r tv ii i in i izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 76 kr za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 18. avgusta 1899. *tz Politiški oddelek. "S* 4&WW W&fyTWWWtyV- vpimffp w w Če pride vlada na jesen pred parlament samo s tistimi cesarskimi naredbami, katere je izdala s pomočjo opozicija bržčas ne sprejme drugače 14. 5 potem Še vedno v temi. Ne da se tajiti, da so gotovim političnim krogom sedanje razmere v naši državni polovici močno po volji. To so tisti krcgi, kateri prisegajo na vsakovrstne avto- tako zoprna, kakor ritete in katerim ni nobena stvar naš, na sebi gotovo jako klavrni konstitucionalizem. Ti krogi so vladne eneržije jako veseli ter menijo, da je ta eneržija dokaz oživljene državne avtoritete in znak od-ločne volje, to avtorito utrditi in podpreti iako, da izgubi parlament ves svoj pomen. Mi nismo tega mnenja in slovenski narod je sploh kakor jo je sprejela meseca februvarja letošnjega leta in uspeh zasedanja bi bil negativen. Tako torej ne pojde. Treba je, da se vstvari nov položaj, da postane obstrukcija brezpredmetna, a to se more zgoditi samo na ta način, da se dožene jezikovno vprašanje v smislu pravice in z ozirom na želje vseh prizadetih strank. Meseca aprila lanskega leta je ministrski pred- sednik grof Thun izjavil v parlamentu j da s atra rešitev jezikovnega vprašanja za „vogelni kamen političnega razvoja" Avstrije, ter je pristavil, da rešitev tega vprašanja ne spada v delokrog eksekutive, ampak v delokrog zadnji, ki si more želeti, da bi *e ukoreninil absolutizem, saj vidi na Primorskem pa tudi v Celju, da od vladajočega absolutizma nima ničesar pričakovati, da je sedanja absolutistična vlada njegovim jako skromnim zahtevam gislative. Ravnal se pa ni po tem spoznanju, dasi je že pred razglasitvijo prepotentnega nemškega binkoštnega malo naklonjena, kakor so bile prejšnje prav tako vlade. Redu in miru je v Avstriji pričakovati samo, če krene vlada na pot pravega in resničnega konstitucijona- programa v „Wiener Abendpost" razglasil, da so mu bistvene zahteve nemških, kakor slovanskih strank znane, da je našel tisto srednjo pot, po kateri se da do- m seči mir. sanja Za rešitev jezikovnega oziroma narodnostnega vpra sta mogoči dve madaliteti. Prva je ta, da se do lizma in če vstvari tak položaj da možno računati na seže porazumljenje mej Nemci in Slovani. Razmere so zopetno funkcioniranje parlamenta. take da se tem potom ne doseže nikdar, zlasti ker so Vlada hoče že v kratkem sklicati državni zbor, ne nemške stranke v svojem binkoštnem programu oglasile morda, ker želi vladati s parlamentom, ampak iz potrebe, tako pretirane, tako smešno obsežne zahteve, da njih ker si drugače ne more pomagati. Sklicati mora državni zbor ne samo, ker potrebno voliti delegacijo, ampak tudi iz financijelnih momentov. Za letošnje leto bo vlada formulirane zahteve minimum tega, kar zahtevajo, izpolnitev morala prouzročiti takoj revolucijo. Nemci so povrh še izjavili, da so njihove, v binkoštnem programu tako vsled hodnje zvišanja davka na sladkor še izhajala, ali za pri- da je sploh vsako pogajanje ž njimi popolnoma izključeno. leto emisija rent za pokritje investicij neiz- Preostaja torej samo še druga modalitete » to je ogibna in ta se s § 14. vender ne da izvršiti. Skrbeti direktna inicijativa vlade. Samo tem potom upati da bo torej, a zasedanje parlamenta ne bo kratka epi- se omogoči v sedanjem parlamentu red in mir, da se zoda î nego da postane parlament zmožen za delo. Pogoj omogoči konstitucijonalno vladanje s sedanjim državnim temu je seveda, da nemške stranke opuste obstrukcijo, zborom, na podlag? sedanje ustave. Grof Thun je priznal > ali vlada ima dolžnost, da to opustitev prouzroči ali pa da je rešitev jezikovnega vprašanja vogalni kamen notra namesto sedanjega parlamenta postavi nekaj novega. njega polttičnega razvoja Cislitvanske. Naj se ravna po 286 tem spoznanju, naj postavi ta vogalni kamen tako, da bo od vlade, ki jo ti slovenski poslanci z naj več, o zanesljiva zaslomba nadaljnemu političnemu razvoju Avstrije, brezprimerno požrtvovalnostjo podpirajo. i uprav Če je poznal srednjo pot tedaj ko to razglasila „Wiener Abendpost", če je že takrat vedel za „eine Art Résultante des Kráfte-Parallelogramms" ki „ungefahr das beiden Seiten Wiïnschenswerthe und Annehmbare bezeich-net" morda biti sedaj v tem oziru še bolj na jasnem ko je nemška obstrukcija proglasila svoj binkoštni pro To vprašanje je prišlo na dnevni red takorekoč » gram desnice in ko se je o njem posvetoval izvrševalni odbor čez glave slovenskih državnih poslancev in očitno je, da proti njihovi volji. Dočim se drže slovenski poslanci vseh strank v največji reservi, dočim ne stopi nobeden izmej njih pred volilce in jim ne pojasni njihovih nazorov in in časopisi pa tudi drugi njihovih namenov, njihovega razmerja k desnici vladi i so malone vsi slovenski Ako je grof Thun