liT {JredniStvo; Schilleijeva cesta Stev. S, dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List iahaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro* ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K mesečno ... K 2" 10 Za Nemčijo: celoletno . , , K 28'— za vse drage dežele i. Ameriko K 30 — ■Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 177. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, 6. avgusta 1910. Čekovni raCun 4S.I17. I LOtO ¥¥t Klerikalci in narodno delo. Nikdar nismo bili prijatelji tistega starikavega in solzavega rodoljubja, ki je vedno pripravljeno prepričevati naše rimske klerikalce o potrebi skupnega narodnega dela. Koliko pol papirja se je že napolnilo s takimi rodoljubnimi prošnjami in pozivi, ki niso dosegli ničesar drugega, kot da so prikrivali in le še pospeševali klerikalno hinavščino. To rodoljubno moledovanje je doseglo v zadnjem času svoj višek v trenutku najbesnejših kerikalnih napadov na največjo slovensko narodno institucijo, Družbo sv. Cirila in Metoda. Političnih zmag pijani kaplani su se zaganjali kakor lačne hijene na našo mogočno narodno obrambno organizacijo. Računali so, da bo zmagala laž in obrekovanje. V službi nemške vlade m rimskega klerikalizma so premišljeno na najostud-nejši način začeli boj proti slovenski šolski družbi. Mislili so si, da so tekom svojega gospodstva na Slovenskem že dovolj zastrupili narod moralno in na-cijonalno, da ne bo več čutil v sebi toliko moči ln zdravega življenja, da bi vstal proti onim, ki ga skušajo vnovič vklepati v še težji jarem tlačanstva in jerobstva. A zgodilo se je drugače. Vsi klerikalni listi po Slovenskem so začeli sistematično hujskati in smešiti ,Cirilmetodarijo', kakor so zaničljivo nazvali slovensko narodno obrambno delo, poklicali so pri tem tudi svetnike iz nebes, ki so morali gledati iz nebes doli na slovenske grešnike in v klerikalno »klaferskem« tonu blagoslavljati klerikalno falotstvo in smešiti naš narodni praznik, jubilej Ciril-Metodo-ve družbe. Papir je potrpežljiv in svetniki so morali ubogati. Pa škodovalo nam vse to ni. Naša organizacija se vedno bolj utrjuje, množe se vrste prijateljev in prijateljic slovenske matice šolske in dohodki družbe nepričakovano naraščajo. Tako se je končal ta klerikalni naskok, ki so ga poskusili vladni in rimski hlapci v znamenju katolištva in v času velike suše v blagajni klerikalnega strankarskega fonda. Ker se klerikalcem dne 6. avgusta 1. 1907. na skupščini v Bohinjski Bistrici ni posrečilo upreči te naše narodne organizacije v službo klerikalne stranke, so jo koj proglasili za brezversko in ji pridigovali skorajšnjo smrt. Odcepili so se od nje, a družba CM. je začela vidno napredovati, tako da so se njeni dohodki potrojili, povsod so se oživele in pomladile njene podružnice. Ta vesel pojav kaže najbolje, koliko so klerikalci skozi 20 let v Družbi pomenili in koliko so delali. To poznanje pa je zabolelo naše ljube nasprotnike in začeli so oznanjati rojstvo »Slovenske Straže«, ki bo »branila Avstrijo, vero in narod.« Danes je to društvo že ustanovljeno, tudi že pobira denar za vzdrževanje klerikalnega časopisja in za prirejanje tečajev za poboje in nasilstva. Ne bomo apelirali na narodni čut in dolžnost klerikalcev, ker vemo. da je to smešno. Prav dobro se za-.edamo tega, da leži skrb za narodno šolstvo na naših ramah, da ljudje, ki so podkupljeni z vladnim denarjem in dobivajo podpore od kranjske šparkase ne bodo za narodno obrambo žrtvovali svojih sil. Njihovi somišljeniki izdajajo slovenske občine in se družijo s Siidmarkovd, (slučaj Ribnica, Petrovče, Slov. Gradec), tisto nemškutarsko katolištvo, ki ga propagirajo v obmejnih občinah in ponemčenih mestih (Maribor) tudi ne obeta slovenske pomladi. Njih edino in največje »delo«, ki ga danes vršijo, je, da hujskajo in slepijo ljudstvo, izrabljajo njegovo nevednost in ovirajo nas v poštenem narodnem stremljenju. Mnogokaj se je že maščevalo, a pride še čas obračuna, sedaj sejete veter, a želi boste vihar, kakor ga že dolgo ni bilo na Slovenskem. Proces sči-ščenja še ni izvršen, marsikateri polovičar in štre-ber bo še srečno prijadral v »varen« pristan, saj je pri klerikalcih še dovolj prostora za take vrste značaje. in kakor so v srednjem veku prodajali odpustke, tako imajo danes priliko »spokorjeni grešniki«, da se odkupijo. Društvo »Slovenska Straža«, ki »brani Avstrijo, vero in ceio narodnost« sprejema te odkupnine, katoliški listi »Slovenec« in »Straža« pa redno priobčujeta imena teh najmlajših spokor-jencev in polovičarjev. Narodna stranka in »preobrat* na Spod. Štajerskem. Ljubljanski »Slovenec« je priobčil minuli četrtek članek o »preobratu« na Sp. Štajerju, poln tistih znanih visokodonečih fraz o »zmagah in uspehih« klerikalcev, katerim verujejo danes morda le še taki ljudje v klerikalni stranki, ki ne mislijo dalje ko do konca svojega nosu in slepo sledijo svojim široko-ustnim voditeljem. V »Slovenca* -se sedaj pojavlja ravno isti pojav, kakor ga je opazil zadnji dve letr vsak razsoden in bister opazovalec že večkrat: klerikalci čutijo, da so doživeli znatne poraze, in sedaj iščejo način, kako bi se oprali. Zato^g s »Slovenče-vimi« zmagovalnimi frazami vsaka polemika nepotrebna. Treba je samo pribiti vrsto dejstev, ki bodo že sama na sebi zavrnila te fraze, pobila pa bodo tudi trditve in zavijanja o dosedanjem političnem razvoju na Sp. Štajerju in razmerju Narodne stranke do njega. 1. Narodna stranka ni bila nikoli na Sp. Štajerju v kakršnemkoli oziru vladajoča ali odločujoča stranka. Ona je zbrala v svojih vrstah same opozicijonal-ce, ljudi, ki so uvideli, da takratni pravec naše narodne, kulturne in gospodarske politike ni bil pravi in narodu koristen. Kakor hitro se je oglasil klic za zbiranje teh elementov, zavzemajočih največji del narodne inteligence vseh stanov, so se mu odzvali tisočeri glasovi — in možje so začeli boj za reformacijo vsega našega narodnega dela in življenja na Sp. Štajerju, ki še do danes ni končan. Danes se imenuje nositeljica in voditeljica tega boja Narodna stranka; lahkobi se tudi imenovala drugače, lahko se tudi v bodočnosti spremeni to ime: dejstvo je, da je želja po zdravi opoziciji in kritiki pri nas splošna, da je smisla za gospodarski in kulturni napredek v zdravem narodnem, t. j. antiklerikalnem duhu toliko, da klerikalci ne bodo nikoli več imeli na Sp. Štajerju tistih zlatih časov dolce far niente, katere so uživali pred nastopom narodne stranke. Narodna stranka se ni imela doslej še nikjer boriti za kako svojo posest: bila je še povsod v naskoku — in ako so se klerikalci tokrat ubranili — se ne bodo prihodnjič. 