30. številka
Ljubljana, v ponedeljek 6. febrnvarja 1904
XXXVII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, zs pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežsla toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, cs bq trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.  —   Uredništvo in uprsvnlštvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropja, upravnistvo pa v pritličju. —
DpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vojna na daljnem vztokn.
V soboto smo priobčili iz Petro-grada tale brzojav:
Položaj je silno resen. V vladnih krogih se nič več ne računa z eventualnostjo, da bi se ohranil mir. Naglasa se, da je Rusija šla do skrajne meje popustljivosti. Dalje ne more, ako neče škodovati svojemu vplivu in ugledu. Ako torej hoče Japonska vojno na vsak način, naj jo ima, Rusija ni niti za trenotek v skrbeh radi izida vojne. Vojna izbruhne na vsak način, ako ne danes, pa gotovo jutri. Ako je ne bo napovedala Japonska, bo Rusija sama razsekala gordijski vozel in prijavila Japoncem vojno."
Včeraj, v nedeljo, pa se nam je že teletonično sporočilo, da je Japonska že napovedala Rusiji vojno. Zanimivo je, daje bil naš list prvi, kije imel vest, da „danes, ali jutri" izbruhne vojna, zakaj niti eden drugih — bodisi avstrijski, nem-ski ali angleški list — nima tega poročila, iz česar se lahko slovenska javnost prepriča, kako izborne so naše zveze!
Konflikt med Japonsko in Rusijo je torej navzel značaj, katerega so vsi dalekovidni in o razmerah dobro poučeni diplomati takoj že sprva prerokovali. Ta konflikt pa, ki je dosegel sedaj svojo kulminacijo z odpoklicanjem dipl. zastopnikov, ni trajal samo zadnje mesece, ampak sega že nekaj let nazaj. Po srečno završeni vojni proti Kitajski | je bila namreč Japonska prepričana, da si je priborila prvenstvo med vsemi s.lami v Aziji in da ji je eo ipao s tem že tudi pripadla vodilna in odločilna vloga v azijski politiki. In že je mislila narekovati Kitajski take mirovne pogoje, ki bi bili za vselej zagotovili -državi vzhajajočega solnca" nadvlado nad „nebeskim cesarstvom". Japonska je mala dežela, a jako obljudena. Japonski državniki so izprevideli, da bo freba vedno naraščajoči ljudski masi
odpreti pota, kjer bi se lahko širila in razprostirala. Zato so mislili ne le zasesti Korejo, ampak tudi odvzeti Kitajski vse severne obmorske pokrajine. To so bili japonski načrti ob koncu vojne s Kitajci*, toda te lepe načrte so prekrižale evropske velesile na čelu jim Rusija, in Japonska se je morala pri sklepanju miru v Simonoseki odpovedati vseh svojih nad in se zadovoljiti samo s primerno vojno odškodnino, škripajoč z zobmi so se Japonci takrat vdali, ker se niso mogli ustavljati vsem evropej-skim velesilam. Da je pa bila Rusija tista, ki je pravzaprav prekrižala njihove dalekosežne in visokoleteče načrte, to je Japonska dobro vedela in si tudi dobro zapomnila. Od tega časa datira tudi mržnja Japoncev do Rusije. Ko pa je po evropski ekspediciji v Peking, ki je zatrla kitajske, proti tnje-zemcem naperjene nemire, zasedla Rusija Mandžurijo, se je Japonska kar penila onemogle jeze in srda. In to ni čuda!
V simonoseškem miru je Rusija spravila Japonsko ob vse sadove srečno završene vojne s Kitajci in preprečila, da ni mogla anektirati niti ene kitajske pokrajine — samo pod pretvezo, da se
ne »me spremeniti posestno ravnotežje. Nekaj let pozneje pa je ista Rusija, ne meneč se za ta princip, brez vsake vojno cisto mirnim potom zasedla Mandžurijo, to je baš isto pokrajino, na katero je računala Japonska v svoji vojni s Kitajsko. In ni dvoma, da bi bila „država vzhajajočega solnca" že takrat napovedala Rusiji vojno, ako bi ne bila Rusija obljubila, da se takoj umakne iz dežele, čim se bodo razmere konsolidirale in nemiri polegli. Računajoč na to obljubo in upoštevajoč, da se še ni dovolj okrepila izza časa zadnje svoje vojne, je Japonska priznala Rusiji pravico, da začasno zasede j Mandžurijo. In ko so se povrnile redne razmere in so ponehali nemiri, se je Japonska nadejala, da se bo Rusija umaknila iz Mandžurije. To se pa nele j ni zgodilo, marveč Rusija si je vse | prav po domače uredila, jela je graditi železnice in se utrjati, prav kakor da
bi nikdar ne mislila zapustiti Mandžur-
ske. Japonska je bila v hudih škripcih.
Vedela je dobro, da preje ali sleje mora
priti v  navkrižje  z  Rusijo, ako hoče
varovati svoj ugled   in  svoje interese,
takisto, pa je tudi bila uverjena, da je
za njo tem   bolje,   čimpreje da pride
z Rusko v konflikt in Čim preje se isti završi.
Toda za povod nesporazumljenja ni mogla vzeti — Mandžurije, ko je vendar preje Rusom sama priznala pravico, da smejo zasesti to pokrajino, četudi samo začasno, to tembolj, ker so Rusi vedno še naglašali, da Mandžurije neČejo anektovati, ampak da jo bodo v primernem času zopet izročili njenemu prvotnemu lastniku. Zato je vzela kot pretvezo Korejo. Pravi vzrok nasprotstva med Rusijo in Japonsko pa je vendarle Mandžurija in Koreji pripada v tem oziru brez dvoma šele druga vloga, dasi se je v tem konfliktu vedno le govorilo samo o korejskem polotoku. Da je to dejansko tako, se je pokazalo baš sedaj! Rusija je odnehala v fseh važnih in bistvenih točkah, ti čočih se Koreje, a navzlie temu ji hoče Japonska napovedati vojno, ker je izprevidela, da so Rusi pač voljni odnehati v vseh drugih vprašanjih, da pa smatrajo Mandžurijo kol »Noli me tangere«. Cim bo Japonoi to uvideli, je bil dan »casus belli«, in je vojna neizogibna. — S tem pa seveda še ni rečeno, da bi tudi zmagali. Nasprotno, vsi poznavalci razmer zatrjujejo, da sploh ni misliti, da bi si Japonci izvojevali v tej vojni kakšnih vspehov, kamoli še, da bi si priborili zmago. Njihov boj se mora že a priori imenovati »brez upa image«T Japonoi mislijo seveda popolnoma drugače. Da podamo
kolikor mogoče verno sliko o položaju in o dogodkih, hočemo v glavnih potezah priobčiti mnenje nekega vplivnega diplomata, ki je dlje časa bival na Japonskem in je bil toli prijazen, da nam je na našo prošnjo poslal nekaj črtic, ki niso le velezanimive, ampak v marsikakem oziru naravnost
senzacionelne. Ta — mimogrede omenjeno slovanski diplomat pravi:
Japonci so silno bojaželjni in bojeviti ter ne dvomijo niti za hip, da bodo v vojni z Rusijo prav gotovo zmagali. Japonski djlavniki, in sicer najboljši, med njimi tudi marki I to, so sicer odločni nasprotniki vojne z Rusijo, ker so prepričani, da morajo Japonci podleči ruski premoči, toda širše ljudske mase in večine parlamenta se je polastila neka fiksna ideja, da je treba pričeti boj z Rusi in da bo zmaga v tej borbi prav go tovo na japonski strani. In to razpoloženje ljudstva mora vlada vpošte-vati, ako bi ga ne hotela uvaževati nastali bi takoj domači nemiri, ki bi lahko imeli hujše posledice, kakor izgubljena zunanja vojna. Japonec je rojen optimist. Vsak Japonec, ki si kupi srečko, je takoj iz začetka prepričan, da zadene glavni dobitek in tako misli tudi vsak Japonec, da mora Japonska zmagati, naj se že vojskuje s komerkoli, zlasti odkar je v zadnji vojni potolkla Kitajoe.
Marsikdo bode morda vprašal, zakaj pripisuje Japonska toliko važnost Mandžuriji in Koreji. Nato je prav lahko odgovoriti. Japonci smatrajo Mandžurijo in Korejo življen-skega pomena zase, in sicer v gospodarskem oziru. In to je tudi deloma upravičeno naziranje. Japonska, ki meri samo 382.447 km3, a ima okoli 45 milijonov prebivalcev, ne more več svojih ljudi preživeti. In to ni čudno, saj je razmeroma tako mala in tudi nerodovitna, da se mora ta-korekoč vse, kar je za življenje potrebno, vzeti, ugrabiti naravi z največjo silo. V nasprotju z Japonsko pa sta Mandžurija in Koreja, zlasti ob morski obali zelo rodovitni in ste
bili doslej oni deželi, kamor je Ja ponska pošiljala svojo nadprodukcijo na prebivalstvu. Ker je Rusija zasedla Mandžurijo in si tudi v Koreji pridobila odločilen vpliv, smatrajo Japonci to kot edino zapreko njihove ekBpanzivnosti in ker so tudi prepričani, da jim je  odvzet  prvi pogoj
razvoja in življenja, čim se odkogar koli stavijo meje njihovi ekspanziv-nosti, so konsekventno primorani započeti proti Rusiji vojno.