tisti državnik > proglašajo, potem mora danes vedeti, da je mogoče ra čunati na uspešno akcijo v jezikovnem vprašanju samo prenapolnjeni s premišljevanji o položaju in o razmerju za katerega ga mej slovensko delegacijo na jedni strani ter mej desnico tedaj če ustvari minoritetni zakon, okvir » čegar nada ljnjo izpolnitev je prepustiti deželnim zborom Nemci so svoj program sami sestavili po deželah m s tem priznali, da se jezikovno vprašanje ne da ure državo po jednem kopitu, da se mora de » diti za celo želnim zborom prepustiti neki upliv. Nasproti pa so, kakor se je pokazalo pri prej omenjeni seji izvrševalnega in vlado na drugi strani. To se nam zdi važen moment. Dejstva so se izkazala močnejša nego je pasivnost in molčečnost slovenskih poslancev. Žalostni položaj slovenskega naroda sosebno na Primorskem je provzročil, da se je začelo javno mnenje baviti z vprašanjem o postopanju slovenskih poslancev ne da bi te poslance, imetelje mandatov, vprašalo. Po našem odbora desnice i tudi Čehi zapustili deloma poprejšnje da mnenju je to tako pomembna okolnost i morala napotiti slovenske poslance, da nemudoma svoje stališče in priznali, da ima državni zbor pravico, stoplJ° pred V0,iIce in i™ pojasnijo vse zadevne raz-vstvariti temelje uredbi jezikovnega vprašanja, dočim so mere VoliIci sicer ne morejo dati poslancem direktiv, reklamirali za deželne zbore poprej to vedno negirali in vso kompetenco v tej zadevi Jlm ne morei° narekovati njihovega postopanja, ali istina je tudi, da je samo tisti poslanec narodov zastopnik, ki ima pri volilcih zaslombo, čigar načela in čigar taktiko volilci odobravajo. malne Na tej podlagi lahko vlada poskusi, vstvariti razmere v državnem zboru V8tvari minoretni narodnostni na ta način zakon na podstavi nor-da 14. tike Sedaj pa se kaže da volilci ne odobravajo več tak svojih poslance Ko to odobravali ne se splošen zakonski okvir, veljaven za celo državno polovico katerega okvira popolnitev prepusti dež. zboru. Vsi trezni tako hitro in močno širilo umenje, da od desnice in od politiki jo bodo pri tem poîkusu odstraniti najprepor vlade nimajo Slovenci in Hrvati ničesar več manjšinam vse eksistenco nejše vseh prepornih vprašanj in zagotoviti narodnostnim kulturni ter gospodarski tudi ob- da bilo pričakovati politični razvoj potrebne pogoje, radi podpirali nekateri strukcije. Ako tistih ki sedaj stoje v taboru nemške pa se tudi najbolje, pretrgati sedanje zveze in nastopiti politiko svobodne roke. Stvar je sprožila tržaška „Edinost". Moč njenih argumentov je prepričala široke kroge in tega bi poslanci ne smeli prezirati, zlasti ne, ker je neutajivo dejstvo, da tem potom ne doseže zaželjena se desnica čisto nič ne briga za Slovence in Hrvate sprava, ako se tudi tem potom ne izposlujejo mirna stvarna posvetovanja drž. zbora » m vlada pa povsod podpira nemško in laško hegemonijo ter potem ne preostane zatira slovenstvo. druga pot, kakor da vzame vlada v roko sekiro, in da poseka itak že jako trhljene stebre sedanje ustave, da narod vedel premeni sedanjo ustavo ter jo nadomesti z novo in pri- , zakaj sedanja Prosimo torej poslance, naj pojasne položaj, da bo pri čem da je. mernejšo kriza narhija lahko zdravo podlago časa ni več dosti zamuditi državni sestav že tako razjedla, da pride mo v veliko nevarnost, ako se ne postavi na Politični pregled. Važna posvetovanja Zadnj dni so bili minister zunanjih del grof Groluchowski in ministrska predsednika grof Thun in Széll pri cesarju v Ischlu. Obče se sodi, da so se Mej Slovenci Slovenci in vlada. je zavladala velika posvetovanja nanašala slučaj da bo nemška opozicija po nezadovoljnost skušala preprečiti izvolitev delegacije, kateri poskus se je go tovo posreči, če se ga Ie resno loti. O tem, kaj se zgodi če Povod temu je skupni položaj slovenskega življa zlasti zunaj takšen Kranjske. Ta že mnogokrat i da mora sam od opisani položaj se prepreči izvolitev delegacije, se čujeio najrazličnejče verzije in nasveti, kar pode drug druzega. Toda vse te verzije imajo ima slovenski narod od desnice, važen faktor tudi slovenski poslanci sebe sprožiti vprašanje je Kaj na sebi madež neverjetnosti, nasveti pa so s sedanjo ustavo zpeljivi. Najprej je še misliti, da privoli Ogrska v to da » kateri pripadajo kot in kaj ima ta narod se za Translitvansko določi prispevek k skupnim potrebščinam potom delegacije, v Cislitvanski pa, da se to zgodi s pomočjo vsegamogočnega § 14. Nemci med sabo Nemški zlasti Scho Anglija dela kar očitno najobsežnejše priprave za nererjevega kalibra vodijo navzlic nemški „(jemeinbtirgscbaft" vojno proti Burom v južni Afriki. Mobilizuj se mornarica trastnejši boj proti svojim zvestim zaveznikom, starim tudi vojakov nemškim liberalcem. Namen temu boju pošilj zpodkopati liberal- kaže kakor se obče Angleška čedalje več v Kaplandij sodi da poči kmalu prvi strel , pa Vse kateri cem stališče tam i ga še kaj imajo