2. Uspehi naše klerikalne delegacije na Dunaju in v Gradcu so naravnost ničevi. Pod Beckom so bili klerikalci v vladnem taboru in so nam takrat pripomogli do ogerske nagodbe, do nemške gimnazije v L jubljani in do dveh nemških šolskih nadzornikov v slovenskih zemljah. Na Štajerskem je došlo do čete vrste novih sodnih imenovanj, h katerim so klerikalci molčali samo zaradi tega, da se je ustavilo sodno preganjanje propadlega njihovega kandidata Povaleja. Sploh se množi nemško uradništvo na $p. Štajerju, ker klerikalni poslanci kot večina in odločujoči činitelj slovenske delegacije principijelno n« posredujejo v teh zadevah. Deloma vsled svojih in-ternacijonalnih načel, katera vodijo njihove poglavarje škofe in nadškofe, deloma pa tudi zaradi tega, ker nimajo njihovi poslanci razun dveh, treh kranjskih, na Dunaju sploh nikakega ugleda. Po zaslugi klerikalcev se je naša delegacija sploh neizmerno poslabšala v kvalitativnem oziru: dandanes je lahko vsak analfabet, ki nima niti najprimitivnejšega splošnega znanja, klerikalni poslanec. Kakor Tho-mov Josef Filser ... Klerikalci niso strokovnjaki niti v finančnih, niti v uradniških, niti v kmetijskih zadevah; še glede teh je čitati čudovito naivne govore, ki govore o pomanjkanju vsake dalekovidnosti. Najhujše pa je klerikalce udarila obstrukcija. Obstruirali so s pomočjo čeških agrarcev, ker so mislili izsiliti od vlade razpust zbornice. To posebno kaže potek lanske obstrukcije. Dobili bi lahko takrat 5 slov. ministrov in govorilo se je že lani, da nam je bil zasi-guran tudi minister rojak. Toda klerikalci se niso udali — dokler niso mahoma obrnili plašča po vetru in pomagali Bienerthu iz luže. Uvideli so, da na razpust zbornice ni bilo računati in gerirali so se za rešitelje parlamenta in Slovanov . .. Obstrukcijske historije iz Gradca so znane. Ena kakor druga obstrukcija pa nam je vzela sploh vsak upliv na Dunaju in v Gradcu; jemo neizmerno bridek kruh opozicije. Velike obljube klerikalcev so se razblinile v prazen nič... Ne le politično, marveč tudi glede najnujnejših vsakdanjih potreb ljudstva, zlasti ubožnejšega, niso klerikalci ničesar dosegli. Uničili so vinogradnike, povečali splošno draginjo, nahujskali posamezne stanove drugega proti drugemu ... Ako jih sedaj kdorkoli kliče na odgovor, pa se izgovarjajo na »liberalce«, torej na manjšino! Ni nikjer navada, da bi LISTEK. Vanda. 12 Novela. Spisal Josip Premk. V gozdu je bilo hladno in mirno. Jasen dan je bil, nebo kakor umito, samo nad zapadom je samo-taril majhen, bel oblaček kot izgubljena ovčica sredi širne planjave. Viktor in Vanda sta hodila naprej, tesno za njima se je gugal gospod Cklincklon, ki je komaj odgovarjal na različna vprašanja in pripovedovanja gospodične Matilde, ki se je očito trudila zabavati ga kolikor mogoče in se ni name niti spomnila, da sem lahko mirno in nemoteno opazoval čudno razpoloženje grajskih izletnikov. Naposled je umolknila tudi Matilda. Morda je uvidela, da ji Cklincklon v svoji zasoplosti težko odgovarja ali pa je spoznala, da so njegove misli samo pri Vandi, ki je stopala pred njim lahno zibajoča se v bokih kakor srna in v svoji svetli obleki,in široko-krajim, florentinastim slamnikom še ljubkejša kakor navadno. A brigala se je zanj pi;av toliko, kot za preplašene ščinkavee in vrabce, ki so frčali začuvši naše korake globlje v gozd. Njena bela roka ie bogata samo Sultana, ki je hodil poleg nje ponosno, kot da se zaveda nežnosti svojega tovora. »Bu! Ta peklenska vročina!« je tzbropel gospod Ckkiuckkm ie predno smo prispeli na vrh fioTma. In res je bil skoro vsak las, ki jih je še dičilo njegovo plešasto glavo, obtežen z znojno kapljico, ki so mu drkale po tilniku ena za drugo kakor ob dežju kaplje raz kako streho. Po kaki četrturni hoji smo dospeli na vrhunec, na majhno planoto, kjer so rastle še nedavno bujne smreke, kakor so pričali močni štori. »Gospodična Matilda, sedaj pa pojde vaš trud v klasje«, se je skušal izraziti nekako poetično gospod Cklincklon in pokazal na košaro. »Tjale poj-demo, pod oni borovec, kjer je senca!« Matilda se mu je nasmehnila in mu sledila, medtem ko je sedla Vanda ne brrgajoča se njiju na bližnji štor, razprla solnčnik in se zagledala v dolino. »Glejte, ali ni ta kraj lep«, je dejala in zakrožila z roko v polkrogu, »in vendar so ljudje, ki vsega tega ne čutijo.« Spodaj ob vznožju holma se je svetHa rdečkasta streha jagodiške grajščine, pesknata pot po sare-di grajskega vrta se je videla kakor tenak. bel trak, in vsenaokrog bogato polje: tu dolga, snežnobela proga zoreče ajde, tam širna ploska višnjevega lanu, zlata plan pšenice in zopet parobek žolte turščiee, vmes razori kot dolge rujave niti in po sredi vsega lahnozaokrožena cesta, ki se je izgubljala med zelenjem grajskih bukev. Tupatam se je premikalo par velikih, črnih točk — kmetje, ki so delali na poiju, tam nekje od nasprotnega brda so se čuli zategli glasovi — morda je klical pastir svojega tovariša, in nad vsem tem je bilo razpeto nebo kakor štroširerr višnjev obok, čisto in jasno, še tista raezRatna meglica, ki je pretila nad zapadom, je izhlapela v solnčni luči- »Glejte, kako lepo se odražajo posamezne njive ena od druge«, me je opomnila in pokazala proti vzhodni strani, kjer je bilo polje, kakor sestavljeno iz različnih ploskev. Nato se je ozrla naokrog, a ker se je gospod Cklincklon že zadovoljno utaboril v borovi sefici In mu je Matilda stregla kot udana ženica, Viktor pa odrezaval tam v brinjevem grmu neke šibe, mi je namignila, naj prisedem. Razprostrla je solnčnik, da me žgoči žarki niso pekli v obraz, nato pa me je pogledala zvedavo in me vprašala šepetaje: »Kaj misliš ti o Matildi?« »Ne vem, kaj misliš s tem«, sem j! odvrnil, dasi sem slutil, kaj meni s tem vrašanjem. »No, tako — — splošno —« »Splošno meni ni Matilda nikdar ugajala, kakor veš«, sem ji povedal odkrito, »in kakor se rfii zdi, tudi vidve nista več taki prijateljici, kakor nekdaj«. »Uganil si, sicer pa sem ti že včeraj poVeddla. Ali kaj misliš o njej tako — natančneje?« Ker sem vedel, kaj hoče izvedeti, sem ji odvrnil: »Ako se ne motim in kar si gotovo zapazifa že tudi ti, je edino gotovo, da ji gospod Cklincklon precej ugaja.« Vanda je stisnila zobe in spodnjo ustnico in je premagala smeh in še predno sem mogel kaj dodati, mi je pritrdila: »ln jaz samo želim, da bi se ogrel za njo tudi Cklincklon«, je dostavila, a Jisti hip ji je zmračila čelo neka temna misel in je umolknila. »Čudno,dekle«, je .skimafa Čez nekaj časa. »Ne bi ji prisodila, da predaja svoje srce tako ceno.