O posledicah te vojne je seveda sedaj še težko govoriti. Admiral A le k seje v, carski namestnik na daljnem vztoku, ki spada k onim ruskim častnikom, ki niso samo voj-niki, ampak tudi spretni diplomati, je že pred meseci, ko so se jeli zbirati prvi vihar naznanujoČi gromonosni oblaki na političnem obzorju daljnega vztoka, izrekel svoje prepričanje, da se ne bode dala preprečiti vojna. Aleksejev je eden najpametnejših, najspretnejših in naj* premetenejših diplomatov in državnikov našega Časa in ker je tudi on vrhovni poveljnik ruske armade v boju proti Japonski, je zanimivo, kako se je že pred meseci izjavil o načinu, kako se bodo Rusi bojevali, ako res izbruhne vojna. Rusi se bodo, je rekel, v boju držali politike starih Skitov, katera je tudi proti Napoleonu popolnoma vspela. Cim se napove vojna, se bode ruska armada umaknila v notranje dežele in bo za sabo vse opustošila. Ako ji bodo Japonci sledili, jim bode v kratkem času pošel provijant in ko bodo že vsi utrujeni in onemogli, vdarili bodo Rusi na nje in jih uničili. Sploh pa pomeni za Japonsko transport in vzdrževanje kakih 200.000 vojakov v Koreji ali Mandžuriji že gmotno katastrofo. Ruska bojna mornarica, o kateri Japonci trde, da jo bodo v prvem trenotku uničili in pogreznili v morje, umaknila se bi pod varstvo topov v Port Arturu in ruske krifarke bi -* prvem trenotku imele samo to na-
logo, da bi zabranjevale dovažanje provijanta z Japonskega sli kot drugod. In če bi bili Japonci že utrujeni in izmučeni in bi že bili popolnoma oslabljeni vsled krutega podnebja — t Mandžuriji in Koreji je namreč 8 mesecev zimain 1 e 4 m e-sece poletje —, bi Rusi z no-
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Tretji del. I.
Zaupnim potom je Ljubljana izvedela, kaj je cesar Napoleon sklenil glede Ilirije, še predno so bili dojeni sklepi razglašeni. Načrt za novo organizacijo sta dobila v pregled generalni intendant baron de Belleville in generalni justični komisar Josip Colfinhal. Napoleon ie res razdelil 1'irijo na skupino departementov, ki so bili v precej rahli zvezi med seboj. Vsled tega je pozneje veneški in italijanski element dobil veliko *ec"jo veljavo v Iliriji, kakor jo je unel za časa maršala Marmonta. Oblast generalnega guvernerja se je znatno skrčila. Napoleon je uvedel analizsm, vsled katerega sta bila generalni guverner in generalni totendant — nekak minister notranjih *eI — navezana se v vsaki stvari ^ed seboj porazumeti, ker eden brez đnuega ni mogel ničesar storiti. Godalnemu intendantu je Napoleon
vzel vso finančno upravo in jo izročil posebnemu intendantu, ki je bil nekak finančni minister Ilirije. Ju-stično upravo je uredil Napoleon tako, da je bila v Ljubljani ustanovljeno apelaGijsko sodišče in posebno trgovsko sodišče. Ustanovljena je bila dalje v Ljubljani notarska zbornica in komerčna komisija, iz katere se je pozneje razvila trgovska zbornica. Nova organizacija je tudi dobro skrbela za trgovino, Čeprav Ljubljančanom ni bilo prav, da je vlada dovolila tolikim Ital Janom, da so se naselili v Ljubljani. Tudi po Marmontu urejeno šolstvo se je reorganiziralo. Centralna šola v Ljubljani se je premenila v akademijo, to je, v pravo vseučilišče; gimnazija pa se je spopolnila v kolegij. Skrbelo se je, da se je v vseh šolah učil francoski jez k, ali pustila se je profesorjem pravica, da so vse predmete predavali v slovenskem ali v nemškem jeziku. Tudi pošto je vlada dobro uredila. Vsak dan bo hodili kurirji v Trst in prihajali iz Trsta, trikrat na teden je bila zveza z Dunajem in trikrat na teden z Italijo, s Francijo in z Orijentom.   V glav-
nem je bil novi organizacijski načrt posnet po organizaciji Francije, a tendenca njegova je bila, zagotoviti pariški vladi kar mogoče največji direktni vpliv na Ilirijo in oblast francoskih funkcijonarjev utesniti kolikor se je sploh dalo. Novi načrt je bil pravi odsev Napoleonovega centralizma in avtokratstva.
Predno bo je izvedla nova organizacija, so se zgodile precej važne osebne premembe. Najpomembnejša med vsemi je bila prememba v osebi generalnega guvernerja. Marmontov naslednik je postal 391etni general Henri grof Bertrand. Ta je bil eden najzvestbjših Napoleonovih pristašev. Bertrand se je pod Napoleonom bojeval v Italiji in v Egiptu in se je 1. 1805. v bitki pri Auster litzu tako odlikoval, da ga je Napoleon imenoval svojim generalnim adjutantom. L 1806. je Bertrand dosegel, da je trdojava Spandau kapi tulirali 1. 1807. je v bitki pri Fried-landu kot divizijski general odločil v prid Franoozom in si v bitki pri Aspernu I. 1809. pridobil velikanskih raslug s tem, da je pravočasno napravil mostove čez Donavo, za kar
mu je Napoleon podelil grofovstvo. Bertrand ni bil tako odličen vojskovodja, kakor Marmont, ni bil niti tako duhovit, niti tako vsestransko izobražen, a bil je cesarju zvesto udan. Cesar mu je tudi skoro popolnoma zaupal, ali iz previdnosti je le poslal v Ljubljano svojega prav specijelnega zaupnika, ki je imel nalogo, nadzirati generalnega guvernerja in vse intendante. To je bil član državnega sveta Las-Cazes. Napoleon ga je imenoval predsednikom komisije ilirskega državnega dolga, a to mesto je bilo le ustanovljeno, da ima Las-Cazes vpogled v ilirsko upravo. Las-Cazes je bil Napoleonu neskončno udan in ga tudi v nesreči ni zapustil. Ko so Angleži odpeljali Napoleona na mali otok Sv. Helene, sledil mu je zvesti in udani Las Cases tudi tja. Las Cazes je provzročil, da sta odstopila kmalu po uvedbi nove organizacije generalni intendant baron de Belleville in generalni justični komisar Coffin-hal in izposloval, da je bil imenovan zapovednikom žandarmerije J. J. Ro-belot, ljuti preganjalec vseh duhovnikov, ki so  konspirirali proti Fran-
ciji in za združenje Ilirije z Avstrijo. Bertrand je bil imenovan generalnim intendantom dne 25. marca 1811, a je šele junija meseca prišel v Ljubljano. Nova organizacija je bila zaukazana s cesarskim dekretom z dne 15. aprila 1811.
Pravega pomena te organizacije velika večina takrat narodno misle čih Slovencev ni razumela, ker je uvaževala le dvoje; da je bila oblast generalnega guvernerja skrčena na minimum in da francoska vlada ni utesnila pravie, ki jih je bil Marmont priznal slovenskemu jeziku. Ko je pariška vlada po nasvetu justičnega komisarja CofTinhala imenovala tako pri tribunalu kakor pri apelacijskem sodišču same slovenskega ali hrvatskega jezika popolnoma zmožne funkcijonarje in nobenega Nemca in ko ja bil Fran Damjan imenovan prezidentom trgovske sodnije, so utihnili tudi tisti, ki so imeli proti novi organizaoiji svoje in sioer upravičene pomisleke.
Predno se je pa to izvršilo, je Andrej Kopitar učakal v Ljubljani sijajen triumf in provzročil veliko in močno gibanje proti duhovščini
vimi svežimi močmi stopili na bojno pol j e in si izvoj evali venec zmage hitreje, nego bi si kdo mislil, in premagali Japonce, da, jih naravnost uničili.
Tako, kakor admiral Aleksejev, pa mora soditi vsakdo, ki razmere temeljito pozna.   Današnja Japonska že zdavna ni to, kar je nekdaj bila, zdrava, krepka, dobro se razvijajoča država. Civilizacija ni vplivala ugodno na ljudstvo, ker mu ni mogla oplemeniti srca in duha.  Japonska kultura je le navidezna, površna, pravi pobeljeni grobovi.   Japonec je sicer na zunaj civilizovan, znotraj pa je takšen barbar in Azijat, kakor je bil preje. Japonec, ki je bil preje, kakor vsi barbari, pošten in odkritega značaja, je postal pod vplivom evropske civilizacije lažnjiv, zahrbten, nepošten in zagrizen šovinist, ki smatra   sebe   za   prvi   narod na svetu. Posledica tega je, da narašča mržnja proti tujezemcem na Japonskem od dneva do dneva in da je sovraštvo do  njih sedaj že doseglo meje, kakor se ne da niti primerjati s Kitajsko. Vrhu tega je še financi-jelni položaj Japonske naravnost obupen, narod že sedaj komaj nosi ho-rendno visoke davke in ako se ti še zvišajo, mora omagati pod neznosnim bremenom.  In večino teh dohodkov se porabi za vzdrŽavanje armade, ki bi naj konkurirala glede kakovosti in številnosti z armadami evropskih velesil. Od te drage armade hoče sedaj japonsko ljudstvo končno imeti koristi in prav zbog tega silijo ljudske mase k vojni. Sicer ni dvoma, da je japonska armada za azijatake  razmere  naravnost izvrstna in izborna, toda navzlic temu  se Japonska vendarle še ne more meriti z nobeno evropsko velesilo. Japonci bodo pobiti, o tem ni dvoma. To pa ne ho samo usode-polno   le   zanje,    marveč bo še veliko  usodepolneje za številne tujezemce,ki sedaj Žive na Japonskem. V tem slučaju se bodo godila   grozodejstva na tujcih, kakor jih morda še ne pozna  zgodovina.   Nikdo nima namreč pojma, kako se na Japonskem sovražijo tujci, pa ne samo v ljudski masi, ampak celo v vladajočih krogih. Zato je napravilo najmučnejši vtis na tamkaj živeče Angleže,   ko se je izvedelo,  da je Anglija sklenila z Japonsko  pelitično   zvezo,   in sicer celo   brez vednosti svojega poslanika   v   Tokiju, lorda Macdonalda. Ako bi ta vedel, da se namerava od vlade   skleniti ta zveza, bi on to odločno odsvetoval. Sicer paJaponci ne smej o staviti nikakih nad v to zvezo, zakaj ta alijanoa se je sklenila tako, da  imajo Japonci  vse dolž-nosi, Angleži pa koristi.