namreč na Češkem, lahko prouzroči prav resne komplikacij Najbolj se trudi Wolf Kako daleč so prišla vladajoča na da ie nemškoliberalni deželni po sprotja, se razvidi iz tega, slanec Krzepek pozval Wolfa na dvoboj. Ta dvoboj se vršil in ie bil Wolf premagan Obratno ! Še poostrilo se je tudi Poravnano s tem nasprotje še Ko zadnje dni večni mini- S'9^^«^^mw^^Vmmmw9W999W9W99V strski kandidat dr. Viktor Euss imel v Kaděnu shod se predlagalo naj se mu izreče zaupnica, so nemški nacionalci da oralo redarstvo Poročila obrt. nadzornikov za 1898. uprizorili velik škandal in pretep tako zborovalce razgnati. Vzlic tej brezobzirni agitaciji pa ne gre Wolfova pšeni njej so nemški nacionalci pri Začetkom meseca julija je izšlo poročilo obrtnih nadzornikov za lansko leto. Iz tega poročila je raz- obč volitvah v raznih krajih vidno, da je bilo v lanskem letu ustanovljenih izredno tako o klasje kakor je pričakoval, kajti žalostno pogoreli Ogrska Mad j se vse boji, ker se Madj ni- malo novih obrtnih zavodov povrh pa to poročilo česar in nikogar ne boje. To se je pokazalo zadnje cini pri razkritj padel Hentzijevega spomenika v Pešti 1848 kot poveljnik budimske trdnj Graneral Hentzi boju z mad potrjuje resničnost pogostih tožba, da so trgovinske vsled česar se obrtni izdelki le če že ne ostanejo ne- razmere jako slabe jako težko v denar spravijo jarskimi revolucijonarji. Postavljen mu je bil v Budi primeren raZprodani pomenik na javnem trgu. Tega spomenika Madjari niso mogli nikdar videti in prirejali so proti njemu dolgo vrsto let razne demonstracije, da, zgodilo se pomenik poskušali z dinamitom celo da so nekateri fanatiki razdjati. Po smrti cesarice Elizabete je cesar privolil, da se Hentzijev spomenik z javnega Glede starejših obrtnih zavodov pravi poročilo obrtnih nadzornikov, da večinoma ne odgovarjajo zakonskim predpisom niti glede varnosti delavcev samih niti v sanitarnem oziru. Obrtni nadzorniki nasvetujejo trga v Budi odstrani spomenik, Heutzijev šole. To se je zgodilo nostno i na pa tisto mesto da se postavi cesaričin na; se tistim obrtnikom, kateri hočejo svoje pomanj i «V V « 1* VI______«I _ da se prenese na dvorišče budimske i minole dni je bil ta spomenik slav- azkrít. Ta slavnost je imela izključno vojaški slučaj, kljive delavnice popraviti tako, kakor to zahtevajo a vzlic temu so Madj proti njej uprizorili veliko demon stracijo pri tej priliki zasramovali c in kr. vojsko ter predpisi, dovolijo posebne olajšave na pr. s popustom od davka itd. Kakor delavnice, tako zlasti pri manjših obrt- vojaške udeležnike Hentzijeve slavnosti. Madjarom se to nič nikih nikakor ne zadostujejo pomočnikom namenjene tem oziru se ie vsled inšpekcij obrtnih preveč ne zamen kakor videti iz cficijoznega časopisj ker se jib menda vse boj Srbija Še vedno se niso pojasnile v Srbiji vlada spalnice. nadzornikov in okrajnih zdravnikov pač nekaj ma joče razmere in še danes nihče ne ve, kakor se razplete sedanji položaj. Pred kratkim se je razglasilo, da se je obrav- zarotnikom" preložila za dvajset dni in kmalu obtožena samo Knežević in da se obtožijo samo nava potem proti da n bodeta radi atentata lega izboljšalo, ali razmere so še vedno jako slabe. Število nezgod, za katera so obrtni nadzorniki zvedeli je v primeri s predlanskim letom zopet po- polkovnik Nikolió, vsi drugi aretovanci pa r .. ,. J.v .i____;; u i*™ proti dinastičnih agitacij radi kriza Audonovič sta odstopila Mej tem je nastala ministrska skočilo. L. 1897. se je primerilo 55.276 nezgod, 1.1898 nezgod, katerih posledica je bila smrt, Minister notranjih del Lozanic in poljedelski minister ker nečeta biti sokriva Milanovih lo- pa je 57.092 ali bilo za 20 manj kakor v predidočem letu, na mreč 482. povščin Milan imenoval dosedanjega kamisarja pri narodbi banki Genčića ministrom notranjih del, poljedelski postfelj pa sel finančni minister Vukašin Petrovič, krščen žid sicer Od teh največjih nezgod se jih pri prev obrtnosti največ primerilo, namreč 170, a stavbeni v obče pa Milanu vdan slepar, kateri bil že neštevilnokrat zaslužil, pravi poročilo obrtnih nadzornikov je odstranitev ďa pride na vešala V kratkem se snide tudi narodna skup- vzrokov nezgodam nemogoča Kar se more storiti i ščina na kratko zasedan Milan hoče namreč, da premene nekateri starejši zakoni tako, da bi imel potem popolnoma se vse zgodi proste roke in bi lahko počenjal kar bi hotel. Srbi obračaj Delavni čas je trajal pri 40 6% vseh nadzorovanih vse svoje poglede na Rusij ker zamorejo samo od nje pri- tovarniških zavodov manj kakor 11 ur: v obče se čakovati rešitve Francija Napetost mej nasprotujočimi si stran kami rase od dne do dne Vse okolnosti kažej da hočejo izvzemši tam, koder stagnira obrtnost sicer polagoma in po nacionalisti v družbi s protisemiti strmoglaviti republiko na čas skrajšuje, a tovarnarji malem ali delavni konstantno bodo rajši za ves dan za njeno mesto postaviti