« »Ampak gospodar« naju Je pozval tfeflkfat go- se večina tako perfidno izgovarjala na manjšino, kajti večina si mora biti v svesti svojih dolžnosti. Iz prvega sledi: klerikalci so izrabljali ves političen upliv slovenskega naroda proti njemu samemu, deloma v korist ljubljanskemu škofu in svojim falitnim gospodarskim zavodom, ki težijo za gospodarskim polomom Slovencev, deloma pa proti slovenskim naprednjakom, proti manjšini. Sledilo je splošno zmanjšanje naših odpornih sil — in odtod agresivnost centrale ter domačih nemškutarjev. To so torej »uspehi« klerikalcev na političnem polju na zunaj. In doma? Njihova politična organizacija je ravno tako slaba in ničeva ko »liberalna«. To je pri vseh strankah, katere nimajo svojih članov zbranih v stanovskih organizacijah. In za te ne morejo veljati »kmečke zveze«, ki ljudem v gospodarsko-poučnem in praktičnem oziru ne nudijo ničesar. Poraz svoje pofftičtr^ organizacije je priznaval sam dr. Korošec s tem, dS hoče preleviti krščansko-socijalno zvezo v politično organizacijo in vsa društva bi naj postala javna torišča političnih hujskarij. Nimamo ničesar proti temu: začel se bode počasi razkrojevalen proces ... Najboljša je in ostane naravna klerikalna Organizacija cerkev s svojim duhovništvom; proti tej bomo še imeli hude boje. Sicer pa klerikalci sami neizmerno pridno skrbijo za zmanjšanje ugleda svojih društev in duhovništva ... Kaj bi spominjali na umazane afere Roškarjev, Terglavov, Peskov, Lo-vrenkov, Povalejev, Stuhecev itd.? Vedno več je ljudi, ki sicer še gredo vsled silnega pritiska cerkve s klerikalci, a ki se tega sramujejo, ker vedo, da je nečastno in sramotno... 4. V gospodarskem oziru niso storili klerikalci doslej na Sp. Štajerju ničesar koristnega. Nasprotno: oškodovali so za četrt miljona kron samo pri dveh propadlih konzumih naše kmečko prebivalstvo. Kolike so še vsote pri ostalih! Ustanovili so brez števila malih rajfajznovk, ki pomagajo našemu kmetu do novih nepreglednih dolgov. Ustanovili so starim, solidnim slov. posojilnicam konkurenčne, za katere jamčijo gospodarsko slabi in nezanesljivi ljudje. Uvedli so strasten boj proti domačemu narodnemu zadružništvu, ki je imelo lep in vzvišen pomen trdnjav proti nemškemu kapitalu. Duhovniki obirajo ljudstvo z neverjetnimi goljufijami za denar, osobito so v čislih hranilne knjižice. To je torej gospodarski »preobrat«. Kmalu bodo prinesli klerikalci nove davke iz Dunaja in Gradca, ki bodo letos toliko bolj obtežili prebivalstvo, ker bode letina srednja ali celo slaba. Njihov boj proti neklerikalnemu zadružništvu že dosega in presega meje perfidnosti. Cejski Zadružni Zvezi, ki je trden in soliden zavod, skušajo na vsak način vzeti ugled; smešijo njene zadruge, ki ne gospodarijo tako, kakor klerikalni kon-zumi. Borijo se proti Narodni stranki, ki baje gospodari v neklerikalnem zadružništvu na Sp. Štajerskem. dasi nima odbora Zadružne Zveze v svojih rokah. Proti njenim listom ne vedo ničesar duhovitej-šega povedati, kakor da izhajajo zaradi Lešničarja ir Spindlerja. Ali izhaja n. pr. »Slovenec« radi Ter-seglava in Štefeta? Na kritiko glede pisave naših listov pa ne bodemo odgovarjali; saj pohvalno omenjajo našo pisavo tudi klerikalci sami... 5. Iz navedenega sledi: naša napredna opozicija se mora krepiti in rasti z vsakim dnevom. Vzrokov in gradiva za njo je dovolj. Treba je le navdušenih vztrajnih delavcev. Imamo sedaj vse kulturne in gospodarske institucije, ki so potrebne za razvoj naših misli in naših načel in v katerih lahko mirno delujemo. Razvija se naše sokolstvo in razvija se mladinska organizacija. Mladi smo in moči je v nas dovolj. Otresimo se komodnosti in neodločnosti; somišljeniki, preglejte in presodite naše neizmerno, a idealno lepo delo in pojdite z nami vred veselo v boj! V boj, da dosežemo pravi, in ne kakor klerikalci, samo fiktivni preobrat na Sp. Štajerskem! sod Cklincklon skoro kričeče, kaj mislite, da sem košaro res samo zase napolnil?« Viktor mu je tam od nasprotnega grma nekaj nerazločno odgovoril, menda se mu je zahvalil za ponudbo, a videč, da sva midva vstala, se je približal tudi on. »Bolje je tako, sicer bi kdo še kaj sumil, dasi mi je pravzaprav vseeno«, je dejala in brsknila s soln-čnikom po travi. »Jaz mislim*, je izjavil gospod Cklincklon, »da je najpametneje, ako se od tukaj nikamor dalje ne ganemo. Bajar bodo že tudi brez nas osušili, premočen sem pa že sedaj do kože, ako rinem še dalje, me zadene še kap. Bu! Ta peklenska vročina!« A' Vanda se je temu odločno uprla. »Kogar seveda ne veseli, lahko ostane tu, a jaz sem se namenila, da grem na Jame in to storim, pa Če grem čisto sama!« »Oh, oh,« je vzdihoval Cklinklon in žalostno pogledal Vando, »saj bi človek še šel, ko bi ne bilo tako peklensko vroče!« »Pa ostanite tukaj, gospod Cklincklon«, je na-' svetoval Viktor, »gospodična Matilda se vam gotovo takoj pridruži, a mi trije gremo na Jame in se čez kaki dve uri vrnemo«. Gospod Cklincklon je premišljal in ni vedel, za kaj bi se odločil, a sedaj je posegla vmes tudi Matilda. »Pravzaprav je res nespametno, hoditi v tej vročini dalje, ko človek še v senci komaj prestaja. Ako ostane le kdo tukaj, sem jaz gotovo tudi za to*. »Ampak ne bodite razžaljeni«; se je začel opro-ščati, »ako vas popustim kar sredi pota, saj veste, Politična kronika. "ftVtšiH&j —— H KULTURNEMU BOJU V ŠPANIJI. Madridski dopisnik »Matina« je imel razgovor z bivšim ministerškim predsednikom, generalom Lopezern Dominguezem. Ta je izjavil, da danes Ca-nalejas še ni zmagal v svojem boju; jako je še dvomljivo, če sploh zmaga, ter je nadaljeval: Svojim somišljenikom v parlamentu sem toplo priporočal, naj podpirajo Canalejasovo vlado kolikor le možno. — Moral sem,to storiti kot prepričan demokrat, a je bila to tudi moja dolžnost kot senatorja. Canalejas more pri svojem delu računati na mojo pomoč. Je to delo težko, a potrebno. Želim mu vso srečo, ali na njegovem potu je vse polno ovir, katere mu klerikalci še pomnožujejo. Imajo na Španskem moč nad ženskami in s tem vpliv po celi deželi. Glejte, kako se je n. pr. spremenil liberalni Bilbao: sedaj je po vplivu tamošnje jezuitske univerze skoz in skoz klerikalen. Ne morem reči za gotovo, kak rezultat bo imel sedanji boj, priznavam pa, da ga vodi Canalejas jako srečno in z veliko energijo. Dosedanji poskusi za zlomljenje klerikalizma v Španiji so bili zastonj; upajmo, da se Canalejasu posreči njegov namen. — Klerikalni španski in francoski listi (zlasti orleanistični »Soleit«) silovito napadajo špansko kraljico Viktorijo, katero dolže, da je glavna povzročiteljica sedanjega protiklerikalnega gibanja na Španskem. KRŠČANSKI SOCIJALCI O POLITIČNEM POLOŽAJU. Kršč. soc. korespondenca »Austria« (katero izdaja Gessmann ml.) piše, da so vse vesti o razpustu državnega zbora neresnične in nadaljuje: »Kar se pa tiče razširjenja sedanje parlamentarne večine, je na tozadevnih vesteh marsikaj resničnega. Sicer so to samo domnevanja, ki se opirajo na želje Sa-veza južnih Slavena in pa češke klerikalne stranke, za dosego popolne taktične svobode v okvirju »Slovanske jednote«. Obstruiraii ne bodo na noben način v jeseni češki klerikalci in Dalmatinci. Tudi mladočehi in prof. Masaryk pravijo čisto odkrito dr. Šusteršiču, da si v jeseni svoje parlamentarne taktike ne bodo dali od njega predpisovati. S tem je Slov. jedn. precej oslabljena in z njo opozicija vsled narodnostnih prepirov v socijalni demokraciji. Seveda je Še do vstopa v delovno večino daleki pot. Odločilno bode za jesensko zasedanje stališče Poljakov, ki je danes še čisto nepreračunljivo. Glavni opori politike gališkega namestnika, posl. Stapinjski in German, sta doživela zadnji teden več občutnih porazov in sta danes čisto izolirana (?). Gibanje proti namestniku in konservativcem v Galiciji postaja vedno močnejše in bode gotovo vplivalo tudi na Poljski kluh. 