Bržčas bodo Japonci v borbi proti Rusiji, ki je oborožen od glave do peta, popolnoma osamljeni! In to je uBodepolno za Japonsko, ki vendar ni tako pripravljena na vojno, kakor Rusija, dasi se je že z vso nervoznostjo že mesece in mesece oboroževala. Ruska vojna moč na Daljnem vztoku pa je naravnost velikanska. V Mandžuriji in sosedni Sibiriji je že zbranih skoro ne milijon vojakov. Rusija] ne razpolaga samo z dobro in številno pehoto, ampak tudi z izvrstnim topniČar-Btvom in z izbornim konjeništvom. Japonska pač ima razmeroma dobro pehoto, nima pa izvežbane artilerije, se manje pa kavalerije. Tudi ruska bojna mornarica daleko nadkriljuje japonsko. Sicer še ni zbrano vse rusko vojno ladijevje v zalivu Pečili in pred Port Arturom, zakaj nekaj oklopnic in križark, ki so se pred kratkim zgradile v Tulonu na Francoskem, je šele na potu na daljni vztok, a vendar ni dvoma, da že to ladijevje zadostuje, da se vspešno bori z japonsko mornarico. Niti za bip se torej ne da dvomiti, da bo Japonska v započeti vojni doživela hud poraz in da bo Rusija pridobila samo na ugledu in veljavi. To uvidevajo že tudi Angleži, ki so naj-
več zakrivili, da so se Japonoi uži-veli v svojo megalomanijo in si jeli domišljevati, da morejo ugnati ves svet v kozji rog. Angleži so si seveda mislili sprva, da Rusija ne bo sposobna voditi vspešno vojake v daljni Aziji in so mislili svojo nevarno tekmovalko na ta način spra viti ob ugled in veljavo. Šele sedaj, ko je Rusija razvila svojo velikansko, docela nepričakovano moč, jih je jelo biti strah in groza in jeli so pomirjevalno vplivati na Japonce. A zdaj je že prepozno. Lavina se je Že jela valiti in prav gotovo je, da ne bo pokopala tistih, katere bi si sovražniki Rusije želeli!
Ogrska delegacija.
D u n a j, 7. februvarja. Delegacija je včeraj razpravljala o mornaričnem proračunu.
Delegat Rosenberg je vprašal mornaričnega poveljnika, ali ne bo zahteval prihodnja leta zvišanja proračuna in kako je mogel zvišati število mornarice brez dovoljenega zvišanja rekrutov.
Del. grof W i 1 o z e k je predlagal, naj se sklepanje o mornaričnem proračunu odgodi do sej vojnega odseka. V istem zmislu je govoril tudi del. K u b i n y i.
Po govoru mornaričnega poveljnika barona Spauna je bil proračun sprejet.
V imenu mornaričnega poveljnika je govoril Senyi, ki je rekel da še manjka mornarici 397 mož in da so vstopili le avstrijski rekrutje. Nadalje je razlagal, kako neznatno je poviševanje proračuna za našo mornarico v primeri z drugimi velesilami. Pri nas znašajo stroški za mornarico »samo« letnih 50 milijonov kron.
Potem se je proračun z naknadnim kreditom sprejel tudi v podrobni debati.
Nemško-češka sprava.
Dunaj, 7. februvarja. Pri včerajšnjem dvornem obedu je govoril cesar s podpredsednikom poslanske zbornice dr. Ža|Č kom ter je izrekel upanje, naj bi se Čehi in Nemci, ki žive že vendar toliko stoletij skupaj ter morajo i v nadalje skupno živeti, že vendar sporazumeli.
Kriza v nemški Ij udski stranki
Dunaj, 7. februvarja. Za resolucijo, s katero se je izreklo načelniku dr. pl. Derschatti popolno zaupanje, niso hoteli glasovati poslanci Erler, Dobernig, Le misoh in Svlvester. Vkljub temu je bil Dersohatta zadovoljen z zaupnico ter izjavil, da odtegne svojo demisijo. Potem je vodstvo stranke zaprosilo tudi posl. D ob er ni ira, naj opusti misel, da bi odložil mandat.
Italijansko vseučilišče.
Rim, 7. februvarja. »Tribuna« je prinesla včeraj razgovor z nekim visokim aktivnim politikom, ki je povedal, da se vlada v tem vprašanju zato vede tako neodločno, ker je tržaški namestnik grof Goess proti ustanovitvi italijanskegavse-učilišča v Trstu, češ, da bi prisotnost mnogih italijanskih dijakov provzročila razne konflikte. Grof Goess priporoča vladi v ta namen Gorico
Trgovinske pogodbe.
Dunaj, 7. februvarja. Jutri pridejo sem ogrski ministrski predsednik grof T i sz a ter ministri L u k a c s, Hieronvmi in T a lian. Na Dunaju ostanejo par tednov, da doženejo vse potrebno za trgovinske pogodbe.
Rim, 7. februvarja. Pri nemško-italijanskih pogajanjih glede obno vitve trgovinske pogodbe se je pojavilo več zelo resnih spornih točk. Nemški delegatje odpotujejo preko Berolina v Petrograd, da dovrše pogajanja z Rusijo.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 6. februvarja. Poročevalec dr. Egersdorfer je imel zaključni govor v budgetni debati. Pole-mizovalje proti poslancema dr. Franku in prof. Vrb ani ću; rekel je, da ima vsak narod tako avtonomijo, kakršno zasluži. Nadalje je trdil, da so le fraze
vse govorice, da hrvatski narod propada Izseljevanje da Še ni dokaz propadanja. Tudi Angleži in Rosi se izseljujejo na vse strani sveta. Potem~se je glasovalo po imenih o proračunu ter je bil isti s 43 glasovi proti 5 glasom sprejet.
Posl. dr. Mile S tarče vic je in-terpeliral, zakaj se je prodalo deželno graščinsko posestvo Veliki Tabor v Desenicah tujcu za 162.000 K, dasi bi bila posestro rada kupila občina ter je svojo željo tudi naznanila banu po posebni deputaciji.
Posl. Erazem BarČić je interpe-liral deželno vlado, zakaj se dovoli reškemu guvernerju naslov: „Guverner mesta Reke in ogrsko-hr-vaškega Primorja." Pripovedoval je tudi, da je bil novi guverner sprejet le z madjarskim pozdravom ter je tudi odgovarjal le madjarski, dočim je hrvaškim oblastnijam v Sušaku poslal italijanska vabila. Govornik je prorokoval, da vsled tega prav lahko znova zavre žaljenim hrvaškim rodoljubom kri, da začnejo demonstrirati.
Posl. Tuš kan se je bavil s poslancem dr. Frankom in njegovim bratom ter jima očital židovstvo in madjaronstvo, čefi, za denar sta za vse pridobiti. — Seja se je zvečer nadaljevala.
Kriza v Srbiji.
Belgrad, 7. februvarja. Ker sta Gruić in Protić odklonila sestavo kabineta, je sklical predsednik skupščine vse člane radikalne stranke h konferenci, da se sklene, kako se naj kriza reši. Pri tej priliki je prišlo do izmirjenja obeh radikalnih struj. Ta sprava pomeni konec moči zarotnikov. Sestavo kabineta prevzameta najbrže Pasić in njegov dosedanji nasprotnik Ž i v k o v i ć
Novi tiskovni zakon na Bolgarskem
Sofija, 7. februvarja. Sobranje je sprejelo zakon o »tiskovnih pregreških zoper vladarja in člane njegove rodbine«. Zakon je zelo oster in bo pač zabranil, da se o knezu ne bo govorilo in pisalo tako odkrito, kakor se je lansko leto. Veleizdaja se kaznuje z ječo od 5 do 10 let in z denarno globo 5000 do 10000 frankov; kdor izreče željo ali namen, naj bi se knezu ali prestolonasledniku vzelo Življenje, dobi 3 do 10 let ječe ter plača 3000 do 8000 Ir. Kdor v tisku ali v slikah kneza, kneginjo ali prestolonaslednika razŽali ali osmeši, se kaznuje s ječo 2 do 3 let in z globo 2000 do 5000 fr. Sodbe o teh tiskovnih prestopkih se odvzamejo poroti.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 7. februvarja. Poslaniki velesil so izročili turški vladi sledečo pismeno izjavo: »Ker so general De Georgis in višji častniki cstalih držav, ki so aktivno udeležene na reorganizaciji orožništva v Macedoniji, že zbrani v Carigradu ter izdelujejo službovnik, da izvrše čim preje svojo nalogo, kakor to žele njih vlade, opozarja se vlada na to, da pove pravočasno svoje mnenje«.