monarhij Pri tem računajo na pomoč prli tovarne kakor da bi privolili še v nadaljne v ojaštva to upanje neutemelj se vrši sedaj obravnava proti Dreyfussu kompromotiral sovega zí se govornika Laborij dala aretirati znanega agitatorj Rennesu, kj generalni štab močno Tam se je~ tudi poskusil atentat na Dreyfus- Dan pred atentatom pa je vlada skrajšanje delavnega časa Tožbe da so delavni čas in podjetniki svojevoljno podaljšali da se ne drže nedeljskega počitka so Derouleda in odj protisemi- prav pogoste Ker tov Gruerina prevrat, ki naj dobila v roke dokaze, da se pripravljala bi spravil vojvodo Orléaus na obnovljeni Materijelni položaj delavstva je bil v celoti pre francoski prestol. Razmere na Francoskem so jako kritične in se lahko vsak dan zgodi kaj velicega. cej slab in razmere so take, da ni pričakovati zbolj šanja Najbolje se je godilo delavcem v kovinskih * % 288 obrtih oziroma tovarnah in stavbinskim delavcem, v Podobno je bilo 1. 1869. na socijalnodemokra- nekaterih tovarnah za sladkor je celo primanjkalo de- tičnem kongresu v Baslu proglašamo, da ima člo- lavcev, nasprotno pa je bilo zlasti v tekstilni obrti veška družba pravico, proglasiti zasebno lastništvo za delavce jako slabo, ker je primanjkovalo dela. Za rokodelski naraščaj je še vedno jako slabo skrbljeno. Pokazalo se je, da avtonomija obrtnikov glede vajencev obrtnih nadzornikov najbolje, da prevzame država nadzorstvo nad vajenci. Naraščaj, ni nič vredna, in bi bilo po sodbi ki ga vzgajajo se- na zemlji za skupno last, odvzeti zemljo posameznikom in jo dati skupnosti, ni pa bilo povedano, na kateri način, da naj se to izvrši. Tudi vse druge, sem spadajoče programatične zahteve imajo jednak značaj. Vse so nedoločne in nejasne ali pa dvoumne. Sosebno se je socijalna de- danji mojstri, ne bo dosti prida in bo rokodelstvo silno diskretiral in oškodil. Število obrtnonadzorniških okrožij se je lani od 17 pomnožilo na 20, vender tudi to še ne zadostuje zagotovilo intenzivno nadzorovanje vseh mokracija varovala, govoriti pred kmetovalci o vzetju zemlje ali o podržavljenju zemlje, vedoč, odda je kmet zadnji, ki bi se hotel sprijazniti z odpravo se da obrtovanj. AA ÍÉt í® it) ít!ÍĚ m i m « Kmetijstvo. » » zasebnega imetja. Socialni demokratje so svoje končne smotre pred kmetovalci toliko laglje in toliko raje skrivali, ker je bil kmet zanje vedno samo „častiti gospod volilec" in druzega nič. Zaradi tega je stari Liebknecht celo razlastenje zemlje imenoval blaznost, in a Kautsky je naravnost priznal, da razlastenje podržavljenje zemlje ni v interesu socializma in da socialni demokratje vsled tega tudi na to razlastenje Agrarno vprašanje in socijalni demokratje. Socijalna demokracija, dasi je v svojem bistvu in po svoji naravi stranka industrijalnih delavcev, in podržavljenje ne mislijo. Ta programatična negotovost pa ni mogla za daljši čas zadostovati. Pokazalo se je, da je potrebno izpregovoriti določno besedo; zlasti se je ta potreba vender napram kmetovalcem m sploh napram kme pokazala, ko je mej socialnimi demokrati zmagalo tijstvu ni mogla igrati vlogo ptiča noja. Tri okolnosti so uplivale, da je bila primorana, določiti svoje sta- lišče napram agrarnemu vprašanju. Prva okolnost je bila ta, da je hotela pridobiti zase kmetijske delavce m njimi pomnožiti svojo armado, druga, da je potrebovala glasove kmetovalcev v takih okrajih, koder spoznanje, da se z revolucijsko taktiko ne da ničesar opraviti, da je treba stopiti na tla realnosti in de- dalekosežne socialne Vsled stari m lati za kar mogoče globoke reforme v okviru današnjega družabnega reda. tega je bilo potreba, popolniti in poglobiti odločujejo kmetovalci pri volitvah mej socijalnimi program in zlasti se tudi izreči na jasen način o agrarnem vprašanju. demokrati in mej meščanskimi strankami, in tretja okolnost je bila ta, da je hotela vzbuditi nasprotje Agrarni program socialnodemokratične stranke mej kmetje in mej kmetskimi delavci, mej gruntarji je sestavil Karol Kautsky.*) Program je razdeljen na tri dele in je gotovo vredno, da se z njegovo vse in kajžarji, da bi iz tega nasprotja dobivala za korist svojo stranko. V kalni vodi se vedno lahko ribari. bino seznanijo tudi naši čitatelj Prvi del navaja, kaj je treba ukreniti v korist kmetijskega proletarijata. Kautsky nasvetuje od Agrarni program, katerega je napravila socijal- pravo poselskega reda ; koalicijsko svobodo kmetijskih nodemokratična stranka, je sestavljen jako previdno, delavcev; zagotovitev svobodnega veljenja delavcev Na prvi pogled se spozna, da stoje socijalni demo- in delavk prepoved na spolzkih tleh. Marx jim v smeli hoditi na stalno da delo kratje na negotovih, tem oziru ni zapustil nikacega navodila, ker v tem delavskega časa od 7. ure zjutraj bi otroci pred 14 letom ali v službo : določitev do ure zvečer oziru iz angleškega industrijalizma ni mogel ničesar za vse mlade delavce; prepoved, da