'bode sicer še ostal skupaj, toda pri glasovanjih bode vedno nezanesljivejši in treba bode nastalo luknjo v večini od drugod zamašiti, kar bi še lahko zgodilo z Dalmatinci in s češkimi katoliki. ZANESLJIVOST ITALIJE V TROZVEZI. . Italjanski tisk se bavi sedaj živahno z vprašanjem, ali bi morala Italija pomagati Nemčiji in Avstriji, ako bi se ti zapletli v boj s Francijo, Rusijo in Anglijo. »Lega Navale«, oficij. organ društva za okrepljenje italj. vojne mornarice pravi, da se Rusiji ni treba obračati tudi proti Italiji, ker dobro ve, kako stališče bi ista zavzela v slučaju mednarodnih komplikaciji »Mi bi morali imenovati danes vsacega, ki bi zagovarjal potrebo, da se bori Italija s svojima zaveznicama proti Angliji ali Franciji, blaznega«, pravi doslovno list. V »Secolo XIX« pravi Pellegri-ni, tajnik bivšega min. predsednika Zanardellija: »Danes v Italiji sploh nihče niti ne veruje v možnost, da bi se borili proti Angliji ali Franciji. Možje, ki so imeli kedaj koli vladno krmilo pri nas v rokah, niso nikomur zakrivali, da trozveza ne bo nikoli pri- ta peklenska brda, ta vročina in tako dalje, da je res najbolje, ako vas z gospodično Matildo počakava tukaj. Samo kmalu se vrnite! Saj boste videli, da se res skOro ne izplača mučiti se na Jame. Bajar pač suše, voda odtaka, in ribe bodo lovili in rake — saj to ni nič tako zanimivega. Pa le pojdite, ako vas je volja, in iz košare vzemite seboj, da ne omagate!« ! Ko smo se mu tudi za to prijaznost vsi trije zahvalili, smo se kratko poslovili in kmalu izginili čez holm. Steza se je spustila na drugi strani brda nizdol v večji strmini in vsenaokrog je rastlo gosto grmičevje brez visokih dreves, da je razgled odprt tja daleč do višnjevih hribov. »Ali vidite ono rjavo liso tam pod onim brdom?« je pokazal v daljo Viktor s tenko palčico. »Tam je na Jamah, pod tistim ilovičastim plazom. V dobri pol uri pa smo tam.« A tistikrat je Vanda obstala in se zagledala doli na levo, kjer so se širili lepi smrekovi gozdovi. Zamolkel trušč se je začul od tam, kot da je padlo nekaj s silno težo. »Ali sekajo?« je povprašala začudeno in okrog Ustnic se ji je začrtala temna poteza. »Danes so pričeli«, je odvrnil Viktor in stisnil obrvi, kot da mu je to vprašanje neprijetno. . »O moj Bog, najlepši gozd«, je zavzdihnila in gledala zamišljeno tja doli, Viktor jo.ie,opozoril z,ostrim pogledom, a Vanda se ni zmenila zanj in ie vzkliknila odločno: »To moram videti! Ali veš kolikrat sva se podila po tem gozdu?« ; . v : Viktor je pogledal v tla in ni odgovoril ničesar.: silila Italije k napadu na Francijo ali k jednemu strelu na angleške ladije.« No, to imamo čednega in zanesljivega zaveznika, kateremu na ljubo hoče Aehrenthal absolutno ustanoviti italj. vseučilišče! Rodoljubni Slovenci in Slovenke! Dne I4>. avgusta vas vabimo v Gaberje pri Celju na sokolski zlet združen z veliko ljudsko slavnostjo. Zleta se udeleži celo slov. sokolstvo korporativno ali po zastopnikih. Štajerske novice. Celjski sokolski zlet dne 14. avgusta 1910. — Slavnostna pisarna, ki daje vse informacije glede zleta, je odprta vsak dan od 6. do 7. ure zvečer v Sokolskem domu (društvena pisarna takoj pri vhodu). — Celjske sokole nujno pozivamo, da se vsi udeležijo prihodnji petek redovnih vaj. — Na obširnem Majdičevem travniku poleg Westnove tovarne jc telovadišče že malodane dogotovljeno. Ves prostor, telovadišče kakor prostor za ljudsko veselico bo kroginkrog obdan s plotom. Prihodnji teden postavijo tudi šotore za vino, pivo, jestvine, trafiko itd. — Danes zvečer ob 5. uri imajo voditeljice posameznih šotorov posvetovanje na veseličnem prostoru zaradi razvrstitve šotorov. — Kdor se želi udeležiti slavnostnega banketa v nedeljo dne 14. avgust v Sokolskem domu, naj to javi celjskemu »Sokolu«. Kuver stane za osebo 3 K. Vstopnice za javno telovadbo na celjskem sokolskem zletu imajo v predprodaji Zvezna trgovina, trafika v Narodnem domu in tvrdka Priča in Kramar. Sedeži stanejo 1 .—.5. vrste 2 K, 6. vrsta 3 K, lože s 5 sedeži 20 K. »Slovenec« in »Štajerc« — zaveznika proti slovenskim naprednjakom. Ptujski »Štajerc« je samo ob sebi umevno ponatisnil »Slovenčev« članek, v katerem dolže kranjski klerikalci vse slovenske naprednjake veleizdaje. »Štajerc« triumfira, da so sedaj vse njegove denuncijacije »dokazane« in pravi na koncu. »Kdor je s slovenskimi narodnjaki (t. j. kdor se čuti zavednega Slovenca), ta je proti Avstriji!« Slovenski farji so zares lahko ponosni na krasne sadove svoje politične gonje proti slov. naprednjakom. Pfui Teufel! Videli in slišali smo že marsikaj grdega v strankarskem političnem boju, a da bi kdo na tako perfiden načjn iz samega kleče-plastva in zaradi Judeževih grošev pobijal iri denun-ciral na veliko veselje tujcev lastne rojake, tega še nismo doživeli. List »Slovenec« ne sodi odslej ravno tako kakor »Štajerc« v nobeno pošteno narodno hišo, v nobeno narodno društvo več. Ako ga bodo še imeli farovži in klerikalna društva, pa bodemo vedeli, da ima opraviti s »Štajerčevimi« zavezniki in Ffijalti slovenskega rodu ... Odmevi občinskih volitev v Petrovčah Dne 2. avRusta so se zagovarjali čevljar Anton Kari, posestnik Kari Kuder, organist Franc Jarh in glasoviti žalski kaplan dr. Anton Jehart pred prizivnitn senatom celjsk. okr. sodišča zaradi prestopka obč vol. zakona. Stvar je sledeča: Posestnica Helena Virt je dala pri občinskih volitvah v Petrovčah dne 22. febr. za občinske volitve pooblastilo Andreju Dolinšeku, da bi volil s klerikalno stranko. Dala je pa tudi nekaj dni pred volitvo (t. j. kasneje) enako poblastilo na-prednjaku Francu Koštomaju. Prvo pooblastilo sicer ni bilo preklicano, vendar pa Dolinšek ni šel z njim volit, ker je mislil, da je neveljavno, temveč ga In do potoka, ki je šumljal v podnožju brda, ni spregovoril nikdo besede. Še Sultan je povesil svoj pahljačasti rep, kot da ve za bližajočo se propast svojega gospodarja. »Tu se torej ločimo, ako greš ti v gozd, kjer sekajo«, jo je opomnil Viktor in postal. »Jaz imam najbližje tu čez brv in potem naravnost čez travnike, vi, gospod Lokar, pa bodite tako prijazni in spremite sestro po malem ovinku. Jaz sem bil tam že zjutraj, ko so padale prve smreke ob poti, sedaj sekajo menda nekoliko višje. Pa jaz moram na Jame zaradi ščuke«, se je nasmehnil, »ako se kaj dalje časa zamudita, pa se lahko snidemo pri Mlakarju. Navadna gostilna je, a zadaj za hišo je prijetno in rake bodo danes gotovo imeli.« »Saj res«, je pritrdila Vanda. »Mlakarjeve Angele že nisem dolgo videla. Ta je učiteljica nekje Ha Notranjskem«, se je obrnila proti meni —»veselo dekle; midve sva se spoznali predlansko lefo o počitnicah.« u&sJ-tj*; »Torej na svidenje!