Poštnina plačana v gotovini.
Slo/eniki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din]20 —, za inozemstvo Din 50'—;' posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 29. maja 1936	Štev. 11
Čas je že!
Srečni so bili časi, ko se hmeljarju ni bilo treba brigali za bolezni in škodljivce rastline. Dandanes pa se je la nadloga tako razpasla, da ne pridelaš več prida blaga, če ne posvetiš tudi zatiranju bolezni in škodljivcev vse svoje skrbi.
Letos se dosedaj v tem oziru ni dalo dosti storiti, ker je bilo vreme vedno preveč deževno. Izgleda pa, da bomo z novim mesecem dobili tudi bolj stanovitno vreme, pa je treba zato na delo brez oklevanja.
Bolhači, ti prvi škodljivci vsako spomlad v naših nasadih, se letos niso mogli preveč šopiriti, ker za to je pač treba njim lepo toplega in sončnega vremena. Sedaj počasi izginjajo, da se bo drugi zarod pojavil k obiranju. Ako pa komu le še delajo toliko preglavice, da bi rad nekaj ukrenil zoper nje, naj poškropi hmelj in bolhače z 2 % petrolejevo emulzijo (na 100 litrov zakuhati 2 kg mazavega mila in potem še v vroči milnici raztepsti 2 litra petroleja), ki je še najcenejše in tudi precej uspešno sredstvo. Sicer imamo še razna druga sredstva, vendar nas je letos menda večje nevarnosti bolhačev rešilo deževno vreme.
Nujno potrebno in skrajni čas je, da poškropimo hmelj zaščitno proti peronospori. V ta namen vzamemo 1 % bakreno apneno brozgo, če se hočemo resno potruditi, da jo pravilno pripravimo; če pa ne, vzamemo raje 1 % raztopino baker-apna. Na 100 litrov enega ali drugega škropiva pa pridajmo na vsak način tudi 35 g kazeina, da škropivo bolje lepi na listih, da ga ne izpere dež in da tako dalje ščiti rastlino pred boleznijo.
V nasadih, kjer se nam ponujajo uši, primešajmo na 100 litrov škropiva zoper peronosporo še pol litra »afidona«. »Afidon« je namreč absolutno
zanesljivo sredstvo zoper uši, ki se lahko primeša kar raztopini baker-apna ali pa bakreno apneni brozgi, da ugonobimo s tem dva sovražnika z enim zamahom. Peronospora in v zavetnih legah uši, to sta dva najhujša sovražnika hmelja. Zato na delo, hmeljarji, da pridelamo na vsak način res brezhibno gladko zeleno blago!
Pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz.
Člen 8.
Zaradi izdajanja »potrdila o kontroli« po. banovinski hmeljski komisiji, označeni v členu 17. tega pravilnika, vrši komisija po svojih kontrolnih organih (člen 19.) na hmeljskih področjih v dotičnih hmeljarnah, ali če teh ni, v trgovskih, privatnih ali javnih skladiščih, ki jih spozna komisija za prikladna, nadaljnjo kontrolo in znamkovanje hmelja po členu 6.
Znamkovanje (signiranje) hmelja za področje po členu 2. a) se vrši izključno v »Hmeljarni«, reg. zadrugi z o. z.-v Žalcu. — [Ta odstavek, ki je prvotno bil vrinjen v pravilnik, pa je bil z odredbo trgovinskega ministra v sporazumu s kmetijskim ministrom z dne 8. IX. 1934; II. št. 33.602 »Službene novine« z dne 6. XI. 1934 št. 256/LXV/506 ukinjen in je tri mesece potem izgubil veljavo tako, da torej ne velja več in je omogočeno iudi pri nas znamkovanje povsod v smislu prejšnjega odstavka.]
Člen 9.