bi smeli delavci posneti. Posledica tega je, da obsega socijalnodemo- ki še niso dovršili 18 leta, odhajati na delo drugam i y kratični program same hipoteze. V njem ni najti nič občna dolžnost obiskovanja ljudskih in nadaljevalnih določnega, nikakih utrjenih postulatov; ta program šol prepoved, da bi dekleta pred 21 letom smela obsega samo fantaziranje o tem, kaj bi moglo biti. hoditi drugam na delo; nadomestitev agentov z jav-zahtevah komunistične stranke v Nemčiji, ki so nimi posredovalnicami dela in služb ; d) uvedenje normal bile formulirane neposredno po marčni revoluciji nega delavnika katerega delavski čas se povprek določi 1848 čitamo na pr., da se morajo fevdalna po na ur na dan; izjeme naj se dovolijo samo za čas sestva prevzeti v državno last, da se mora tudi kme- žetve ali pri jako nujnih ter neodloživih opravkih tijstvo izvrševati v velikem ali z nobeno besedo ni nedeljski počitek za posle ; e) določitev pogojev niti od daleč namignjeno, kako da naj se to zgodi. Samo jedna zahteva je jasno formulirana, da naj se hipoteke proglase za državno imetje. za K. Kautsky. »Die Agrarfrage. « S tuttgar tt 1899 Verlag I. H. W. Diete. delavska stanovališča da bodo za zdrava in da se agravni program socialne demokracije ni v bistvu so varuje nravnost; energično zdravstveno policijo in cialističen, da ne vodi k socializmu, to kolekti- redukcijo neprimernih zakupnih pogojev vizmu nego še dlje od njega, ker utrjuje individua- drngem delu registruje Katsky sredsta k ohra- lizem, torej sedanj red v človeški družbi nitvi kmetijstva. Kautsky nasvetuje: a) odpravo dejkomisov T. Š. odpravo veleposestniških lovskih re-virov, ki naj pridejo v last posameznih občin; c) omejitev zasebne zemljiške posesti; d) podržavljanje zavarovanja proti toči, oziroma zavarovanja govedi da država k temu ničesar ne pri- državno toda s pogojem, speva; e) podpora kmetijskih društev; f) podpiranje kmetijskega šolstva zdov in vodnih sil. podržavljenje go zadnjem delu stavlja Kautsky svoje nasvete v prospeh kmetskega prebivalstva. Kautsky predlaga : najpopolnejša samouprava v občini v okraju; bremena za nadomeščenje stalne vojske z milico; vzdržavanje šol, za vzdržavanje siromakov in cest naj prevzame država podržavljenje zdravništva in lekarništva, e) brezplačno pravno zastopništvo; f) nadomeščenje dosedanjih davkov s davkom od dohodkov posestva in progresivnim dedščin, kakor tudi podržavljenje oziroma komunaliziranje zasebnih monopolov in kartelov. Kritika tega programa priznava sam, bi bila lahka. Kautsky da njegov program ni izčrpil celega a gr ar nega v prašan j sicer pa ima popolnoma prav ko dvomi, da pripelje njegov agrarni program vse kmetsko prebivalstvo v tabor socialne demokracije Mesto da pišemo sami kritiko, hočemo dati besedo sizem Ed. Bernsteinu, kateri je doslej slepo verjel v mark- a se je v zadnjem času spreobrnil, ne da bi se bil ločil od socialne demokracije. Bernštein je slej socialni demokrat in zato ima njegova kakor prej kritika Kautskega programa toliko večjo važnost. Ta kritika se nahaja v knjigi „die Voraussetzungen des Socialismus", ki je prouzročila v znanstvenem svetu veliko senzacijo. Iz Bernsteinove knjige je najbolj razvidno, kako vrednost ima v resnici Kautskega agrarni program Kautsky dokazuje prepričevalno — piše Bern- da tudi po zmagi socialne demokracije ni nobenega vzroka, zakaj bi se morali odstraniti kmet stein ska posestva. Zajedno pa takih sredstev, take „rešitve kmetijstva odločen nasprotnik katera hoče na umetno vzdržati kmeta kot podjetnika. Katusky svetuje celo vrsto reform, a komu bi bile te reforme v prvi vrsti v korist, kaj bi bil njih najpoglavitnejši Izvirni dopisi. Idrijskih obrtnijskih krogov se nam zopet po roca 18. in 19. številki „Glasnika" smo zopet čitali dopis iz Idrije, katerijje podpisal Lovrenc Brumeni Ta dopis naj bi bil odgovor na zadnji dopis v No Brumen vicah iz obrtnijskih krogov Idrijskih, se je zopet enkrat razkoraračil proti idrijskem roko- in nekako kes obuja radi zabavljic- katere delcem so mu bile že očitane Mislili smo, da nam bodo vendar kaj stvarnega odgovarjal, on in njegovi pomočniki. V resnici je bil on pomočnik in drugi so bili mojstri. L. Brumen je kakor sraka, ki je nabrala pavjega perja in ga potem po sebi bila bolj mogočna. potaknila da je On se tudi le s tujim perjem po naša. V tem dopisu najprvo čitamo, da dopis v „Novicah" precej po smoli smrdi in bi imeli gotovo boljši ako bi rekli, da Brumenov dopis smrdi po gosp. nos, Katehetovem vinu slite, da živite Vi od nas, mu na kratko odgovorimo Tudi nas opominja, m pravi Na mito a ne mi od Vas! da mi živimo od našega poštenega zaslužka pa ne od Vas; mi moramo za vsak krajcar pošteno delati mestih toliko tisoč ljudi lavci Od koga se pa živi po ki so sami industrijalni de-drugem dopisu prežveka samo naše besede iz dopisa in se ponaša kakšen prijatelj delavcev da je, nadalje