« je dejal Viktor ija stopil če* brv, midva z Vando pa sva se napotila po mehki stezi ob žuborečem potoku proti bližnjemu gradu. Bosopet fantiček nama je pritekel nasproti, a ko je ugledal Sultana, je postal, pogledal na desno in levo in jo naglo udri čez potok. Vanda se mu je nasmehnila, a takoj nato mu je namignila z roko in ga poklicala. Fantiček je obstal, pogledal sem čez potok zelo nezaupno, a videč, da se sklanja Vanda nad Sultana in mu odvezuje zavoj, je smrknil dvakrat m se spustil v tek kolikor so ga nesle noge. (Dalje sledi.) •li V ka« podpiše po dolgem obotavljanju menico, da bo vsaj nekoliko pokritja. Doktor Pegan napravi menično tožbo za 27.000 K, a dobiti je komaj 10.000 kron. Posojilnica pri Sv. Trojici pa ima kakih 17.000 K izgube. Ce bi imel pa Baje več denarja na razpolago, bi gotovo tudi več posodil, saj je on pri posojilnici Sv. Trojice absoluten gospodar. Kmetje bodo morali lepo potrpeti, če bodo hoteli ostati še naprej dobri katoličanje.« List prav umestno pripominja: »Takih božjih osrečevalcev imamo še veliko med našim ljudstvom. Mi jih bomo brezobzirno še naprej pribijali na pranger. Slednji čas pa je, da že vsaj pametnejši ljudje spoznajo, kam jih vodi farovška komanda. Otresite se je, če ne, se je bodete še bridko kesa-li, ko bo prepozno!« Nemška predrznost. Ko je šla četo Sokolov po pogrebu rodoljuba Jerneja Bahovca v Ljubljani iz »Narodnega doma« skozi Zvezdo, bili so v kazini in v bližini nje Nemci kar konsternirani in eden izmed rijih je zaklical: »Dass sie nur Courage haben da durchzugehen!« »Sokoli« se za ta izzivalni klic niso nič brigali, mi ga pa priobčujemo, da spozna sloven. občinstvo, komu preti v Ljubljani nevarnost, da ga pretepo, Slovencem ali Nemcem! Orožništvo na Kranjskem v pripravljenosti? »Slovenski Narod« poroča: Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da se je orožnike obvestilo, da ta mesec ne dobi nihče dopusta in da morejo biti .vsak čas pripravljeni, da se jih pokliče v Ljubljano. Kaj to pomenja? Ali se gospod Schwarz morda boji, da bodo spravljali javni mir in red v nevarnost gasilci, ki prihite 14. in 15. t. m. v Ljubljano? Ali preti nemara opasnost naši ljubi deželi kranjski od udeležencev slovanskega gospodarskega kongresa, ki bo imenovane dni v naši prestolnici? Sam bog in gospod Cerne to vesta, mi o tem nimamo pojma! Nemški šolski nadzornik za Kranjsko, Peerz, je, kakor poroča »Slov. Narod«, v kazenski preiskavi zaradi spolnega posilstva neke oženjene ženske na Kočevskem. Lep pedagog mora biti človek, ki je tak poštenjak! Smo radovedni, kaj bodo porekle šolske oblasti. K umoru na Begunjščici. Z ozirom na okolščine, ki so se dognale po najdbi glave na Begunjščici umorjenega Rožiča, so — kakor poroča »Slovenski Nar.«, lovca Eisenpassa, ki je bil še vedno v službi pri grofu Bornu, aretirali in odpeljali v Radovljico. Neverjetna podivjanost. Z Goriškega se poroča: Neverjetno vam bo zvenela ta vest, a vendar je do pičice resnična. Te dni so hoteli od gotovih o-seb nahujskani kmetje v Prvačini odnesti soho Cirila in Metodo z glavnega oltarja. Drugi so se temu uprli in prišlo je do pretepa, v katerem so obe stran, ke rabile pesti. Ta vest se je bliskoma razširila po vsi Goriški in vzbudila povsodi splošno pozornost, saj je naravnost klasičen dokaz, kako so klerikalci naše ljudstvo podivljali in mu naravnost vsak verski čut iz src izruvali. Izkopane starine na Koroškem. Pri Sv. Petru v Brežah so pri izkopavanju našli — glasom poročila „Mira" — imenitne starine iz prvih stoletij krščanstp, ostani^ J:ršča,nske_cerkve bržkone' iz četrtega stoletja. Odkrili so temelj in celi oltar iz mramorja, napravljen na grobu svetnika, mramorne stebre in plošče, ki ločijo presbi-terij od prostora za ljudstvo, krasen kamenčkasti tlak, škoro nič poškodovan, ki je lepši, kakor oni, katerega so našli pred nekaterimi leti blizu Gospe sTete? Pravi se, da se je do sedaj našlo kaj tako zanimivega starocerkvenega le v Afriki, in da v Evropi ti najdeni ostanki stare cerkve nimajo para. Izkopavanje se še nadaljnje, da se bo popolnoma videlo, kaj je vse tam bilo. Sv. Peter v Brežah je bil sedež prvih škofov na Koroškem, in se je že prej iskala tam škofijska cerkev, a le na solnčnem kraju hriba, med tem pa so jo našli sedaj na osojnem kraju. Razkrite starine bodo menda ostale tam, kjer so, in je vlada obljubila, da bo skrbela za njih ohranitev. Nemški privilegij v Avstriji. Celovškemu „Miru" se poroča: Zakaj se je lani izdala prepoved, da se ne smejo narodni kolki prilepi jati na naslovni strani pisem in dopisnic, vemo šele Sedaj. Pred kratkim dobim razglednico iz Rožne doline, na kateri je prilepljen slovenski narodni kolek pri poštni znamki. Vsled tega je c. kr. ^ošta bila primorana naložiti kazen 10 vinarjev, kar je vsled lanske zapovedi prav. Moral sem seveda plačati to kazer, ko sem karto sprejel Danes pa dobim dopisnico, na kateri je nemški obrambni kolek pritjsnjen na ravno istem kritičnem mestu. In čudite se sedaj, ljudje božji, kazen je to pot izostala ... Taka je pravica na svetu,to se pravi v — Avstriji! Podljubelj. (Detomor.) V soboto je v Dobravi borovska; žandarmerija prijela 35 let staro Terezijo IJaussegger iz Ljubelja. Pred osmimi dnevi je povila živega otroka, ga zadušila, potem pa v cekar^!'prinesli v Podljubelj in ga pri pokopališču skrila v koprive. Komisija je dognala, da je otrok zadušen. Laussegger je že enkrat tri ali štiri leta sedela zaradi detomora. Dosedaj je že imela pet otrok, a samo eden je ostal živ. Svojo 6inpoHetno hčerko oskrunil k V Trstu 34-letni dninar Anton. Gregorič. Zverino- spi zaprli. Neverjetnega birokrati<$nega kozla je zopet ustrelilo c. kr. okr. glavarstvo v Celovcu, Župnijski urad v Sv. Tomažu je poslalo glavarstvu predpisani izkaz o stavljenju, osepnic v slovenskem jeziku. Okrajno glavarstva je izkaz spre. jelo in ga poslalo disfcrikfcuemu zdravniku v Gospi Š»eti. Ta pa je izkaz, zavrnil, ce§ da ga ne razume. Namesto da bi glavarstvo oskrbelo nemški prevod, pa je vrnilo izkaz župnijskemu uradu in zahtevalo, naj napravi nemški prevod. Župnijski urad, ki samoobsebi umevno ni glavarstvu-za tolmača, pa tega ni hotel storiti. Zato je glavarstvo poslalo v Št. Tomaž posebnega uradnika v svrho izpisanja nemških podatkov za izkaz o stavljenju osepnic in stroške za to uradno; pot naložilo župniku v Št. Tomažu. Neverjetno! Stvar je sedaj t> obliki priziva pri deželni vladi, in če se bo ta hotela zopet blamirati, bo šla zadeva še na višje instance, V Tfst je prišel včeraj armadni inšpektor fml. Potiorek. Popoldne si je ogledal deželno razstavo v Eoprn. Kranjski deželni predsednik bar. Schw»rz bo baje v kratkem imenovan, za tajnega svetnika. Baje se je zato. najbolj zavzemal, dr. šusteršip. No, za usluge, ki jih je delal Schwar* klerikalcem je naslov ekscelenca še vse premalo. Na napredni ljudski veselici v Strašnem dolu pri Mateuji vasi so se u tihotapile tudi nekatere sumljive prikazni. Kmalu, so nekateri udeleženci veselice opazili,, da so jim zmanjkale večje svote denarja. Uzmoviče so kmalu izsledili in sicer tri brumue „krščansko-katoliške mladeniče". Orožniki so jih odpeljali y Postojno. Spor med kauoniki v Trstu dr. Mecchio iu dr. Buttignonijeui se je razrešil tako, da je. Mec-ehia od svoje službe sistiran, Buttignoni pa mora obžalovati, da ga je javno napadel. 