Na podstavi začasnega potrdila (poverilnice) in ko so ugotovili, da je poverjenikova zalivka nepoškodovana, ugotove kontrolni organi hmeljsko področje, po katerem dobi hmelj svojo bližnjo
oznako (po členu 2.), če ustreza kakovostno predpisom členov 11. in 12., plombirajo pregledani hmeli, ga znamkujejo, izdajo potrdilo o konlroli in obenem odvzamejo začasno potrdilo.
Člen 10.
Banovinska hmeljska komisija sme po pokazan; potrebi odrediti, naj se vrši znamkovanje (signi-ranje), prevkladanje, žveplanje ali zenačevanje hmelja ob nadzorslvu kontrolnih organov.
Člen 11.
Hmelj, ki je mešan raznih letnikov, z raznih hmeljskih področij, ali mešan žveplani in nežve-plani hmelj in tudi zvrženi hmelj, ne more dobili zaščitene oznake področja po členu 2., marveč samo oznako »hmelj«.
Zvržen (škarfiran) je tisti hmelj, ki je po mnenju kontrolnih organov tako slab, da bi utegnil škodovati zaščitenim oznakam.
Člen 12.
Vkladanje hmelja se vrši po trgovinskih običajih.
Člen 13.
Poedini zavoji se morajo plombirali tako, da tovorka ni mogoče odpreti, ne da bi se zalivka poškodovala.
Zalivka (plomba) je enotnega tipa za vso državo.
Velikost zalivke predpišejo pristojne banovinske hmeljske komisije.
Zalivke, ki jih uporabljajo poverjeniki v poedi-nih občinah, imajo na eni strani napis »Banovinska
hmeljska komisija ........... banovine«, na drugi
strani pa napis »Kraljevina Jugoslavija« in označbo dotične občine.
Zalivke, ki jih uporabljajo kontrolni organi za izdajanje potrdil o kontroli, imajo na eni strani
napis »Banovinska komisija ............ banovine«,
na drugi strani pa napis »Kraljevina Jugoslavija« in pod tem oznako dotičnega hmeljskega področja, odnosno po členu 11. oznako »hmelj«.
HEROMAX-brizgalne,
motorne, prevozne in nahrbtne so najboljše. Zaloga: IVAN VIRANT, ŽALEC
Bakreno apno
•	proti peronospori
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Člen 14.
Na poedine tovorke je treba zapisati na osnovi pregleda in ob nadzorstvu kontrolnih organov te-le
označbe:
a)	»Kraljevina Jugoslavija«;
b)	oznake in podoznake hmelja po členih 1. in
2.	tega pravilnika;
c)	letnik pridelka;
d)	morebitno pripombo o opravljenem žvep-ljanju;
e)	naziv dotične hmeljske komisije;
f)	številko kontrolnega potrdila (na primer
Reg. štev.........).
Obliko napisov predpisuje pristojna banovinska hmeljska komisija, in to.v državnem jeziku m v jeziku namembne države.
Trgovinsko-privatne oznake (firmska znamka, redovna številka tovorka itd.) ne smejo biti na isti strani zavoja, na kateri so navedene uradne oznake.
(Dalje prihodnjič.)
Razno
Bodo menda le skrčili nasade na Češkoslovaškem. Potom okrajnih glavarstev so dobili namreč vsi hmeljarji, ki so brez predhodnega dovoljenja nasadili hmelj, poziv, da prekomerne nasade zopet uničijo, in to najpozneje do konec maja; v obratnem primeru bodo nasadi uničeni uradno na njihove stroške. Baje gre za 1500—2000 ha hmeljskih nasadov, ki bi morali izginiti. Nasadili so jih hmeljarji zlasti v nemškem delu okoliša pod pogojem, da bodo uničili toliko starih — potem pa so obdržali oboje.
Konsum piva v Nemčiji se stalno dviga. Predlani je znašal 36,883.409 hi, lani že za 1,992.841 hi ali 5,4 % več, namreč 38,876.250 hi, in v prvem letošnjem četrtletju zopet za 11,7 % več kakor lani.