udriha po tukajšnjem delavskem kon-sumnem društvu, ki pa je v resnici delavsko, v katerem so zares sami delavci. To, katero pa on snuje nima in bode bolj i mej člani še polovice delavcev uradniško kakor delavsko. Potem nam tudi prebri-Brumena očita, da nimamo niti pojma sana glava kaj so konsumna društva in druge, pravljaj štacune » kaj Gospodarske za Te se se zares strašansko razločujejo. Prve nakrčme in prodajalnice, druge pa oštarije in Da se to popolnoma zapopade ali kakor ima on, mora imeti pa že nekaj v glavi Torej v obedveh dopisih nam ne odgovori tega kar smo ga mi v našem dopisu vprašali zakaj so bili po raznih listih samo rokodelci napadeni Mi bi se z osebo Brumena kaj več bavili, ko vspeh ? Koristile bi te reforme ravno in bi ga utrdile kot podjetnika. Bernstein kritikuje potem tudi ločbe Kautskega prcgrama, toda njegovim izvajanjem dasi so jako zanimiva in podučna ne bomo sledile ker to ne spada v okvir tega poročilca. Iz tega, kar malemu kmetu bi bil v politiki to značajen mož, ali nečemo, ker je politična maškara, ki se kar čez noč preobleče. Bil je posamezne do že izvoljen predsednikom socialno demokratičnega dru- štva, a čez en teden dni po izvolitvi je že pisal v Srečna stranka, katera imai take značajne može v svoji sredi, in wGlasnik" svoje izjave n smo po socialnem demokratu Bernsteinu posneli, je in sploh vsi delavci srečni ob rtnik dokler nas bode Lovre klobu- povsem jasno razvideti, da po Kautskem sestavljeni čarjev zagovarjal z »o ■ 1to(ktkiki&ito ikito&i&iti&ititi&itoitoitoi&i&itikitik dt ±it 9ittt € Novice. 24. in 25 . septem bi Shod slovanskih časnikarjev vršil se bo 23 septebra v Krakovem. Udeležniki naj se oglase do Bismarckgasse je krstil beljaški občinski svet do + Osebne vesti. Voditeljem okr. glavarstva v Slov Gradcu je imenovan nadkomisar v Ptuju g želnovladni i ti žener v višjim inženerjem Ljublj De- g. Alojzij Muck je imenovan čapek sedanje Šolske ulice, hoteČ taho pokazati škega mišljenja ne zaostaja za celovškim Talijo za rešitev življenja da glede pangerman v 25 kr. je dež. vlada nakazala železniškemu znesku 26 gld. čuvaju Lovru kakor vsako Cesarjev rojstni dan se je danes 18 m je bila ob 10 Ljublj smijo uradov ter obilo občinst leto prav slovesno praznoval » stolni cerkvi v slovesna maša z zahvalno pe-kateri so prisostvovali načelniki državnih in avtonomnih uri Kolničarju v Zg. Besnici, ki je 20. junija t. 1. z nevarnostjo za lastno življenje rošil iz vode Matevža Šprajcarja. Izžrebani porotniki. Za prihodnje porotniško zase- septembra, so bili izžrebani naslednji Zlato mašo je pred kratkim daroval veleč, gospod bkender Sovič, župnik pri Sv. Trojici v Halozah. danje, porotniki Andrej se začne Alf grof Auersperg v Ljublj Božnar v Ljublj Josip M tevž Barie v Lužab Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službo šnovar in Fran Čuden v Ljublj Postoj Bončar Ivan in Loki Jo Dekleva Gašpar Čarm an v Škofj v Fran Fabj v vanje sta dobila vpok s c h i t Ljublj a in pokoj ii finančni nadstražnik Jan. Key kaznilnični paznik Fr S taring e Anton Frôhlich v Kamniku Ljublj Ivan v Gruden na Vrhniki, Fran Galle v Bistri Gričar v Ljublj Ivan Al o j Poročil se je noštajerske hranilnice izCelja. v . Mat Celju, Benč knjigovodja juž- njngek ljani, Ivan Legat v Lescah, Ivan Mathian v Ljublj Maner v Zagorju, Viktor Naglas, Košir v Ljub Andrej Fran Peterca, Kari Pla Jos z gospč. Ido S me y k Pleiweis in Ivan Počivavnik v Ljubljani Ciril Pire in Komad Pučnik v Kranju, Viktor Recher, Karl Reck nagel in Ivan Rode v Ljublj 11 t. m Stiridesetletnico kot magister farmacije slavil ie Ivan Robežnik na Viču Aleksander Roblek v Radovlj lekarnik in posestnik Fr Viktor Schiffer v Ljublj Ivan Ster svetnika Ivana Murnika. v Klanjcu na Hrvaškem Cul o t svak ces. gulec v Begunjah pri Cerknici, Jos. Stergulec na Rakaku, Fr Terdina v Ljublj Vihniko Ljubljanski sokol priredi dne 20 t. m. izlet na konigg v Šmartnem pri Litij Rudolf Valenčič v Trnovem in Ivan Wa Namestniki so Tržaška županska kriza Bergant, Josip Javornik Jak Kolenec, Adolf Kopri Jakob Fran je nastala vsled sa- Kunstelj, Ivan Mavc, Fran Pettauer, Martin Primožič in Ivan movoljnega postopanja župana Dompierija v zadevi velike de- Seunig, vsi v Ljubljan fravdacije pri mestni blagaj panu ne bo treba odstopiti zopet poravnano in torej žu šolo Pobreže pri Mariboru dobe nemško schulvereinsko Mariborski Slovenci ali spite, ali bdite v Gorici ljubo. Jubilej Uršulinka mater Karolina Rupnik sedaj te dni praznovala 501etnico odkar je storila ob Nemcem a dobili so premije samo venskega kmeta pa ne. menda samo Štajerska kmetijska družba je namenjena. Nedavno so v Ptuju delili darila poslom Glasbena terega začel zora se zove glasbi posvečen list, ka izdajati prof Fr. Gerb Prvi zvezek je posli nemške gospode posl slo- mestni Na Učiteljske spremembe na Štajerskem nemški šoli v Ptuju je imenovan stalnim podučiteljem izšel