25 letnico poroke sta praznovala včeraj v krogu svoje obitelji g. Vinko Majdič, veleindu-gtrijee v Kranju iu gospa Matilda Majdič roj. Kotnik. Prepovedan izlet „Narodne delavske organizacije v Trstu" v Pul^j. Kakor znano, je nameravala priredili „NDO" v nedeljo 7. t. m. izlet * Polj. V ta namen je že najela velik paznik „Argentinia" parobrodne družbe nAv&tre.-Američana"'. Od politične oblasti ni bilo nikakih ovir proti izletu. Tudi pristaniško povelj aištvo v Palju je dovolilo, da si smejo izletniki ogledati arzenal in je dalo v ta namen izletnikom celo dva par-nika na razpolago. Ker so bili vsi koraki Italijanov pri politični oblasti, preprečiti ta izlet, hrezvspešni, so se Italijani končno zatekli k vojni oblasti in so res dosegli, da je na večer 4. t- m. v zadnjem hipu bil ta izlet prepovedjo. Včeraj se je vsled tega posebno odposlanstvo „NDO" podalo do namestništva, da bi doseglo, da se prepoved razveljavi, toda vsi koraki so bili brezuspešni. Prepoved je bila izdana direktno od vojnega ministerstva. Posredovalo pa je prj prepovedi komo poveljstvo v Gradcu iu pa pristaniški admirat v Pulju. Italijani so namreč kleče prosili vojna oblastva* da so dosegli to prepoved. „NDQ" priredi radi te prepovedi jutri v tržaškem rNarod nem domu" veliko protestno zborovanje. Dnevna Kronika. Za uradnike južne železnice sklicujeta po po medsebojnem sporazumu „ Društvo jugoslovanski^ železniških uradnikov" In „Ortsgruppe Triest $. des Oe. E. B. V." javen shod, ki se vrši v petek 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Trstu, via S. Francesco št. 5. (kasino državnih uradnikov). — Ker bodo člani personalne komisije poročali o preva^nitj gospodarskih in stanovskih vprašanjih, jtičočili »e izključno j^noželezničuih uradnikov, pričakujeta sklicatelja, da se tovariši zanesljivo ni v obilem številu odzovejo iu prihite na shod, kamor ji% kličeta sveta dolžnost in stauovsfea •žast. — i XVIII. mirovni kongres, k:i se je vršM minoke dni v štokhoimu, & bil naključen. Za revne neveste. Takozvani »Ift&dfihenhort« na l^ajn m&jmz, da doJbita. revni siroti, ki §,ta slučajno nev?§ti, Pftvodom »Motnega rdfetvene-ga 4neva cesarja Fraina Josipa izdatno podporo z* nabavo ženrtne oprav®. ProŽnje s pfttfgteniiii Ufcar žili je vtožšti pa, dnistvenp l, SingeJ- sjtrasse. 1%. dp 2Q> SGfilmbfZ- PQ.4$M% seizpl&ča ppMic^u t finančno ministrstvo. I% Dunaja s? poroča, da Je«n%pčni komfeaf g. Valentin t uiti v Logatcu itokffeai« V »Mte»vanje * nančno ižflwt«sft(0» Bfljkotno. gibanje proti, mesarjem se ie pričelo tudi na vzhodnem Češkem, ker so se podražile cene mesu, v- $ g ; Bolgarska in Srbija. Bolgarsko vladno glasilo., »Preporec« napada močno belgradsko »Samoupravo«, ker je ta izjavila, da Srbija nikakor ne more skupno z Bplgarsko nastopati proti Turški radi postopanja turške vlade v Makedoniji. S tem da je Srbija indirektno pripoznala, da odreka Bolgarski vsakov vmešavanje v makedonske razmere. »Preporec« obžaluje to postopanje srbske vlade napram bolgarski, ki vendar nikakor ne more gledati, kako kruto ravna turška, vlada z Bolgari. Dalmacija in proračun za leto 1911. »Hrvatska korespondenca« je izvedela iz zanesljivega vira, da namerava vlada v proračun za leto, 19J1 sprejeti velike zneske za gospodarske potrebščine Dalmacije. Tudi se porabijo v ta namen vsi, oni zneski, ki so bili dovoljeni že lansko leto, ki pa se radi tehničnih oyir doslej niso porabili. Najnovejša brzojavna tn telefonična poročila. MLADOCEHI O RAZPUSTU DRŽAVNEGA ZBORA. Praga, 26. avgusta: Mladočeški listi priobčujejo pod naslovom: »Nove volitve v državnj zbor od vodstva mladočeške stranke okrožnico, v kateri se pravi, da je najgotovejša in tudi najbližja odredba vlade razpust državnega zbora, s katerim že računajo v odločilnejših vlad. krogih. S to odredbo moramo tojiko, bolj računati, ker nima vlada dan.es v zbprnici nobene trdne večine, in je tudi edina rešitev iz današnjih zamotanih razmer. Stališče vlade je s to zbornico nevzdržljivo. ker se ne more rešiti nobena večja parlamentarna naloga. NOVE VOLITVE V HRVAŠKI SABOR? Zagreb, 6. avgusta: Na Hrvaškem se že vse (?) pripravlja na nove volitve, ker veija razpust hrvaškega sabora za že sklenjeno stvar. Volitve se utegnejo vršiti že meseca septembra (?) PRAVAŠ O SKLEPU HRVAŠKE STRANKE PRAVA. Zagreb, & avgusta: Neki vodilni politik v hrvaški stranki prava se je izrazil o zadnjem sklepu hrvatske stranke prava sledeče: Mi nismo mogli napraviti nobenega druzega sklepa, ker bi drugače koalicijo razbili. Napravili pa smo prvi korak za pojasnilo položaja in pa za dosego enotne hrvaške stranke. Koalicija bi danes ne mogla opravljati nobenega pozitivnega dela in je torej njena transformacija neobhodno potrebna. POLOŽAJ NA ŠPANSKEM. , . Jf v Madrid, 6. avguste: Uiradno se poroča, da je't>d-bor za prireditev klerikalnega manifestacijskega tabora v San Sebastianu odpovedal prireditev in javil to tudi posameznim lokalnim odborom. Madrid, 6. avgusta: Nocojšnjo noč je došlo zopet več vojaških transportov v 4 obmejne kraje. Vojaki ostajajo večinoma v San Sebastianu, kjer je napovedan velik klerikalni manifestacijski shod navzlic vladni prepovedi. San Sebastian je podoben velikemu vojnemu taboru. Zasedeni so vsi dohodi in ceste, tudi luka. Vlada se boji, da bi utegnili uporabiti anarhisti sedanje boje med vlado in klerikalci \ lastne namene. ZASEDANJE OGERSKEGA DRŽAV. ZBORA. Budimpešta, 6. avgusta: Danes se vrši zadnja seja ogerskega državnega zbora pred počitnicami ki bodo trajale do 27. septembra. IZ TURČIJE. Carigrad, 6. avgusta: »Jeni Gazetta« poroča, da je vlada sklenila poslati na Samos jedno oklopnico, da napravi tam in po drugih otokih v Egejskem moriu vendar enkrat red in mir, SVETOVNI MIROVNI KONGRES. Štokholra, 6. avgusta: Mednarodni svetovni kongres je sklenil, da se odzove povabilu Italije in Sv vrši prihodnje letp v Rimu. Književnost. Redovne vaje. Pod tem naslovom ie založilo telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani knjižico z* sokolska društva, oziroma za načelnike in vaditelj. Knjižica obsega d.va dela: I. Redovne vaje v č*etw in v četi, H. v zboru in v praporu. Oba dela je priredil dr. Viktor Murnik. Cena knjižici je 1 K 80 v, Po svetu. Skozi ekoo vrže« ie denar, s. katerim plačamo pmteino preip, še se ne ob/nemo na pravo tvrdko. Ravno pri nakupovanju posteljenega perja rnojamo biti zelo previdni tn se obrniti le na boljšo tvrdko to stroke, Mi $*ippročww. fcntio S. Bejniseh v ?