Carigrad, 7. februvarja. Turška vlada je odgovorila zastopnikom velesil na posamezne točke reformnega programa ter povedala, da želi naj bi civilne agente spremljali turški uradniki le zaradi njih varnosti.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 7. februvarja. Včeraj je odšel od tu pomožni transport v Afriko. Ekspedicija je štela 392 vojakov, 13 častnikov in 3 zdravnike. Cesar se je poslavljal od vojakov in častnikov posebej v dolgi govo-ranci. Vojake je opominjal na junaštvo, samozatajevanje in požrtvovalnost ter jim zaklical »srečno«! Vojaki so odgovorili;enoglasno: Srečno, Veličanstvo!
Pšice iz ribniške doline.
§ 33. Za trgovca Vendclina Sta-reta je agitiral ves farovški aparat in dekanov hlapec vozil mu je menda brezplačno blago s kolodvora. Kaplani so agitirali po šolskih otrocih; še celo Volcev mežnar je nagovarjal ljudi „za našo štacuno." Gospod dekan, ki ste gola marijoneta mlečozobik kaplanov,
ali Vas ni sram, da se postavite na Čelo tako umazani konkurenci? Ali veste, da je Stare iz prepričanja vas mož in ne le iz dobiČkarije in potuh-njenosti? Sicer pa naj bo Stare kakršnega koli prepričanja, uverjeni smo popolnoma, da, ako bi se mu utegnilo kdaj slabo goditi, boste Vi gospod dekan s svojim štabom prvi, ki ga bode na cedila pustil, kakor ste svoječasno konsum. Sicer pa ne mislite, da pišemo to iz jeze. O ne. Popolnoma smo uverjeni, da tudi to prebolimo, kakor smo konsum. Vas in Vendelina več ne bo, mi bodemo pa še, in prepričali se bo dete, da so vaše mahinacije le sad sovraštva, katerega vi prav po Kristusovem izreku: „Ljubi svojegajbližnjega-negujete! Pa hočete biti božji namestnik! Ne vas, ampak Stareta milujemo.
§ 34. Dekan ribniški samo radi tega ne uredi sedežev v cerkvi, ker se boji, da mu ne bi ženske oči izpraskale. Že ve, kaj se pravi, ženskam se zameriti. -— Mož pa tak ! F. G.
§ 35. Struška Jakličeva riiialka dobrepoljskega konsuma je že davno poginila in kar tiho se je izvršil prenos pozemeljskih ostankov v rojstni kraj Dobrepolje. Dobiček? Kaj?
§ 36. Župnik Šalehar dela svojim ovčicam krivico s tem, da mu morajo dolenjevaški posestniki (vsako leto osem) njegove njive obdelovati. Zakaj ne opravljajo tega tudi druge vasi, katerim tudi fajmošter Šalehar župnikuje? ? Krivica!
§ 37. Boga so vrgli iz šole! bode nribniŠki novicaru poročal. To pa ni tako, ampak diši le po profitu, katerega je hotel Salehar pri bogu iskati. Nekje iz Tirolov dobil je križ, dal ga je šoli, ko je prišel pa eas računov, predložil je masten račun. Tej farški umazanosti so se odborniki uprli, ter na lastne stroške drag križ kupili, župniku so pa njegovega s hvalo vrnili. K.
§ 38. Velikopoljanski župnik Vole, ta ljubeznivi naslednik božji, je grozno sramežljiv gospod. Ne vemo sicer, koliko dobi, ko pošilja svojega mežnarja v vsako hišo po 10 oziroma 5 kr. za maše o suši, o moči, za verne duše itd., vemo le toliko, da ta gospod nima niti toliko srca, da bi v takih žalostnih prilikah vendar daroval sv. mašo zastonj, ne pa na tak način obiral svoje ovčice. Gotovo je pa in pribito, da je na ta način darovana sv. maša prav mastna. No pa kaj hočemo? Kje pa bi dobivale farovške kuharice take penzije — farovške ljubice take dote?? C.
§ 39. V dolenjevaški šoli vrši se vsako leto običajno izpraševanje za velikonočno izpoved (Zakaj neki v šoli? Op. stavceva?) in tedaj nanosijo ljudje jajc in desetič, da je kar veselje. Letos pa ni bilo leto, kar se tega beračenja tiče, nič kaj bogato, kajti od 60 povabljenih Dolenjevaščanov prišlo jih je komaj 20. Zelo značilno je, da najbolj zagrizeni možje klerikalnega kalibra rajši doma ostajajo, nego bi poslušali klanfarsko govorjenje te tajmoŠtrske govedine. K.
§ 40. V Dolenji vasi je bil za krajnega šolskega nadzornika izvoljen gospod Jos. Merhar, župnik Salehar je dobil belo polo. M.
Trgovski ples.
Ljubljana ima še v živem spominu nekdanje trgovske plese, ki so jih dolgo let prirejali trgovci obeh narodnosti. Ti plesi so bili sijajni in so zavzemali odlično mesto med družabnimi priredbami v Ljubljani.
Od tedaj pa so se razmere znatno premeniie in zato so tisti plesi postali nemogoči. Na njih mesto so stopile nove priredbe, ne več mednarodnega, nego strogega slo venskega značaja, katerih vodstvo je v rokah slovenskega trgovskega društva »Merkur«, ki sijajno uspeva. To društvo, ki se čedalje lepše raz vija in je postalo največjega pomena za slovensko trgovstvo, je uvedlo nove trgovske plese z narodnim značajem. Letošnji trgovski ples se je vršil v soboto in je uspel res znamenito ter daleč nadkrilil sijaj nekdanjih prej omenjenih trgovskih plesov. S tem plesom je »Merkur« dosegel v družabnem oziru velikanski UBpeh.
Trgovski ples se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma«. Tako dvorana kakor tudi stopnišče je bilo krasno dekorirano s palmami, vse pa tako bogato razsvetljeno, da je bil utis bajnolep. Konec dvorane je bil napravljen podij kjer je med zelenjem stal kip ceBarjev.
Ples je počastil s svojim obiskom Njega cesarska in kraljevska visokost nadvojvoda Josip Ferdinand Sprejem se je vršil po predpisanem ceremonijelu na najslovesnejši način.
Prihod nadvojvode Josipa Ferdinanda je bil določen na 9 uro 5 m. Pri vhcdu v »Narodni dom« je cesarskega princa, ki se je pripeljal s svojim najvišjim dvornikom podpolkovnikom baronom Weberjem, sprejel Častni komite, kateremu je stal na čelu predsednik trgovske in obrt
niške zbornice, Josip Lenarčič, ki je  nadvojvodo   pc zdravil  a kratkim ogovorora,  opozarjajoč med dru^<rT; na dejstvo,  da je ta dan prvič čl*D cesarske rodovine prestopil prag dru. žabnega   doma  IjubljanBkb SJoven. cev. Po  pozdravu so bih nadvojvodi predstavljeni člani častnega komiteji in   sicer   podžupan   dr.   Karo! vita Bleiweia Tra teni&k i, župan Ivv Hribar, podpredsednik  trgovske J obrtne  zbornioe Pran K o 1 i m a n rj veletržec   I?aa   Knez,   predse i odvetniške  zbornice  in deŽeini p0. slanec  iz  trgovske in  cbrtne rb r, niče dr Danilo Maj ar on, prednik mestne hranilnice veletržec v Vaao P etričić, državni in dež* i poslanec dr. I#an Tavčar in vel«, tržeč Feliks Urbano.
Potem se je nadvojvoda v sprem stvu  predsednika Lenarčiča  in iu pana   Hribarja    podal   v dvorano Spredaj sta svetila dva lakaja K nadvojvoda    vstopil   v dvorano, godba zasvirala cesarsko himno. Vse občinstvo se je razvrstilo ▼ špalir r, tod je šel cesarski  princ  do  pod -kjer  so   ga   pričakovale patrone««, deželni predsednik baron Hein || gospa baronica Hein ova, divizijo nar  fml.   vitez  Chavanne   s soproge, general Angerholzer, g* neral pl. Man u a si s soprogo la neral H 6* p 1 e r.
Tu so bile nadvojvodi predstav ljene patronese, najprej gospa dr. Tavčarjeva in potem dru*e Pa-tronese so bile razen gospe dr. Tar carjeve še gospa Roza plem. Blei-weis Trsteniška, gospa dr. Hn bar jeva, gospa Knezova, gospa dr. Majaronova in gospa Ur. banče v a.