pred kratkim in se je o njem izrekla od strokovnjakov najboljša sodba. Zora bo izhajala 16 dan vsacega meseca in velja na leto 1 gld. se je zgodilo Češkim visoko kr Cehi v Celj Kar Mublbauer, podučiteljski suplent pri Vidu pri Šm arju šoloem pri njih izletu v Celje, in kar se je zgodilo o tisti pri g. Martin Kranjčič je imenovan stalnim podučiteljem , v Re liki celjskim Slovencem to je tako nečuveno, da kaj tacega ku pri Mariboru je imenovan stalnim Kaffu, podučitelj g. Fr. Zinnauer je premeščen Kunigunde k Sv. Jakobu v Slov. Gorice. podučiteljem o bi se v pravni državi pač ne smatrali kot mogoče Čehi od Zg Sv bili pri prihodu sprejeti z žvižganjem z grožnjami so Že poprej je cestna druhal napadla več Slovencev, mej njimi dr Javna risarska šola se ustanovi pri obrtni šoli Dečkota, kateri je bil ranjen. Policij je šiloma snela slo- umetno vezenje in čipkarstvo v-Ljublj Nova šola otvori vanskd trobojnico raz narodnega doma. Celjani so bili grad oktobra t zaprli Na povratku so Celj padli Čeh Slovence s Novo Pri pregledo poneverjenje na tržaškem magistratu kamni in poleni, potem pa vso noč oblegali Narodni dom ter raznih računov in mestni uradnik Piccolo uradnik knjig so našli Tako Trst. poneveril več tisoč goldinarj imel na razpolago denar za podporo revnih gre po vrsti. Motovuu, Boljne, Piran, Milj da je . Ta tujcev sedaj patruljirali po ulicah so pretepali domov idoče Slovence Pri ti priliki se je tudi zgodilo, da je učitelj Gostinča ečj sili, v naj- ko so ga Nemci že pobili na tla vstřelil z revol- verjem in ranil svojega napadalca renegatskega trg, potovalca Polj Za ljudsko štetj bo prihodnj leto je mini on mca. V jednakem položaj e je mogel braniti z rev< bil solicitator Bovha Tudi strstvo za notranja dela že izvršilo vse priprave. V kratkem izide dotična naredba revolverjem. Radi tega strašen krik po nemških listih. In vender je bil to le silobran. Višek sa dosegle nemške demonstracije naslednji dan pri odhodu Čehov. A Hrvatska tiskarna v Pulju. Lansko leto gosp Po odhodu Čeških gostov 80 Celj pod vodstvom mestnih Gabršček iz Gorice ustanovil v Pulju tiskarno. To je mi noli mesec prepustil hrvatskemu konsorciju. Poleg tiskarne so napravili tudi knjigoveznico, te dni zasledili v nekem vinogradu Trtno us so na Plazih pri Reki. Hraber deček organov napadli hišo dr. Sernca in razbili v njej vsa okna. Razbili so šipe tudi Nar. domu, pri opatu in pri kaplanu. Šele ko je prišla iz Gradca grožnja, da se občinski svet takoj razpusti, napade liki ni ako ne prenehajo izgredi, so Celjani opustili nadalju postopanju ceijske in celovške policije, pri tej pri govoriti. Postopala tako setletni sin ondotnega trgo Temenice pri Mirni Peči je de- ves glas, naj se policija v Celju po državi da zahtevajo Slovenci na rešil letnega trvariša vode potapljajočega se Demonstracija v Celovcu Dne 31 m m so nemški nacionalci priredili v Celovcu protestni shod proti na; 291 po shodu pa bil puščen, so demonstrovali po Rusija odprla večjo svobodo privatni podjetnosti ulicah kričoč „Nieder mit den Pfaffen Nieder mit Thun" kapitalu, kar oboj prihaj in n Nieder mit den Windicshen L \j JLi » ^ i.^ivviv* I-----1--- ---3 JL j - Pri tiskarni sv. Jožefa so kapital se je s pomočjo podeljene svobode tako povzpel zasebnem največ z nemške strani. Ta privatni da demon8tratj pobili in pred Mohorj okna, tiskamo razgrajali so pa tudi pred škofij tanovil industrijska podjetj visoko nadkriljujejo erarna, katera se niso trla za ogromnim zaslužkom. A privatna pod 25letnico županovanja praznoval je dne 12 av- jetj v rokah odličnih sovražnikov Rusij Pru30v in Židov gusta cesarski svetnik g Karol Š a v n i k v Kranj Gosp hočejo z svojo konkurenco popolnoma udušiti državna in jih župan Šavnik je posvetil najboljše moči svojega življenja mestu Kranju in si zanj pridobil neprecenljivih zaslug. Od srca mu čestitajoč na tej 7. Finančno ministerstvo rusko je tudi zato, da bi se propadajoča, a vendar tako prisiliti, da pridejo v privatno last špekulanto redki slovesnosti kličemo velezaslužnemu ugodno situirana državna podjetj prodala privatnim firmam rodoljubu iskreno: Na mnogaja leta vendar tega ne pusti poljedelsko, rudniško ministerstvo Streljanje proti toči Vodstvo grmske kmetijske in vinarske proti toči. šole postavilo že tretjo štacij za strelj hoče erarju. podjetja ob večji pozornosti zopet dvigniti in ohraniti Kitajska zvestoba do groba. Nedavno temu Nesreča na Mangartu Dunajski učitelj Jurij se hotela v Fu Čau na Kitajskem obesiti neka vdova Hentschel je šel te dni brez Vodnika na Mangart in padel v neki jarek Na srečo je bila družba na gori in je neprevid nega učitelja otela iz jarka ter ga tako Kitajskem je običaj običaj Na Ta sicer izgineva, rešila gotove smrti ljudstvom da se žena po smrti moža usmrti, vender se še izvršuje med priprostim mie neznosno. V postaja ženi brez moža življ Potres Dne t. m zjutraj čutiti je bilo