> fcest. i vr 'TiV »i ., Tržne cene^ Dunaj,, 5, avg. Borza za kmetijska j p.rjijd e l.k e> Novega blaga se je, pr(ecej- ponijjalp^ 1 zlasti ijs Slovaškega, iu, od, gornje- Donavo. katejwx' je. vsled tega teudjrajo precej medlo. Vsled rer t ž$erva konzuma iui došlo do kakih sprememb, v. cenah. Koruza, je zopet uekoliko. piulla., ker-dežuje. B,u di m p e š t a,. 5, avg. Žitna bo.rz a. Pšenica za oktober K 9'43, pšenica za april K 975, rž za oktober K 7 11, oves za oktober K 7 19. ru«a za avgust K 5'70, koruza za maj K 5 74. Pšenice se zmerno ponuja in pridno kupuje, tendenca trdna, promet 12 tisoč met. stotov, pšenica v e£ektivu za 10 vin. višja, koruza nekoliko padla, ostalo mirno. Termini v začetkn trdni, pozneje oslabeli, Vreme oblačno. Trst, 5. avg. Sladkor. Centrifuga! oi!6s prompt K 4l3;/8 do K 423/s za dobavo K 32s/8 do K 333/4. Tendenca stalna. Praga, 5. avg. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'50. Tendenca: mirna, /reme lepo. Budimpešta, 5. avg. Svinjski s e j m. Ogrske stare težke 134—136, mlade težke 140—142, mlade srednje 142—144, mlade lahke 144—146 v kilogram. Zaloga 38.745 komadov. B u d i m p e š t a. 5. avg. Mast. Svinjska mast 158'—, namizna slanina 130'—. Mnogotere zdravniške izkušnje potrjujejo, da provzroči vsakodnevno zavživanje jednega kozarca naravne FranC fOŽ@f «■ ove grenčice že čez 5 do 6 dni polagma zmanjšanje telesne teže, da pa pri tem ne nastopi uiti razpadanje telesne moči niti motenje pre- bave. Če se skozi 3 do 4 tedne zavživa staropriznano Franc Jožef-ovo vodo in obenem s, tem združuje daljše telesno gibanje vsak dan. se na ta način lahko popolnoma nadomesti potovanje v kopališča, ki vzamejo mnogo časa in so tudi precej draga. — Zdravljenje razlolščevanja se lahko s to naj- izdatnejšo rudninsko vodo izvaja tudi doma z izvrstnim uspehom. Povprašajte o tem svojega hišnega zdravnika. — Svetovnoznana Franc Jožef -ova grenčica se razpošilja samo v popolno naravnem stanju in se dobiva v lekarnah, drogerijaji in prodajalnah rudninskih voda. 22 Rodbina Jezernik se iskreno zahvaljuje za izkazano sočutje ob priliki zgnbe nepozabnega sina oz. brata Antona Jezernik posebno še gg. pevcem za ganljive žalo-stiDke in darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku. Zahvala« Povodom britke izgube našega ne-pozabljenega sina, oz. brata in strica, gospoda Jerneja Bahoveoa nam je došlo toliko izraženega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. j Globoko S® zahvaljujemo vodstva, oe. osobju hoJ&ice, za izvanredno po. j strežbo, za časa njegove betezai, osobito pa g. t*. Šabecu za njegovo požrtvoval- | nos t. Bodi toraj iareče#* tem potom, naša najprisrčnejša zahvala, pre^sfciH dahovšotni, pevsJt«ai 4»uštvu „Sl za ginljiv« petje. kakw t*d4 društvom „Sekol^ centrala ^t, I. iu i|, I trgovskemu dpoftvu I tvrdke, ter sorodnikom iu vsem darovalcem p rek rasa ih voucev, kor ! nežso vse« spremljevalce«, Ifci W dragega, nepozabnega raujkega nemili k večnemu počitku. j Vsem i« toate** posebej: Bo« »pvrtH iatufmii Naprodaj Superfosfat ste dve lepi posestvi. Prvo obstoji iz lepe, zidane biše, hleva za štiri goveda kozolca in drvarnice. Zraven je lep sadonosnik ia rodovitna zemlja, — Pri drugem posestim je gostiln^ in tobačna trafika. Obe posestvi se prodate po zelo nizki ceni. Naslov pove upravništvo »Narodnega Dnevnika". 453 3-1 Prvo največja nudi p. 11. občinstva največjo izbero finih in cenih Čevljev za dame, gospode in otroke. Nadalje originalne amerikanske čevlje za gospode in dame. Telovadni-, tenis- in domaČi čevlji po najnižjih cenah. Štefan Sirašek, Kovaška ulica. 434 12-7 Zgubila se je iz mesta do Grahove gostilne. Kdor jo je našel raj jo odda v trgovini Anton Koienc na Graški cesti proti nagradi 446 2-2 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, paljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K. 80 h; belega 4. K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega. pulje- jfnega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 0 K; 7 S; belega, finega 10 K. najfinejši prani puh 19 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. ZgotovEjene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni? koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm< širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 19 K-. H K. 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4? K, — Pornice i?00 cm dolge. 70 cm široke K 13'—, 14 70. 17"80 in 21"—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50, 5 20, 5-70; podpernica iz močnoga rižastega gradlna- Razpošiljanje pd povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in frankov 456 50-1 S. Beniscb, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko, Po zelo znižanih cenah priporoča Ivan Berna Celje*. Gosposka ulica št. 6 svojo bogato zalogo obuval za pomladansko. letno in zim s k o sezijo- — Vse vrste moških, dajnskih i« otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Giimi za pete. vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske i u lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne- Zunanja 420 naročila proti povzetju. 12-2 mineralično. in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet zadrugah in društvih. 9 28-21 Bureaus Praga, Prikopi 17. 1 Trgovski pomočnik vešč manufakturne in špecerijske stroke, dober prodajalec, solidnega življenja, nevstrašljiv dela, in učenec z dobrim spričevalom h boljše hiše, ako mogoče vešč nekoliko nemščine se sprejmeta v trgovini mešanega blaga Ant. Korošec, Radgona. 438 8-8 Kline pase tudi za najhnjše, kile, trebušne obveze, sus-pensorije, pokončne držaje ter raznovrstne varstvene stroje za telesne poškodbe, umetne roke, noge itd. izdeluje po nizki ceni prva spodnještajerska izdelovalnica Franc Podgoršek, bandašist Maribor, Grajska ulica 7 (Burggasse 7). y Celju, Graška al. št. 15 Priporoča slav. občinstvo svoja ) izvrstna in pristua vina, mineralne vode iu sodavico. — Vino se prodaja v zaprtih steklenicah in sicer: Ljutomerčan liter K 0 72 Konjičan (beli in rodeči) 0'56 Bizeljanec „ o'44 Teran (črni) „ 0 48 Velika zaloga izvrstnega in pristnega vina v buteljkah po najnižjih cenah. Edina zaloza vin ,Prve južnoštaj. vinarske zadruge1. Od 51 franko na dom poslano. Y najem se da hiša 2 dobro idolo z gostilniško opravo, kegljiščem, 2 vrtom a, na zelo prometnem prostoru, nasproti velike tovarne, 10 minut Ist Celja. — Prevzame se s 1. oktobrom, po dogovoru tudi poprej. — Pojasnila daje J. Hočevar, Kolodvorska ulica. Trgovski pomočnik vešč usnjarske obrti (Lederauschnitt) vojaščine prost se sprejme. Ozira se samo na popolnoma' izvežbano moč. 462 3-1 Edini najboljši za cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v Gelju. IOS. C R ETNI« izdelovatelj umetnih mlinov in žag* kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št Jurja U) jul želi 2 T* ft- Izdelujem načrte, proračune ln prošnfe za stavbena dovoljenja brezplačno. Poštno-hran. pač. št. 848.428. — 1)28 zadružnikov. ... Vplačani deleži K 21.024-—. m W»*anovno leto 1881. B fcSČSJS V15P&.I Telefon il. 2. --- ------- K 