Izvoz hmelja preko Nemčije (tranzit) je vedno živahen. Lani je šlo n. pr. 80 %, to je 43.450 stotov češkoslovaškega hmelja skozi Nemčijo, predlani 59.620, v letu 1933 pa 49.840 stotov. Iz Jugoslavije je šlo skozi Nemčijo lani 19.480, predlani 9610, v letu 1933 pa 2320 slotov hmelja, dočim iz Poljske lani 8390, predlani 6190, v letu 1933 pa 7650 stotov. Največ tranzitnega hmelja gre v Belgijo — lani 15.810, predlani 18.080, v letu 1933 pa 12.060 stotov — dočim v Francijo vedno manj — lani le 837, predlani pa še 13.990 stotov — več pa v Anglijo — lani 7340, predlani 6320, v letu 1933 pa 3460 stotov. Na Švedsko je šlo lani tranzitnega hmelja iz Nemčije 3780, v Švico 3060 in na Nizozemsko 3090 stotov.
Letošnji ljubljanski velesejem od 30. V. do 8. VI. bo nudil celotni pregled domače proizvodnje. Zastopana bo strojna in kovinska, lesna, tekstilna, papirna, kemična, živilska ter usnjarska industrija ter obrt. Posetniki velesejma imajo na železnicah 50 % popust. Stalne velesejmske legitimacije se dobe po 25 din.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Vkljub stalno deževnemu in še vedno razmeroma hladnemu vremenu je rastlina v zgodaj obrezanih nasadih dosegla že nad 2 in tudi do 3 m visoko, v pozneje rezanih pa je precej zaostala; sicer pa ¡e zdrava in čvrsta ter jo le hladno vreme nekoliko ovira v razvoju, Bolhači so se pojavili sem-tertje v večjem številu, vendar jih je oviralo deževno vreme, da niso povzročili znatnejše škode. V zavetnih legah je zadnji čas opaziti večji nalet uši, v bolj odprtih pa zaenkrat ni večje nevarnosti. Splošno pa je stanje nasadov prav dobro, četudi precej neenakomerno.
Vojvodina: Stanje nasadov je razmeroma dobro, vendar zelo neenako. Ponekod so povzročili bolhači precej škode in tudi uši se pojavljajo v vedno večjem obsegu. — Kupčija miruje, vendar je bilo zadnji čas zopet nekaj zanimanja za lanski pridelek, zlasti za cenejš blago.
Češkoslovaška: Vreme za razvoj hmeljske rastline ni nič kaj ugodno. Vlage je sicer dovolj, le noči so še vedno nenavadno hladne. Le v redkih najboljših nasadih je dosegla rastlina že do 2 m visoko ter se jo bo že osipalo, v drugih pa je še zelo zaostala. Bolhači povzročajo semtertje še vedno mnogo škode, pa tudi jak nalet uši je že opaziti ponekod. Splošno je stanje nasadov za 10—14 dni zaostalo. — Na tržišču traja zanimanje za lanski pridelek dalje in notira žateški hmelj 37—46 din, Uštecki in Roudnicki 22—29 din ter Dubski 11 — 16 din za kg. Tendenca je sicer nekoliko bolj mirna, vendar še precej čvrsta. Znamkovanih je doslej v Zatcu 48.470 stotov lanskega pridelka.
Nemčija: Prvotno je hladno vreme silno oviralo rastlino v razvoju, zadnji čas pa je le postalo topleje in tudi hmelj hitreje napreduje. Seveda pa je stanje nasadov zelo različno in je ponekod dosegla rastlina že do 2 m visoko, drugod pa zopet še ni niti napeljana. Semtertje se pojavlja peronospora in se že prvič zaščitno škropi, ponekod pa tudi bolhači povzročajo mnogo škode; v splošnem pa hujše nevarnosti bolezni in škodljivcev zaenkrat ni. — Na tržišču je nadalje precej zanimanja, vendar predvsem za izvoz in za cenejše blago. Tako se plačuje za domačo porabo Hallertau 71—82 din, Hersbruck 59—62 din, Tettnang 84 do 85 din, Spalt do 89 din in Aischgrund do 60 din, za izvoz pa Hallertau 21—32 din ter Hersbruck in Rhein-pfalz 21 — 28 din za kg. Zaključna tendenca je mirna.