Medtem, ko je nadvojvoda na najljubeznivejši način konvertiral i patronesami in različnimi dostojan-stveniki, se je vršil predples, katerega je plesalo deset parov, in sicer sledeče gospodične in gospodje: Anča FerjanČiČ in Evgen Zupančič, Ada Hieng in Ludovik Vašič, Mihaela Javornik in Ivan Kostrevc, Vida Gogola in dr. E Brettl Amalija Povše in Fran Bonać, Marta Andolšek in Gjuro Soha! fer, Lea Leveč in Anton Martine, Ana Vidma jer in Filip Tur k, Ana Soss in Feri Sajovic. Ana Orasselli in Oton Bal ter Ta predples, ki ga je nsstudiral pri ljubljeni plesni učitelj Morterra, je bil nekaj izrednega. Ples je se stavljen iz različnih Španskih in francoskih plesnih motivov in izvedel se je z neposnemno eleganco in fra cijoznoatjo. Uprizoril se je — fes lahko rečemo — pravi koreogrstični umotvor, kateri je vse občudovalo m vsa je bilo veselo, da se je po na svetu gospe dr. Tavčarjeve uvrstil v program ta predples.
Koj nato se je pričel redni ples in se razvil kar nijživahneje in bili je prava radost« gledati to ogromno število dražestnih in cvetočih gospo-dičin, elegantnih gospe in neumornih plesalcev.
Razen že zgoraj navedenih dostojanstvenikov so bili navzočni tudi .. spodje: deželnosodni prezident Levic n i k, dvorni svetnik in finančni ravn i telj Labec, dvorni svetnik dr. groi Schaffgotseh,   dvorni  svetnik dr. plem. Riiling, vladni svetnik Kula v i c s, vladni svetnik dr. Z u p a u e, dr žavui pravdnik dr. Trenz, državni poslanec uadsvetnik dr. F e r j a u č i č, dr žavni poslanec in predsednik notarske zbornice Plantau, deželni odbornik Grasselli, polkovnik pl. Ried 1, p polkovnik   s c h m i d t, podpolkovnik B r a u n e r, podpolkovnik K l i v a u e k, podpolkovnik pl. Riedlinger, maj« r Brizij major pl. Kasti, magistru: ravnatelj VonŠina, deželni Šolski na -zornik Hubad, deželni Šolski nadzornik Leveč, deželni svetnik Z a mi da, tajnik trgovske in obrtne zkornice dr. Murnik, gimnazijski ravnatelj Seue-kovic, učiteljiščni ravnatelj Črnivec, ravnatelj višje dekliške šole dr. P o ž a \ ravnatelj trgovske Šole Mahr, več sv nikov trgovske in obrtne zbornice, iu več obč. svetnikov.  Vseh imen pač ne moremo navesti, a ob sebi se razm. da je bila največja udeležba iz trg skih krogov.
Kdor je med plesom pogledal f dvorano, je zagledal Čarobno lepo slik Posebno senzacijo so vzbujale krasne in bogate toillete. Močno nas mika, dl bi vsaj nekatere toilette popisali.  K.t bi se dalo vse povedati o neki temu* zeleni toiletti, o neki sivi toiletti i u o raznih drugih. Ali izbirati je težko vseh toilett pa ni mogoče popisati.
Kako pridno in vstrajno se je pio salo, je razvidno iz tega, da smo pi prvi kadrilji uašteli 116, pri drugi pa bliza 100 parov.  Kadrilje je z mlade nisko vervo vodil skušeni g. s q h a n t e l in znal uprizoriti tako lepe tigure, da ga ni možno preli valiti. Po drugi It tvorki je odbor vsem patrouesam in predplesalkam ter soprogama društvenih odbornikov gg. Lillega io Jebačina poklonil prelepe šopke sa rnili eksotičnih cvetk, sploh pa je vla dala glede šopkov taka potratnost, da
je bilo kmalu vse v rožicah. Omeniti je tudi, da so bila damska darila nekaj izredno finega.
Nadvojvoda Josip Ferdinand se je mudil skoro poldrugo uro na plesu in se najlaskaveje izrazil tako o plesu saniem, kakor sploh o „Nar. domu".
Trgovski ples je, kakor smo Že rekli, velik uspeh društva „Merkur", ki si je v kratkem Času s svojo energično delavnostjo pridobil občnih simpatij. Zasluga na tem uspehu gre celemu odboru, zlasti pa neutrudnemu podpredsedniku g. Lillegu, marljivemu načelniku plesnega odseka g. Josipu Perdanu, katerega so požrtvovalno podpirali gg. Golob, Sajo-vie in koncipist trgovske in obrtne zbornice dr. Windischer.
Ples je trajal seveda do jutra, čistega dobička je bilo 1800 K, vstopnic je bilo prodanih nad 800.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, S. februvai j u _ Ljubljanski obč.  sv et
ima v torek 9. t. m. ob petih popoludne sejo, ki se bo eventuvalno nadaljevala v sredo 10. t. m. ob petih popoludne. Na dnevnem redu so med drugim: poročila o podelitvi meščanskih podpor; o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo; o imenovanju okr. načelnikov; o prošnji K. Paternostra za nakazilo pokojnine; o Josip Pav-linovem prizivu zastran mostne tehtnice; o napravi kanala v Šubičevih ulicah do južno-šeiezoične proge; o prošnji Iv. Bizovičarja za razdelitev parcele v Trnovskem pred. nastavišča; o prizivu dr. Frana Počka zastran uporabnega in prebivalnega dovolila za njegovo hišo v Streliških ulicah; o regulaciji hodnikov ob Poljanski cesti pri hišah Ivana Zajca, Antona blovše in Antona Verhovca; o prošnji Helene Šoštarjeve za stalno dosmrtno podporo; o nasvetu Pavla Velkovrba, naj bi mesto zgradilo hlev v predmestju Gradišče; o navodilu za pre-skrbovanje ubogih v Ljubljani; o županovem dopisu v zadevi imenovanja novih ulic in trgov; o delovanju »Prostovoljnega gasilnega društva« v IV. četrtletju 1903.; o podelitvi Matija Debelakove dijaške ustanove letnih 600 K; 6 dovolitvi kredita za izdajo »Učnih slik iz domoznanstva«; o podelitvi eesar Franc-Jožefovih ustanov za učence c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani; o tarifi za porabo voza namenjenega za prepe-ljavanje prašičev, ki dohajajo iz okuženih krajev ogrske krone v mestno klavnico; o računskem zaključku mestne elektrarne za leto 1902; o proračunu mestne elektrarne za leto 1904; o prošnjah dveh uslužbencev mestne elektrarne za nagrado; o iz-vestji Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole za šolsko leto 1902 3 ; o porabi dotacij v letu 1903 ; o prošnji nekega stavbnega gospodarja za odstop prednosti glede 3% državnega posojila; o prošnji nekega mestnega sluge za dvomesečni do pust; o županovem dopisu v zadevi dovolitve nagrade zapisnikarju pri raznih odsekovih sejah; o prošnji nekega sluge za podporo radi bolezni; o prošnji nekega hišnega posestnika za dovolitev 3°/0 državnega posojila; o prošnji neke hišne posestnice, da bi ji mestna občina dovolila prednost nekega posojila pred 3% mestnim posojilom; o povrnitvi pravdnih stroškov v Dominik Lercherjevi zadevi.
— Važna odredba. Kranjski deželni šolski svet je izdal te dni na vse okrajne šolske svete oziroma vsa šolska vodstva čaBU razmeram primerno odredbo, glasom katere je strogo prepovedano šoloobveznim ctrokom udeleževati se javnih Jjud skih shodov, na katerih se na strasten način razraotrivajo politična dnevna vprašanja. V bodoče imajo šolska vodstva dolžnost, vsak slučaj naznaniti na višje mesto. — Znano je, da tvorijo otroci na klerikalnih političnih shodih največkrat polovico poslušalcev, in čestokrat tudi več, kateri bo tem potem na strasten na-&n fanatizujejo zoper nasprotno stranko Ker so na vseh klerikalnih shodih grdo zabavlja na šolo in iz-podkopuje u<ied učiteljetva, je čisto Naravno, da ata pri teh otrokih ves Pouk in vsa vzgoja v šoli brezvspešna; 2ato pozdravljamo to najnovejšo odredbo deželnega šolskega sveta.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v torek se poje prvič v sezoni velika Meyer-beerova opera v 5 dejanjih »Afričan k a«. Naslovno ulogo poje gospa S k a 1 o v a , Neluaka g. Angeli, Vaška de Gama g. O r ž e 1 s k i , don Pedra g. Pestkovski, Ines gdč. Kalivodova, Ano gospa G 1 i -v a r č e v a.
— Slovensko gledališče. V soboto se je novic uprizoril „Deseti brat". Za g. Verovška je bil to pravi častni večer. Poročilo smo morali odložiti za jutri.
— Odbor društva „Pravnik." se jo ustanovil tako-le: Predsednik dr. AndrejFerjančič, podpredsednik dr. D a n i 1 o M a j a r o n, tajnik dr. Konrad Vodušek, blagajnik dr. Anton ^vigelj, knjižničar Anton Dermota, odborniki Karol Wenger, Aleksander Hud overnik,dr. Ivan R o g i n a , vnanji odborniki dr. Janko Babnik na Dunaju, dr. J. Hrašovec v Celju, dr. Z u e c o n v Pulju. Pri prvi odborovi seji se je sestavil tudi redakcijski odsek, v katerega so izvoljeni odborniki Karol Wenger, Aleksander Hudovernik in dr. Ivan Rogi n a. Nadalje je odbor sklenil, da skuša na vsak način pomnožiti neverjetno nizko število društvenih članov in'nič večje število naročnikov »Slovenskega Pravnika«. Vkljub veliki in vsestransko priznani važnosti, katera se od nekdaj pripisuje društvu »Pravnika in njegovemu glasilu, ostalo je zanimanje in podpiranje tega društva na tisti nizki stopinji, s katero se Slovenci zlasti v primeri z drugimi slovanskimi narodi žalibog ne moremo ponašati. Saj menda uprav bagatelna članarina in naročnina letnih 10 K ne plaši naših slovenskih pravnikov. Vzrok temu pač tiči v tisti znani letargiji za društveno življenje v obče, katera med nami Slovenci tako bujuo proovita. Te pa društvo »Pravnik« v istini ne zasluži. Pomisliti se mora, da stojimo Slovenci baš sedaj v naj hujšem boju zoper birokratične krivice, ki se delajo našemu jeziku v uradih. Če hočemo tedaj, da ta boj srečno dokončamo z zmago na celi črti, moramo v prvi vrsti imeti odlično glasilo, moramo pa tudi skrbeti za to glasilo, ne pa zanemarjati ga, kakor je to dandanes »en vogue«. Odbor društva upa, da njegovo delovanje ne ostane brez vspeha in da privabi v društvo vse one slovenske pravnike, katerim ni Se ugas nila zadnja iskrica zanimanja za naše cilje in svrhe.
— Sobotni občni zbor Bolniškega in podpornega društva pomoćnih uradnikov" zaradi prepičle udeležbe ni bil sklepčen, in se je vsled tega moral odgoditi na prihodnji mesec.
Poročil se je gosp. Valentin Turk v Novem Kotu z gdč. Rotijo P a k i ž iz Nove vasi.
— Lep zgled narodne pro-bujenosti so nam dali spet £>entpe-terčanje na Krasu ter uradniki in uradnice ljubljanske pošte. Vsak« leto se eni kakor drugi spomnijo naše potrebne družbe sv. Cirila in Metoda. Običaj jim je, da da edt* ali drugi njih krožiti polo med somišljeniki za novoletni dar imenovani družbi. Tudi letošnji uspeh njih nabiranja je bil znaten. Tako so nabrali poštni uradniki in uradnice 100 kron in ŠentpeterČanje 56 kron 65 vinarjev. Naša dična družba sv. Cirila in Metoda je v vednih stiskah in kako uspešno bi ista delovala ko bi tudi po drugih krajih se pGsne-malo gori omenjene vrle rodoljube. Saj bi narodna inteligenca brez razlike političnega mišljenja gotovo rada pa Četudi v manjših zneskih kaj družbi darovala, samo treba bi bilo povsod koga, da nabira. Potrudite se torej rodoljubi po mestih in na deželi in storite tako, kakor store vsako leto ŠentpeterČanje in ljubljanski poštni uradniki. Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda pa položimo na srce, da naj naroči denarne pusice in jih razdeii po narodnih go stilnah, kamor zahajajo stalni gostje. Tam bi se vsak večer lahko nabrala mala svotica za družbo, ko bi eden ali drugi gost se potrudil in šel s p ušico okolo gostov, kadar so najštevilnejše zbrani. Na pušioi naj bi bilo na primer napisano »Krajcar za družbo sv. Cirila in Metoda« in vsaki gost bo rad dal krajcar, če ne več, v pušico. Po malih darilih se lahko mnogo nabere po znanem pregovoru: od zrna do zrna itd. V priznanje rodoljubnega nabiranja naj bi se dotičnim gostilnam delile diplome. Ko se nabere 200 kron, postane gostilna pokroviteljica družbe in diploma se obesi na steni gostilne v ponos in ispodbujo darovalcem. Č>m večkrat nabranih po 200 kron, Um več diplom.  Tako delajo
na češkem, in stvar se dobro obnese.
— Poročil se je v Gradcu dne 6. t. m. g. Franc Vršič, zavaroval-niČni uradnik v Trstu s gospico Ano Vedlik.
— Zlato poroko bosta praz novala v četrtek, dne 11. t. m., Janez in Uršula Dimnik iz Jarš pri Ljubljani ob 10 uri dopoldne v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. Poroči ju najmlajši sin — župnik Zlatoporočenoa sta stara po 78 let ter sta obadva še prav čvrsta in zdrava. Živi jima pet otrok, izmed katerih je najstarejši sin nadučitelj in občinski svetovalec v Ljubljani, dva sta posestnika v rodni vasi in občinska svetovalca ježiške občine pri Ljubljani, najmlajši je pa župnik v Begunjah, pri katerem živi edina sestra. Zlatoporočenoema in vsej rodbini naše iskrene čestitke!
— Umrl je v Litiji g. Avguštin Černe, uradnik južne železnice v starosti 71 let Pokojnik, oče g. Pavla černeta, o. kr. narednika in Viljema Černeta, čevljarja, oba v Ljubljani; bil je vedno zaveden naprednjak in od ločen naš pristaš. Bodi mu zemlja lahka! Žalujoči rodbini srčno so-žalje.
— Samomor. V Mirni peči se je zastrupil umirovljeni orožniŠki stražmojster kakih 40 let stari gosp. Vinko Kašperovskv. Vzrok so menda rodbinske razmere.
— Loterijski odsek v Vidmu nas prosi za objavo naslednjega poziva: Da se izognemo neresničnim govoricam, naznanjamo sledeče: Po nepoštenem ravnanju prejšnjega voditelja loterijskega pod-vzetja za stavbo novega šolskega poslopja na Vidmu se je prizadela loterijski zalogi škoda za več sto kron. Na veliko srečo smo kmalu zasledili nepošteno ravnanje. Voditelj se je takoj odstavil, vso škodo pa se je zavezala poravnati njegova premožna mati. Prosimo pri tej pri ložnosti, naj se blagovolijo srečke pri nas naročati; one pa, ki so se raznim dobrosrčnim prijateljem pri-poslale, obdržati. Srečka stane 1 K. Srečkanje se vrši 31. deeem bra 1904. Dobitkov je 2500 v vrednosti 40000 kron.
— Pevsko in tamburaško društvo „Zvon11 v Trbovljah ne priredi svoje maskarade v gostilni »Dolničar«, temveč v narodni gostilni g. Janka Forteta na Vodah. Pričetek točno ob pol 8. uri zvečer.
— Ali je jutajerc1 kmečki list ? »Stajerc* se vedno hlini, kako gori za slovenskega kmeta ter napada razumništvo — seveda le slo vensko — nemškim uradnikom si ne upa ničesar očitati V svoji zadnji številki opisuje nrav in značaj Slovencev ter pravi: »Proti svojim oblastnikom so se spuntali le eno edinokrat v večjem številu in tudi takrat je bila vzrok puntarski vstaji hujskanja posameznih nezadovoljne-Zev in prenapetnežev. Zaslepljeno in zapeljano ljudstvo se je moralo za svojo nepremišljenost trdo pokoriti, zapeljive hujskače je zadela zaslu žena kazen « — Tako piše »kmečki« list o obupni kmečki vstaji za »svojo staro pravdo« proti krutim tlačite-ljem, ošabnim nemškim graŠČakom!
— Poskušeno umorstvo in samomor. V Gradcu je 17-letni črkostavni učenec I. Očko streljal na svojega tovariša Fer d. Lienharta in njegovo ljubico, 16 letno Marijo Maver zaradi ljubosumnosti. Dasi je šestkrat streljal iz neposredne bližine, vendar ni nobenega zadel. Nato se je sam ustrelil sredi ulice.
— Tržaška posojilnica in hranilnica oddaja v najem v svoji hiši, v novem tržaškem »Narodnem domu«, hotel, restavracijo in kavarno vse skupaj ali vsako posebej. Ponudbe sprejema do 15 februvarja t. 1. posojilnica sama. Več se izve iz današnjega tozadevnega oglasa.
— Vlom. Dne 5. t. m. se je utihotapii neznan tat v vrtnarijo Iv. Vidarja na cesti na Rožnik, kjer je v hišici s silo vlomil v kovčeg vrtnarskega vajenca Ivana Česna in mu ukradel srebrno žepno uro in dežnik. Tatvine sumljiv je brezposelni vrt narski pomočnik, ki se je tistega dne klatil okoli vrtnarije.
— Zaradi ene desetice sta se v soboto popoludne spria v Šolskem drevoredu mesarska pomoćniku Jakob Vrečar in Franc Šetina in je slednji napadel prvega z nožem. Nastal bi bil med njima nevaren pretep, da ni to preprečil redar, ki je prišel mimo.
— V Hrušico se je podalo predvčerajšnjim k zgradbi železnice 90 delavcev.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj in predvčerajšnjim ponoči z južnega kolodvora 35 izseljencev.
* Najnovejše  novice. —
Papežu hudo peša vid. Papež Pij X. sc je že baje v kouklavu branil
papeštva, ker mu peša vid. Te dni so ga preiskali specialisti ter mu nasveto-vali, naj se kolikor mogoče zdržuje Čitanja, posebno v večernih urab, ker se je sicer bati, da popolnoma oslepi.
— Državn ozbo rski mandat je odložil dr. Jan Dvofak. Na nje govo mesto bo  kandidoval praški odvetnik dr. K1 u m p a r.
— Revizija Drevfusove pravde se začne že 25. t. m. na ka-sacijskem dvoru.
— Ženske v obrtnem nad-zorništvn. Na Saksonskem imajo pet žensk v službi obrtnega nadzorni-štva, ki nadzorujejo službene razmere ženskih tovarniških delavk. Zbornica pa je vsled dosedanjih izkušenj odklonila predlog, naj bi se te ženske postavile v enako razmerje z moškimi obrtnimi nadzorniki.