4,020.030-96. „S30INSKi REGISTROVANA t'.!: Z NEOMEJENO! ZAVEZO. ( Hranilne vloge obrestuje po41/2°/o z letniaapripieevaajemk glavnici, položbe v tekočem* računu pa po dogovoru,od dtoe' oddae s poidletnim kspitalizovanjem. Rentnidavek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjfcicedragi* zavwtoV'Spre}*«*" kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hippteterDB cesij%- vrednostne listine^ dragocene kvamppmfeoo n nafc-ppcoke; dovoljuje odprti kreditvtekodem računu in eskompttje trgovska menice. Obrestaa-ajera* je 5 do 6 /b- Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, meuifi in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba, v vsakem ozu:u„lailantua,ia. tqčua^ Poštnohranilne ppložnice in lastni čeki na razpolago. Pookijb vsak dan« posebni iililniirtii st^tapMe.iartemSipraznike vsak': poadefek>hii>et«k. Predsednik: Franc Rpblek, vele; Tajnik: Ffanc Piki, posestniki: krW Ravnatelja lwo g j f in državni jposlanec. Blagajnik: Josip širca, ve1 bornika: Dr. M. Berjjmannpzdravnik in po9Wtnik; Josip sv,v estsnik-in žapa«. np.vsttpftsdttniii : i i ii « n i? r Si Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mota izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vijeno obutev. Novosti v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter vela zaloga francoskih batistov za letne obleke de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorcih priporoča Karol Vanič, mu 33 Narodni dom. 5231 249 38—17 Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Strupi Celje, Graška cesta. 1 •5J. a> vx jB e* 3 V o ce CD Nl< l priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! Jfe tfk Na drobno! VeletrgoVina JtierHur' .-. ?«hr jlHajdic V Celju .-. priporoča poljedelske stroje kakor: mlatilnice, viteije, čistilnice za žito, slamoreznice, mline za sadje in grozdje itd. — Nadalje traverze, cement, strešno in izolirno lepenko. Čebelarske orodje. 428 52-3 Suhe gobe, žito, fižol, Ia neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije »Narodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda 1 m s iS Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce V Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ===== proti franko vrnitvi. ===== r as Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov M. Zvezna trgovina, Celje. 3lJ priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i*, domačega konjaka. m flarodni slfHar in plesKar V Celjn. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoCa dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več zanesljivih pomočnikov. t^^^mmma^mmmtmmmmm^^mma^mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mammm Mihael Dobrave, Celje, Gosposka ulica štev. 5. aS Lekarnarja A. Thier r yj a balzam i£HDIEH AHaineobtsrBalsaf ■itoii tnulljl h m ArTGIvry bi PNftii« (obl. varovano.) ik Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motejnu prebave, klffSlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna steklenica K 5'—, Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-Ijici E 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu A. Tltierry v Pregradi pri Rogatcu. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. 31&H8—13 Ljubljanska kreditna banka it Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 149 40-23 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'k'io. Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzue Postne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon št. 48. - ======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DOM' registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju z Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © I Min® narodno l( Hj prVa jttžnostajersHa Kamnoseka stavbena ln umetna kam« noseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnili in krstnib ::: kamnov itd. ::*. Brušenje, pollranje in s stmganje kamena s troji. jetje V Celjn. industrijska dražba. Bsai llsJ Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov ln sijenitov »o raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: dustrilska družba Celje'. «6 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:: lavanje napisov v Iste. ;:: llinko Kukovec stavbeni podjetnik lastnik parne žage = prevzame in tesarski mojster, na Lavi pri Celju Vsakovrstna — 61 50-2« stavbena zlasti tesarska dela. r -fv r + * f i? 5 •;S- V e^icivv? •• ■ ni), HIU ,I as 'V Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu1 v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srei verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov -v novem srebru, optičnih predmetov i. t d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. t - Agro-Merkur v Ljubljani. Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem In gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. I^^vAt« I Umetna gnojila, galica, žveplo. Krmila. mr^jfšbVMT S semena stroji in orodja. iriitai Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V Uiti e goriška, vipavska, zajamčeno pristna Vina. .... sir, maslo, žito, moka, olje itd..... • - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke »n izdelke. 52-31 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Zahtevajte pravila, cenike, — — (Ponujajte svoje pridelke. Zvezna trgovina v Celju V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. — Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-27 Sprejema hranilne 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestnje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vženad 280.000 K. Ker nima nafflena iskati dobička, zato razdeli znatne svote -v dbčekoristne in dobrodelne namene za pori navedene okraje. |osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave »10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko trospodarsbe namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih aavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se IflfttAttffiffttlfe hratltltlfo tMHajanju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne tuuu j ihji t ji)t hi iHHiMun ^ waroiw,ce zahtevajte pri sodiščih, »» l„,aH:jH:-ft da se naloži denar za mladoletne tiroma za varovance izključno le v jRZRO}laju>fyU »raMIMUJ. 43 52—30 POSCUlbNICA V CELJU, ki je Ifila Ma »61 t. ite-omejmo zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 420MI zadružnikov, kateri imajo m*ga nad 72.000 kron vplačanih'deležev. POSOJILIH CA uraibije vsak dan-ad9.ure Jo42.a»M dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 V lastni hiši .Narodni dom1 Telefon štev. 22 MAMINE VLOGE sprejema od vsakega, ato tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po — Sprejema -vi ie »knjižice drugih denarnih aa*>d«v kot gotov llenar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek same, ne da m -#a odtegnila vlagateljem. Posojila 4*je na osobni ali hipotekami kredit proti in 5°/0 obrestovanju. Odgovorni urednik Vekorlav Spindler. ImfiMM n SriifflfflMIMMtf i ■/1. .... i , . A