na Ko roškem in na Gorenjskem precej močan potres takem slučaju morajo vsi sorodniki gledati, ko se žena sama obesi. Udova si sama napravi vislice Tudi udova v Fu-Čau si Nesreča pri Rikarji vasi Vised nesreče na južni železnici mej Grebinjem in Rikarjo vasjo ima južna že leznica škode okrog 200 000 gld vštevSi odškodnine jih napravila vislice. Na stotine ljudi je prišlo gledat, kako se bode obešala. Na njeno nesrečo pa so prišli tudi misijonarji, ki so zabranili samomor in jo poučili, da je to velika pregreha. Toda proti misijonarjem se je vzdignil narod in jih bo morala plačati tistim so ponesrečili oziroma njih rod- hotel pobiti, ker motijo sveto dolžnost udove. Misijonarji so binam. udovo vzeli seboj, a ona si je oi žalosti odgriznila jezik Umor. Davčni eksekutor Schol v Mariboru se je To bilo za marsikatere udove tudi pri nas pravi „izraz spri s svojo soprogo V jezi je vzela žena nož, ter ga zari- žalovanja" po možu nila v hrbet možu, ki je takoj umrl Proces Dreyfus Mesto Rennes na Francoskem Poskušen detomor 23 letna dekla Ana Gričar katero šteje kakih 70.000 prebivalcev in ki leži na obalih Krškem je svoje novorojeno nezakonsko dete vrgla v stranišče Dete so po preteku treh ur še živo spravili iz stranišča a umrlo je nekaj ur potem, mati njegova pa je umrla nekaj dni dveh rek lile in Vilane (mesto se Condate, ko pa se je ondi ustanovil Redonnes, v starih časih imenovalo sedež pozneje plemske rodbine mesto dobilo po tej rodbini novo ime) to mesto je toraj v teh dneh prizorišče umazane pravde, katera bi bilo Poskušen samomor. V torek dopoldne se po bolj za čast Francije » da se vrši na hudičevem otoku skusil zavarovalnični reprezentat Silv. Weixli stanujoč v Ljub kajti to mesto je po svoji odločnosti kakor sedež nadškofa bij v Katoliškem domu, s strihinom zastrupiti Prihiteli kornega poveljniška, višjega sodišča vseučilišča iu raznih zdravnik ga je pravočasno rešil. Utonil je pri kopanju tičah 231etni tesarski pomočnik Fran Blaž drugih učnih zavodov vender prelepo, da se med njegovim obzidjem razvija afera ki v Savi dne t. m. v Ho- cosko domo Razp onesnaža že tako dolgo vso fran se vrši v dvorani velike gimna- metrov Predrznen tat krojača Josipa Zrimška nih stvari v vrednosti 18 gld. se je 4. t. m. vtihotapil v hišo Pod debelim hribom in ukradel raz- zije, katera dvorana je 40 metrov dolga in kakih široka. Dvorano so v zadnjem času nalašč v to svrho preure dili Vojnemu sodišču predseduje polkovnik Jonaust kakor sodniki so : podpolkovnik Broogniart, majorji Laneraut, Profilet in Merle in stotnika Parfait in Beauvais Vlado zastopa ko misar major Carrier, oziroma namestnik mu Mayence ženca branita še vedno advokata Domange in Lab ori Obto-Raz natelj V preiskovalnem zaporu umrl bivšem rav- prava bode trajala n kakih 20 dni, ker je zaslišati čez gališke hranilnice Franu Zimi te dni nenadoma 100 prič, med temi mnogo generalov in bivših ministrov ter umrl v preiskovalnem zaporu se je raznesel glas da se Casimir Perier. Dvorana bil zastrupil, dečim so javljale oficijelne vesti da umrl vsled pokazalo srčne da kapi Stvar se je preiskovala in raztelesenje tudi bivši predsednik republike ven in ven polna občinstva, a v znak, da je Francij liška država so postavili nad sodnijo razpelo, kar seveda ne kato bilo srce pok. Zime res tako abnormalno, da pristoja židu še manj utegne biti prijetno elikemu delu zamogla nastati vsled teb nedostatkov hipna naravna Preiskava je dokazala da erjetno da se bil smrt Zima dovskega občinstva se kar gnete zastrupil Da-li Strup ki bi deloval naglo in kraj izključen Medjimurje in pa morda zaužil Zima strupa, ki počasno deluj in katere da posledic ni videti na kakem delu trupla, to „Magyarorszag" polemi in bahato povdarja, ogerski s hrvatskim galer judje Judovski list M ^ atoliškim listom' da hoče videti, ali se da odcepiti Medji mur je od zagrebške nadškofij ali ne. n Katoliški list kemična analiza vsebine želodca, katera se pa še ni izvršila, odgovarja, da se utegne to zgoditi tedaj ko Kuga v Aleksandriji pojema Dva dni ni bilo drug rep in pravi koncu da katoliške bo imela niso mu koza niti več nobenega novega slučaja brojevi niti kamati, a još manje jim škofije , vidljiva glava na Rovanie privatnega vnanjega kapitala v Rusi zemlji Rotschild Tudi iz tega se da posneti, s kako lju Ruska vlada se resno peča z vprašanjem, kaj začeti velikimi tostjo se zaletava judovstvo v katoliško cerkev in da je baš rudniško-industrijskimi in drugačimi podjetji, katera stojijo v režiji ruskega carja. Ta podjetja so prav izborno cvetela, dokler Toda črna oka nihilizma, za katero jud najgrje ščuj na vsakovrstna razdiranja in odceplj videti na so bila takorekoč sama krščanskih posesti, kajti judje nič celega ne morejo krščanstvu. Ali pride že skoro dan plačila za ta madež člo se skriva vnanji sovražnik Rusije tako dolgo rovala, da veštva Ali se že skoro zruši sijonski stolp?