Polybarit
proti rdeiemu pajku
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Francija: Stanje nasadov je sicer izredno neenakomerno, vendar v splošnem še precej zadovoljivo. Bolhači so povzročili precej škode, pojavljajo pa se že tudi uši in peronospora. — Na tržišču je postalo zopet živahneje in so se tudi cene učvrstile. Tako notira sedaj lanski pridelek alzaški 23—35 din, Burgund 20—23 din in Nord 10—12 din za kg.
Poljska: Vsa poročila zakasnila.
Belgija: Rastlina je precej zaostala v razvoju, zadnji čas pa se naglo širi peronospora in tudi uši prete povzročiti mnogo škode. — Na tržišču pri mirni tendenci notira lanski Poperinghe nespremenjeno do 7 din, Alost pa do 16 din za kg.
Anglija: Stanje nasadov nič kaj ne zadovoljuje in rastlina je v primeri z normalnimi leti nenavadno zaostala v razvoju. — Neprodane zaloge lanskega pridelka znašajo še kakih 5000 bal in počasi se še vedno nekaj trži po nespremenjenih cenah. Za predlanski pridelek pa ni več zanimanja, ker je večinoma le slabše blago. Hops Marketing Board je objavila, da bo prevzela letos prav toliko hmelja kakor lani, namreč 112.500 stotov.
Amerika: Na tržišču je zanimanje nekoliko oživelo, ker je postalo vreme bolj toplo in se je dvignil konzum piva, vendar so pivovarne dobro založene ter le semtertje nekaj kupujejo. Trži se največ lansko blago po 11 — 12 in le izjemoma tudi do 14 din, dočim za slabše letnike in za drago inozemsko blago ni dosti povpraševanja. Iz prve roke se trži še največ lansk Yakima po 6—8 din za kg. — Stanje nasadov je zelo različno, vendar v splošnem nič kaj zadovoljivo. Računa se, da se bo površina nasadov ietos skrčila za kakih 3000 ha.
Na j višje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Tettnang).................................82	din
Češkoslovaška (Zateč)..............................46	dir.
Anglija (Golding) ................................38	dir.
Francija (alzaški).................................26	dir
Jugoslavija (savinjski)............................17	dir
Belgija (Alost)....................................16	dir
Amerika (Oregon) .................................15	din
Poljska (Lublin)................................ .13	din
Splošno je letos rastlina radi hladnega vremena povsod nekoliko zaostala v razvoju, pa je zato semtertje tudi kupčija zopet nekoliko oživela.
Za razvedrilo
Obzirnost.
Popotnik je prišel mimo vaške gostilne, iz katere se je culo glasno razsajanje.
»Kaj pa je tam?« vpraša paglavca, ki je zijal v hišo.
»O nič, le župana mečejo na cesto, ker se sramujejo pretepati se vpričo njega.«
Hotelski račun.
»Oprostite, gospod, tukaj je nov račun, na prejšnjem smo pozabili zaračunati še razsvetljavo.«
»Aha, zato se mi je storilo kar črno pred očmi, ko sem pogledal račun.«
Pravilno škropljenje vesela trgatev!
Kupujte modro galico, ki se. proizvaja pod stalno državno kontrolo:
MODRA GALICA
„ZORKA“
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavaiovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi!
Nalagaj
denar v domače hranilnice!
Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči polegrezervinhiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
v novi, lastni palači	"amg*!
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice