ob 4 uri popoldne.
V DVORANI SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA 253 IRVING AVENUE	BROOKLYN. N. T.
Sodelujejo poles Anton« Sabelj«: DOKTOR BORIS FUBLAN, uahenitetiri profeoer MB. UO ZAKK.U6EB MISS PAULINE 8HIJBEL PEVSKO IN DRAMATIČNO DRUŠTVO "DOMOVINA"
Progam:
POZDRAVNI GOVOR
AMERIŠKA HIMNA LEPA NAfiA DOMOVINA
MR. LEO ZAKRAJŠEK
Spločno petje obdtnvtra v dvorani
ANTON ŠUBELJ
ANTON ŠUBELJ
DR. BORIS FUBLAN
MORNAR — F. S. Vilhar JAZ PA ENO KAJ Ž ICO IMAM—Narodna KJE JE MOJ MILI DOM? — Narodna
S.
ARIJA IZ OrERE "TRAV I AT A" — G. Verdi GOR ČEZ JEZERO-Narodna ROMARSKA O SV. LUCIJI — Narodna MEGLA U JEZERI — Narodna
SLAVNOSTNI GOVOR 5.
OJ DOBERDOB — Narodna
V DOL1NCI PRIJETNI JE LJUBI MOJ DOM — Narodna POD OKENCE PRIDEM — N« rodna
PO ČEM TAKO LEPO DIŠIŠ — Narodna	ANTON ŠUBELJ
S.
ROŽNI VENEC — Nerin . . . (mešam zbor in bariton tvlo) SPET PTICE POJO — Narodna
MEŠANI ZBOR.-'DOMOVINA'*
VENČEK NARODNIH . . . SPLOŠNO PETJE OBČINSTVA V DVORANI
Vse točke spremlja na klavirju MISS PAULINE SHUBEL
CELOKUPNI DOHODKI TEGA KONCERTA so namenjeni trpečim S krven-rem v stari domovini in denar sp bo yocl&l Jugoslortostonti Poidoždmdu Odboru. Slovenska Sekcijo it. 2. t Cleveland, Oblo.
VSTOPNINA PROSTOVOLJNA
ROBESPIERRE ZAGOVOR-!ka 1 MIK STRELOVODA.
20 let prej, preden je dvignil val fraucoske revolucije Bobespkrra na vodilno me^to, se je proslavil ta mladi advo* kat z zagovarjanjem strelovoda. Njegov kolega De Bli«se-rv de Boi« Vale iz St. Omera-je"bil dal postaviti na svoji liiži
^tva ladje <4AIt<teor" .je opravila okrog 20.000 merjenj, in sicer po možnosti tam, kjer so doslej morje se metlo raziskovali. Uispthi tega prizadevanja niso izostali. Posadka je inSela srečo, da je odkrila v Aitlantskem, oceanu dva pomembna kraja. To je v prvi vrsti največja v tem oceanu doslej izmerjena globina 8530 m
(Nadaljevanje:)
strelojvod. Njegovstrelovod j-	,everno~od otoko Port o
bil eden prveh v Franciji. Ta Eico ^^ so pa ^^
Ii Nemci največjo podmorsko planoto« ki se razprostira na 30 stopinji severne širine in 28 Stcfpinji zapadne dolžine.
tNen*5ka ekspedicija je ugotovila, da je ta planota podobna goisiki. Njena najVoanjsa
novotfmja je bila pa trn v peti praznovememu prebivalstvu in pretveza advokatovecnu konkurentu, da je dvignil proti naprednemu advdkatu obtožbo-De Bois Vale je bil obsojen, da mora v 48 urah strelovod od strani t i In to obsodbo je potrdila tudi druga instanca.
Ad! volka t se je pritožil na vrhovno eodisee v Arrasu. Ker pa ni amel moei, da bi se tretjič zagovarjal, je naprrosll mladega advokata Robfspierra, naj ga nagovarja. Iz obravnave v zadevi strelovoda se je razvil proces, s katerim se je sodišče bavilo tri dni. Že pi^va dva dneva sta pokazala.' \ da bo mladi Robespierre nevaren to-žiteljev nasprotnik. Njegov nagovor pa. je prekosil vsako pra-<• ako v an je. Vse govorniške vrline. temiperamentnost. duhovitost in strupenost, ki so jih ljudje pozneje tolikokrat obou dovali in pp jih tudi bali, so se že taikrat v polni meri pokazale v njem. Njegov govor, — strastna obranfba napredka protii nazadnjaštvn,' je bil za nasprotnika tako porazen, dr so poslušalci Rcvbespierru navdušeno pleskali, ko je končal svoj govor. De Bois Vale je lahlko obdi"žal svoj strelovod.
razdalja od površine morja znaša 262 m. Qb straneh ]>a pada strjno v moi^ko globino do 4000 an. Tu se dviga iz morskega dna ogromen »tožeč z odsekanim vrhom in najbrž je vulkanskega iavora. Iz zemljevida globin -ki ga je izdelala netilka ekspedicija, je razvidno, da so za dno Atlantskega oceana značilne kotline in arebeni. V kotlinah je dno skoraj povsem ramo, grefoeni so pa tako razklani, da je njihov profil podofoen krivulji, ki jo zabeležijo po easomerih občutnem potresu. V enem gre^ benn je z najvišjega vrha padec 2860 m na razdalji komaj 21 km.
n ! A C I t I T F V •• r. LAS NARODA-
DNO ATLANTSKEGA OCEANA.
V Nemčiji si je takozvana se v^ernoat lanteka ekspedicija nadela nalogo, preiskati Atlanit Ski ocean. V ta namen j« že vx>Skrat krenila na miorje s posebno ladjo "Meteor.** Najprej so ugotovili, kaStlšno obliko ima morsko dno. To se lahko stori s pamiočjo aparaitov, s katerimi določajo globino po ocfbijanjni avoGmih valov od dna. Potad-
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri narocbi ae poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime--
Št., ulica ali Box št. Mesto in državo —
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
«
Glas Naroda*"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK