NOVI TEDNIK NT&RC
direktorNT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 2O -   LETO XLVIII     -    CELJE, 19. 5. '94      -      CENA 150 SIT    Glovni in odgovorni urednik NT Bronko StomejčičJ

hgonljUngraMih delsmse ni Mikom. Stm 7.
Celje
ČmhgfadenjnebodormlilStmL
Rimske Toplice
Vojska osta/a vzdfavilišču. Stran S.
Stare šege in opravila
Binkošina rosa, kralj in luknja. Stran 25.
Intervju
JanezKocjančič:
"LevicaboosUila
vpomrstran6.
Odbojka
Prezadolzenemu
klubmpeltudez.
StranlB.
Polževa pol slovenske privalizacije
OrMBlnidarsiii-Kmjcmteniuj^^^^^
Sejem je konjuldumo blago
Ponudba Poniiadansiiega obrtnega sejma na straneh 19-22 in 27-3(1.
Volitve zadnjo nedello
Zadnjo nedeljo v maju bodo
v Sloveniji odprli nekaj več
kot 4 tisoč volišč, na katerih se
bodo občani odločali o obliko-
vanju novih občin. Na našem
območju naj bi namesto seda-
njih osmih nastalo skoraj pet-
deset novih občin, če se bodo
ljudje na referendumu tako
odločili.
Zakon o referendumu za
ustanovitev novih občin ne do-
loča, kolikšen odstotek volil-
nih upravičencev mora glaso-
vati za novo občino. Nova ob-
čina bo nastala, če se bo zanjo
izrekla večina udeležencev re-
ferenduma, kar pomeni, da bo
ponekod, podobno kot na zbo-
rih krajanov za določitev refe-
rendumskega območja, o no-
vih občinah odločila manjšina.
Za udeležbo na referendu-
mu bodo občani prejeli vabila,
svojo voljo pa bodo lahko izra-
zili že 24., 25. in 26. maja, ko
bo predčasno glasovanje za ti-
ste, ki na dan referenduma ne
bodo v svojem kraju. V ta na-
men naj bi na vsakem referen-
dumskem območju odprli po
eno volišče.
Občani bodo na referendu-
mu odločali o vprašanju: »Ali
ste za to, da se na našem refe-
rendumskem območju ustano-
vi občina?« Glasovalec bo mo-
ral obkrožiti na glasovnici be-
sedo ZA ali PROTI.
Republiška volilna komisija
je medtem že poslala navodila
za delo volilnih komisij in od-
borov. Predsednika in člane
volilnih odborov na voliščih so
lahko predlagale stranke,
združenja in občani sami. Tudi
na dan referenduma bodo
stranke lahko nadzirale voliš-
ča. Komisija je upoštevala tudi
glasovanje po pošti za vojake,
obsojence na prestajanju za-
porne kazni, oskrbovance
v domovUi in ljudi na zdravlje-
njih. Navodila predvidevajo
tudi 24-umi predreferendum-
ski molk.
TC
Pokrajinski
muzej z v.d.
Dosedanja direktorica
Pokrajinskega muzeja Ce-
lje Tatjana Badovinac je na
lastno željo zaprosila za ra-
zrešitev. Ponovno želi
opravljati svoje strokovno
delo kustosinje za vodenje
registra premične kulturne
dediščine. Zato je izvršni
svet Celje dal pozitivno
mnenje k predlogu sveta
muzeja, da do imenovanja
novega direktorja na seji
občinske skupščine te na-
loge opravlja Darja Pirk-
majer, višja kustosinja
v muzeju.
TC
Črnili gradenj ne bodo rušili
Celiski izvršni svet legaliziral tudi naiboli sporne primere
Vseh 258 črnih gradenj v ob-
čini Celje, ki so jih lastniki
prijavili do lanskega oktobra
in plačali zahtevani depozit,
bodo legalizirali. Tako so se
odločili na seji izvršnega sve-
ta, ko so obravnavali pripom-
be na javno razgrnjene pro-
storske ureditvene pogoje za
sanacijo degradiranega pro-
stora.
V občini ocenjujejo, da je le
približno tretjina lastnikov čr-
nih gradenj te prijavila v po-
stopku legalizacije. Pri obde-
lavi posameznih prijavljenih
primerov so predstavniki stro-
ke ugotovili, da je 57 takšnih,
kjer je legalizacija mogoča
brez sanacije, 197 črnih gra-
denj bo mogoče legalizirati
s sanacijo, štiri pa so takšne,
kjer legalizacija ni mogoča. Po
javno razgrnjenih prostorskih
ureditvenih pogojih so ugoto-
vili, da se je pojavilo 21 novih
predlogov za vključitev črnih
gradenj ali parcel v ureditvene
pogoje, večina pripomb pa se
je nanašala na odlog plačila
depozita. Strokovne službe so
ugotovile, da novih črnih gra-
denj ni mogoče več vključiti
v postopek legalizacije, glede
plačila pa predlagali, da bi za-
mudnikom rok podaljšali do
konca leta.
Na seji izvršnega sveta je bi-
lo največ razprav zaradi pro-
blematičnih štirih gradenj,
kjer je stroka menila, da je
v dveh primerih nujna rušitev,
v dveh pa naj bi svoje stališče
povedal izvršni svet. Ta je me-
nil, da so številni objekti veli-
ko bolj sporni kot obravnava-
ni, pa jih nihče ne ruši. Poleg
tega so v preteklosti v podjet-
jih številne obrate gradili na
črno, pa jih zato nihče ne pre-
ganja. Ker so štirje sporni pri-
meri med seboj različni, so se
člani izvršnega sveta o vsakem
odločali posebej. Za klet Ivan-
ke Brezovšek v Šmiklavžu, ki
stoji na samem na prvem kme-
tijskem območju so sklenili, da
jo je mogoče legalizirati, prav
tako prizidek Šajnovih k stari
hiši v Podgorju, ki je predvide-
na za rušenje zaradi širitve po-
kopališča. Ob odkupu hiše pa
prizidka ne bo mogoče vraču-
nati v vrednost, je sklenil iz-
vršni svet.
V primeru začetka gradnje
vikenda Jožice Žekar pod Sta-
rim gradom so sklenili, da ga
legalizirajo in še enkrat opra-
vijo strokovni ogled, saj naj bi
bil teren plazovit. Občina na-
mreč ne bo prevzela škode za-
radi morebitnega plazu. V pri-
meru čolnarne Muzelj ob
Šmartinskem jezeru pa je iz-
vršni svet odobril legalizacijo
v sedanjih okvirih, dokončno
pa naj bi vprašanje objekta re-
šili s pripravo ureditvenega
načrta za jezero. Ob tem je
predsednik vlade Jože Zimšek
poudaril, da je šlo tokrat za za
izjeme pri legalizaciji črnih
gradenj in da v prihodnje ob-
činska vlada do takšnih pose-
gov precej bolj stroga.
T. CVIRN
Končali aprilsko sejo
Celjske poslance zanima, koliko premoženja ima občina
Celjski poslanci so v petek
končali aprilsko zasedanje, ki
so ga takrat prekinili zaradi
nesklepčnosti, in tokrat brez
večjih zapletov sprejeli nekaj
odlokov.
Na začetku so poslanci obli-
kovali nekaj pobud. Silvan
Božič je predlagal, da bi na
državni zbor naslovili zahtevo,
naj ne podleže ljubljanskim
pritiskom o ponovnem odloča-
nju o vzhodni ljubljanski ob-
voznici, pač pa naj vztraja pri
izgradnji osnovnih cestnih po-
vezav v Sloveniji. Na osnovi
pobude poslanca Dušana Hu-
sa, ki je menil, da bi občina
morala zahtevati vrnitev nek-
danjega občinskega gozda, pa
so predlagali, da izvršni svet
poslance seznani z vsemi po-
stopki za vračanje nekdanjeg^^
občinskega premoženja in da
jim pripravi seznam celotnega
občinskega premoženja.