— Mladoletnost onoletnih prostovoljcev. Neki enoletni prostovoljec na Dunaju si je naroČil uniformo pri krojaču; pozneje je ni hotel plačati, in na tožbo se je izgovarjal, da je mladoleten. Sedaj pa je izrekel tudi najvišji sodni dvor, da ta izgovor ne velja, ker prostovoljci na lastne stroške morajo imeti toliko premoženja, da si nabavijo sami potrebno obleko.
— Odpravljen I. razred ra železnici. Na Bavarskem se s i. majem odpravijo pri vseh vlakih vozovi I. razreda.
— Skrivnosti v župnišču. V Cavatirreniju v Italiji so našli orožniki v kleti župnišča neko slaboumno žensko Regino, kije bila v tem prostoru zaprta 16 let.
Telefonska in brzojavna poročila.
Petrograd 7. februarja. Današnji uradni „Praviteljstveni Včstnik" je priobčil cirkularno depešo ministra zunanjih del, grofa Lamsdorffa, na vsa ruska poslaništva. V njej je rečeno: Japonski poslanik je izročil ruski vladi noto, ki naznanja, da se Japonska sploh neče več pogajati z Rusijo in da japonsko poslaništvo zapusti Petrograd. Vsled tega je car odredil, da ruski poslanik v Tokio takoj zapusti Japonsko. To postopanje japonske vlade, ki niti počakala ni na že odposlani odgovor ruske vlade, nalaga Japonski vso odgovornost za posledice.
Petrograd 7 februarja, Pre-trganje diplomatične zveze med Rusijo in Japonsko pomeni ravno toliko, kakor direktna napoved vojne. Japonska je namreč že opetovano odklonila vsako posredovanje drugih držav — novo posredovanje je torej izključeno in zaradi tega je pretrgan je diplomatične zveze faktični začetek vojne.
Dunaj 8 februvarja. Naznanilo, da je pretrgana diploma-tična zveza med Rusijo in Japonsko, je tu silno pre sen etil o. Sodi se pa, da tekom osmih dni še ne pride do bojev.
Dunaj 8 februvarja. Tukajšnji japonski poslanik je imel dolg razgovor s turškim poslanikom o balkanskih zadevah.
Berolin 8. februvarja. Tukajšnji japonski poslanik je izrazil svoje ogorčenje, da okrožnica grofa Lambsdorffa pripisuje vso krivdo in vso odgovornost za vojno Japonski.
London 8. februvaria. Japonski poslanik je sprejel 13 urednikov, katerim je rekel, da Japonska ni mogla več čakati, ker je Rusija zavlačevala pogajanja, da se na vojno pripravi.
Petrograd 8. februvarja. Japonski poslanik je včeraj z vsem poslaniškim osob-jem odpotoval od tod. Šel je v Berolin. Zastopstvo japonskih interesov je prevzel angleški poslanik.
Petrograd 8.februvarja. „No-voe Vremja" pravi: Tri mesece se trudi ruska diplomacija, da z odnehanjem prepreči vojno. Vse je bilo zastonj. Kar je v tem času Japonska delala, je bila sama komedija. Japonska je od začetka imela namen začeti vojno, a morala je čakati, dasta njeni novi ladji iz Genovo pri-
speli v japonsko vodovje, ker bi bila sicer ruska mornarica pri Adenu ti dve ladji v jela. Zdaj sta ti dve ladji prispeli v Singi-pore in zdaj je Japonska storila odločilen korak. Dalje pravi „No-voe Vremja", da s tem, ker so .se pretrgale diplomatične zveze, vojna še ni formelno napovedana
Petrograd 8. f-bruarja. „No-voe Vremja" pravi: Odprta so sedaj samo tri pota: ali v o j n a, ali intervencija drugih držav — ki je pa bila že večkrat odklonjena — ali pa konflikt, ki lahko leta traja, pa ne vodi do vojne. Zadnja eventualnost je pač izključena, ker so interesi Rusije in Japonske preveliki, ker je nasprotje nepremostno in ker so stroški za vzdržavanje v tem slučaju neizogibnih vojnih priprav preveliki. Preostaja samo ultima ratio — to je vojna. Rusija se nahaja na predvečeru velikanskih dogodkov. Kar so Japonci hoteli — to naj se zgodi
Pariz 8. februvarja. Ruski poslanik pojasnjuje, da je Japonska dan, predno ji je bil izročen ruski odgovor na zadnjo noto, pretrgala diplomatično zvezo prav zaradi tega, ker ni hotela odgovora dobiti. Japonska hoče vojno za vsako ceno in zato je tako postopala.
Dunaj 8. februvarja. Različni reservni častniki in zdravniki so se pri japonskem poslaništvu oglasili, da bi vstopili v japonsko službo, a niso bili sprejeti.
Dunaj 8 februvarja. Varstvo ruskih podanikov na Japonskem je prevzel avstrijski poslanik.
Petrograd 8. februvarja. Carjev manifest na ruski narod je pripravljen; čim pride form. napoved vojne, se takoj izda
Petrograd 8. februvarja Vlada je odredila takojšnje mobiliziranje 1. in 2. turkestan-skega voja. Oba voja odideta na kitajsko mejo.
Moskva 8 februvarja. S ka zansko železnico se je odpeljalo več strelskih bataljonov v Azijo Na kolodvoru so bile velikanske demonstracije. Vojakom so podarili štiri bandera.
Berolin 8 februvarja Po verodostojnih sporočilih je Rusija popolnoma pripravljena na vojno. Poveljstvo armade na kopnem prevzame vojni minister K u-r o p a t k i n. poveljstvo mornarice carjev namestnik v Aziji admiral A1 e k s e j e v.
London 8. februvarja. Prva divizija japonske mornarice je stransportnimi ladjami, na katerih se nahaja vojaštvo, že od-plula in utegne že danes priti v korejski pristan K e m u 1 p o.
London 8 februvarja. Ruske ladje so odšle proti Šanghaju, da poskusijo vjeti iz Genove odi-šli in sedaj od Singapora prihajajoči japonski križarki.
London 8. februvarja Japonska je poslala spet dva polka vojaštva v Korejo. Tu se misli, da bo Rusija čakala, da začne Japonska z vojevanjem.
Dunaj 8. februvarja. Poljedelsko ministrstvo je za-ukazalo, da se morajo vse prošnje vinogradnikov iz Kranjske za posojila brezpogojno odbiti, in sicer zaradi obstrukcije klerikalne stranke v kranjskem deželnem zboru.
Dunaj 8. februvarja. V vojnem odseku ogrske delegacije je vojni minister P i 11 r e i c h izjavil da se je med ogrsko vlado in med vojno upra vo doseglo popolno porazum-ljenje glede koncesij, ki jih je dovoliti Ogrski. Grof Apponyi je vprašal, kako bo z emblemi. Minister je rekel, da skupna armada mora imeti skupne embleme.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Dradni kurai dunaj. borae 8. NalOKbenl papirji.
4 2° o majeva renta
februvarja 1904.
4*2°/o srebrna renta
avBtr. kronska renta
„    zlata „ ogrska kronska „ „    zlata „ 0 posojilo dežele Kranjske 4Vs°/o posojilo mesta Spljet 4V//t     m .i Zadet
4Vt°/o bos.-herc. 2el. pos. 1902 4°/o Češka dež. banka k. o. .
4«/. 4% 4<V. 4%
4°'
9
ž. O.
4Vt-/o zst. pisma gal. d. hip. b.
4Vi0;
9
peBt. kom. k.  o. z 10°/o pr. .... 4Vi0/o zast. pisma Innerst. hr. 4Vj°/o   „    „ ogrske cen. dež. hr......
4*/i#/« z  pis- °gr. hip. ban. 4V«% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
41/t*/o obl. češke ind. banke 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. Zel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . 3<V0    „     juž. žel. kup. »/.V,
4*/,% avst. pos. za žel. p. o. .
Srečk«.
Srečke od 1. 1854 .... ti n i* 1860Vs • « • j,     „  m 1864 ....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije
»» m »>       11* i*
„ ogr. hip. banke . . „    srbske a frs. 100 —
,t turske......
srečke   .   . .
Basilika
Kreditne „ ...
Inomoške        „ ...
Krakovske       „ ...
ljubljanske      „ ...
Avst. rud. križa „ ...
Ogr.    „     >i    »i ...
Rudolfove „ ...
SalcburSke       „ ...
Dunajske kom. „ ...
De!nlce.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske     ,. . .
Zivno8tenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraSke žel indr. dr. .   . .
Rima-Murdnyi..... 471— 472*—
Trbovljske prem. družbe   .   386 - 388*— Avstr. orožne tovr. družbe   460*—* 462 Češke sladkorne družbe .   .   149-—! 161-5
Valute.
C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereign8 . . . Marke .... Laski bankovci . Rublji .... Dolarji ....
Denar
100-50 10045 lt 0*60 120-55 99-118-90 100-— 100 —
100 —
101 — 100—i
100- -
101- 751
i
106-45! 101'-
I
100-50
100-301
100'-100-6C] 96*6T 99-70 3G2-60 101'-
180--184-257 — 164*40 297 — 290 — 267-91 — 125 65! 2170 463 — 82*— 80-70-55S?6 29 -70-— 78-— 5C8 —
Blago 10070
10065 100-80 12075 992C 11910 100-76 100 — 100- -10195 10080 100-70 102*05
107-40 102.—
10150 10130
101*-10070
100 70 304 50 102-
192-186 50 261 — 16640 302 — 294 — 27150 92-80 126 65 22*70 473 — 87 — 85 50 74 — 66 25 30 — 73 — 82 — 519 —
83*10 663-1622-66326 765-252-672*-410 —
8410 664-1632 — 664-25 766 — 262-50 675 — 411 —
1870—11875 —
11*34 1905 2341 23921
116-92 9510:
252*76 484
1138 19 07 23.47 24 —
11712 95*30
253 — 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 8. februarja 1904, Termin.
Pšenica za april ....
„ okt. 1903 . Rž        n  april    .   . . Koruza „ mai 1904 . . Oves     ,. maj  .  .  . f
Efektiv*
Nespremenjeno
za 50 kg K 7-91
„ 50 „  „' 7*71
H   &0 n   m 661
n 50 „ u 5'30
?, 50 „ „ 550
Meteorologično poročilo.
Vljln* nad morjem 836-8. Srednji cračsJ tlak 738*0 mm.
I fiM IStanjo! Ž P baro- §.->
vama___s u
o
vanJa v mm.| J> g
rptrovi
Nfaix)
	9.zv.	7295	78	brezvetr.	dež
7. ■	7. z). 2. pop.	730 4 730 7	50 62	si. svzhod si. jvzhod	oblačno oblačno
	9. zv.	7309	53	brezvetr.	oblačno
8. n	7. z). 2. pop.	731*1 730-2	3 5 68	brezvetr. al. jzahoo	megla oblačno
Srednja temperatura sobote in nedelje
751  in 5 5\ normale
11° in —10°. —
mckrma v 24 urah: 131 mm in 0 5 mm
■
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stari oče. brat, tast in svak, gospod
Avguštin Čeme
i uradnik c. kr, priv, juž. železnice
po dolgi in mučni bolezni, danes ob
S. uri zvečer, previden s tolažili sv. vere v 71. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pre-minolega se bodo v torek, dne 9. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Litiji prenesli na ondotno pokopališče k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi v Litiji.
Ranjkega priporočamo v blag spomin. 383
Litija, dne 8. svečana 1804.
Kozalija i it n r. soproga. — C; u h ta v, Viljem, l*»vel, Itra-fotin, sinovi. — Pavlina, hči. — I'runJ it Uradatilta, sestra. — % nI vnuki.
Tnžnega srca naznanjamo vsem sim'dnikom prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni ein, oziroma brat in bratranec, gospod
Filip Fajdiga
zavarovalnični uradnik
danes ob 4. uri popoludne po dolgi in zelo mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 22. letu starosti mirno v gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjcega pojde v ponedeljek, 8. t. m., ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Prešernovi ulic st. 50 na pokopališče k bv. KriStofu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili k zadnjemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in m ulite v.
V Ljubljani dne 6. febr 1904.
381 Žalujoči ostali.
Iščem dobrega
mlinarja
za mlin na vodni sili. Hrana in stanovanje pri meni, plača po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi. 379—1
Iv. Tomšič, Ilir. Bistrica.
Hiša na prodaj
v Ilir*. Bistrici, v dobrem stanu, pripravna za malo trgovino ali pa za boljšega rokodelca. 207—4 Pojasnila v manufakturni trgovini št. 99 v Ilir. Bistrici.
Zaradi bolezni gostilničarja se da v najem ali na račun
gostilna
na llnitfici st. 33 (Gorenjsko), kjer se gradi železnica.
Natančneje se poizve istotam ali v pivovarni J. Kosler & Co., v Ljubljani. 329 | 4
Kraljevstvo Saško.       351 — Technikum Mittweida.
littvuutttliatvo : prof. A. Hola t. Viaj« idhBiiko uelllši« *• elektroteh-
ulfc* in ilr.J.u lehalk*.
Elektrotehniški in •trojni lekuretoriji. 36. ioliko leto:  3610 gojencev. Tovarniik« ućne delavnice. Program« itd. pošilja brezplačno tajništvo.
Zaradi selitve se proda
po$c$tt>o
v Mali Štangi št. I pri Litiji. Kupni pogoji se izvedo pri Francetu Bratun v Mali štangi ali pri J. Tratniku v Litiji. 382
Generalnega zastopnika
za Kranjsko
377
sprejme stara, vpeljana, domača zavarovalnica za življenje proti gotovi plači, potnim dietam, proviziji in ozirom za preskrbljenje za starost. Ponudniki naj svoje ponudbe s fotografijo pošljejo do 15. februarja pod ,Gute Existenz' upravništvu nSlov. Naroda". — 15. februvarja pride v Ljubljano ravnatelj.
Poskusite
w rastlinski
Varstvena znamka.
w
Po okusu in zdravem učinka prvak likerjev.
Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, [Daje dobro spanje. Lastnik:
5-30
EDMUNO KAVCIC, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplaCno.
J^udolf Jbnejc
fek&uški mojster
Vera pl. JY(arti'n/(ovic
poročena.
J/o v o mesto.
Varaždin.
(37B^
Žrebanje dtu 15. februarja 1904.      davni dobitek:
Promese k zemeljskim sreiam II. em.  a K 5 K 90.000
373 priporoča in se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki1' v Ljubljani.
4
«8
i
i %
5C
Ščiti za krste
da se iste v grobu ne stlačijo,
najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico.
Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in  dopustilo,   da  se smejo  uporabljati  po vseh
glavnih mestih. 2891-13
posebno se priporočajo 2 ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenaSanja nanj.
W  zalogi  111* lmai
pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani.
fr
Za neko pivovarnisko restavracijo se liče 1a majev termin spreten
gostilničar
ki more položiti kavcijo. Vpraša naj se v Prešernovih Ulicah St. 7. 373-2
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri LJubljani
preskrbuje dobre hMrmonljr domačega in amen k a nekega
sestava, kakor tudi Kanovi rje, plti-nlnr in pl«»lne t§ t roj«. — Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 40    brezplaCno. 1294
Pravi kranjski
»Brinovec"
Garantiert eeht kraioischer
Vraebholderbranntrvein
<S2
-ca
CTt
c/a
co
.H.
trci
*03
S3 *5
C3
c _ "Zl
*» 2.
s- B
S g
zz" cro'
J —
Destillatcu r-
FRANC CVEK
Kamnik - Stein, Krain (Autriche)
Lepo stanovanje
se odda za 1 maj. ^
J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7,
Trgovskega
pomočnika
sprejme 340-3
A. ŠARABON
špecerijska trgovina v Ljubljani.
y xxxxxxxxxxxxxxxxxx> '^xxxyy| I X
te
Usaki petek
morske ribe
Sprejemajo se tudi naročila na obed.
(Tudi za 2. uro popoludne)
Za obilen obisk se priporoča
Ivan ;&enda. E
r
Slastna 1 pijača
Talanda Ceylon-čaj.
Na vpliva vznemirjajoča, temveč kre-
pilno na duha In telo: St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin m 2 „     „      l(   24, 60, 150 „ 3 ,f      if      h   32, 80, 200
(3223-18;
Hotel, restavracijo in kavarno
oddaja v najem
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v svoji hiši, „Narodni dom11, Piazza Caserma št. 2
z dnem Zh. avgusta 1904.
Ponudbe se sprejemajo do dne 15. februarja t. I
Eventuelno se oddajo hotel, restavracija in kavarna
tudi posebej. 3&> i
Prijave se sprejemajo v posojilnični pisarni (ulica S. Francescc št. 2, I. nadstr., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila
Ces. kr. avstrijske    |&g    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m poBofi os vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthn! Au8see, Solnogrrad, čez K'oin-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via A: 7. uri 5 m. zjutraj osobni   'ak v TrbiZ, Pontabel, Beljak, Celovec, Frajozensfeat«?, 1. Dunaj, čez Selztbal v Solno -ad, Inomost, čez Accstetten na Dunaj. — Ob 11  uri N dopoldne osobni vlak v Trbiii, Pontabel, Beljak,  Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 3 uri 66 m popoldne osobni vlas. v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Pranzensteste. M kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lon.l-Gastein. Zeli ob jezeru, ln-m st Brefenc Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reitiing v Steyr. Line, Budjevite, PIzen, Manjine van Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.**, Lipsku, na Dunr. čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Enoco Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-M.nakovo).      PROGA V NOVOME.^. IN V KOČEVJE.  Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato. Straž«». Toj Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne1 istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v NoVnm^si , Kočev PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob o\ un ižo m zjutraj o«.obm via z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost,  Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, i Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak  direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo i rs.   — t 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 16 m dopoldne osobni vlak Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr) Francove vare, K love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Lino, Steyr, Pariz, Gei Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, 1 tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Co
lovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob S. uri 51 ni zvečer otuU.
vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN  KOČEVJA.   Osobni vlaki:  Ob 8. un 41 zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, rl i Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer iatotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri l in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo  oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. un t. a dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je i* s min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
b
Sprejema zavarovanja človeškega živ- i ljenja po najraznovrstnejših kombina- ! cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v Prag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi Mlovaimko-narodno upravo. 3-16
Vift poJMniU 'i.ije
Generalni zastop v Ljubljani! degar pisarne so v lastnej bandnej tuši
Zavaruje poslopja in premičnine \ r požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluie
Dovoljuje iz čistega dobitka izdatne podpore v narodne in občnokonstne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarno-.
H