Brez razprave so nato po-
slanci potrdili predlog odloka
o gospodarskih javnih službah
v občini in sprejeli poročilo
komisije za lokalno samoupra-
vo. Ob tem je predsedstvo
skupščine že za aprilsko zase-
danje pripravilo predlog dr-
žavnemu zboru za spremembe
zakona o lokalnih volitvah.
Medtem je takšen predlog že
oblikoval poslanec Zmago Je-
linčič, zato so nekateri celjski
poslanci menili, da ne bodo
podpirali Jelinčičevih predlo-
gov. Glasovanje je pokazalo,
da predlog predsedstva ni do-
bil zadostne podpore.
V nadaljevanju so po hitrem
postopku sprejeli dopolnitve^
odloka o varstvenih pasovih in
zaščiti virov pitne vode na ob-
močju občine, ki dodatno vna-
ša v odlok vodni vir za Tre-
merje in Košnico. Z nekaj pri-
pombami pa so sprejeli osnut-
ka sprememb odlokov o javni
snagi in videzu naselij ter
o ureditvi cestnega prometa
v naseljih občine.
Poslanci pa se niso strinjali
s predlogom, da bi članom sve-
tov krajevnih skupnosti po-
daljšali mandat, ki se jim izte-
če ta mesec. Tako kot je držav-
ni zbor podaljšal mandate ob-
činskih skupščin do konca le-
ta, naj bi v tem času tudi kra-
jevnim skupnostim omogočili
normalno delovanje, vendar so
poslanci temu nasprotovali,
češ da predlog ni v skladu
z ustavo. T. CVlRIi.^
Okoriščanje brez posledic
Zahtevno In drago dokazovanje pravobranilca
Družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja je lani prejel
v presojo trinajst revizijskih
poročil celjske SDK. Od treh
celjskih primerov je le za In-
grad ugotovil oškodovanje
družbene lastnine.
V Ingradu je po besedah
pravobranilca Slavka Besnika
prišlo pri devetih prodajah ne-
premičnin do oškodovanja
družbene lastnine in okorišča-
nja posredniških podjetij na
račun Ingrada, ki so ga tako
oškodovali za približno 70 mi-
lijonov tolarjev. Tudi to je bil
eden od vzrokov za odpušča-
nje  delavcev  in neizplačilo'
plač, ugotavlja Resnik. Vendar
tudi ob vložitvi tožb kakšnih
pomembnejših posledic za kr-
šitelje ni, je povedal pravobra-
nilec ob obravnavi poročila
o delu na seji celjskega izvrš-
nega sveta. Dokazni postopek
je namreč zelo drag in zahte-
ven, saj poročila SDK niso do-
kazna listina. Poleg tega so bi-
li lahko postopki povsem ve-
ljavni z vidika zakonodaje do
sprejema Zakona o lastnin-
skem preoblikovanju podjetij.
V zadnjem času ugotavlja, da
revizijskih poročil ni več, kar
lahko kaže na to, da SDK
obravnava bolj zahtevne pri-
mere ali pa, da gre za pričako-
vanje sprememb lastninske
zakonodaje, saj pomeni revizi-
ja zastoj pri lastninskem preo-
blikovanju podjetja.
Sicer pa se je družbeni pra-
vobranilec samoupravljanja
ukvarjal tudi z obsežnim po-
dročjem varstva pravic delav-
cev, pri čemer ugotavlja, da se
je največ primerov nanašalo
na problematiko uvrščanja
med trajne presežke. Vse več
pa je tudi primerov, ko za po-
moč prosijo tisti občani, ki si
ne morejo privoščiti odvetni-
ških storitev.
TC
Evropski dosežek
v Šentjurju seminar z očetom glasbene
terapije
Po velikem mednarodnem
koncertu Življenjske pomoči,
ki je bil pred dnevi v celjskem
Narodnem domu, so v Šentjur-
ju ter Ljubljani pripravili prvi
seminar glasbene terapije Ul-
vvilla. Šentjursko podjetje Hu-
manitar-Družinska vzgoja,
Cvetke Jagodic, je pretekli te-
den povabilo očeta glasbene
terapije, prof. Heinricha Frie-
dricha Ulricha iz Nemčije, de-
fektologa, muzikologa in tera-
pevta, rektorja posebne šole.
Po tej terapiji je delo z otro-
ci, ki ne govorijo in ne morejo
brati, povezano s glasbeno ko-
munikacijo. Začenjajo že z ju-
tranjim petjem, glasba pa jih
spremlja ves dan. Otroke
vključujejo tudi v glasbene an-
samble, ki nastopajo po Evro-
pi ter Ameriki. Profesor je po-
vedal o svojem učencu, ki je
lani, po štirinajstih letih, začel
govoriti.
Udeleženke seminarja so
spoznale profesorjev model
v podrobnostih, pri tem pa tu-
di izdelovanje posebnih glas-
bil, kot jih izdelujejo za otroke
v invalidskem podjetju
v Landshutu. V letu dni pri-
pravi po dve glasbili. Dvain-
štirideset udeleženk ie spoznal
tudi tudi z osnovami didaktič-
nih veščin barvnega notnega
sistema.
Te bodo pridobile medna-
rodno spričevalo ter možnost
mednarodne izmenjave na fe-
stivalih Ulwilla. Naslednji se-
minar v Sloveniji bo oktobra,
ko bo znova nastopila glasbe-
na skupina Ulwilla. Tokratni
seminar je podprla celjska
enota Zavarovalnice Triglav.
BJ
Upokojitev in
imenovanje
Izvršni svet Celje bo občin-
ski skupščini predlagal razre-
šitev Budija Videtiča, pod-
predsednika občinske vlade in
sekretarja občinskega sekreta-
riata za družbenoekonomski
razvoj. Zaradi redne upokoji-
tve bo namreč svoje delo
opravljal le še do konca junija.
Hkrati je izvršni svet za na-
mestnico sekretarja občinske-
ga sekretariata za družbeno
ekonomski razvoj imenoval
Darjo Pavlina, dosedanjo sve-
tovalko v omenjenem sekreta-
riatu za področje denacionali-
zacije.
TC
Po Hofmannovem
pričanju
MABIBOB, 17. maja (Ve-
čer) - Avstrijski poslovnež
Dieter Hofmann je pričal
v sojenju v aferi z orožjem,
vendar ni povedal nič take-
ga, kar ne bi vedeli že do-
slej. Povedal je, da je bila
končna postaja letal iz
Kartuma sprva Zagreb, za-
radi prezasedenosti letališ-
ča pa je tovor pristal v Ma-
riboru. Sojenje so prekinili
do 6. junija.
Približno enake
težave
LJUBLJANA, 17. maja
(Delo) - Podpredsednik
Svetovne banke Michael
Bruno s sodelavci je bil
gost predsednika državne-
ga zbora Hermana Rigelni-
ka in predstavnikov parla-
mentarnih strank. Seznanil
se je z njihovimi pogledi na
gospodarsko politiko in
menil, da vse mlade države
spremljajo približno enake
težave pri prestrukturira-
nju bančnega in proizvod-
nega sektorja, privatizaciji
in previsoke obrestne mere.
Višje pol(o|nine
LJUBLJANA, 17. maja
(Delo) - Majske pokojnine
bodo višje za dobra 2 od-
stotka. Za toliko so se na-
mreč v primerjavi s febru-
arjem zvišale marčevske
plače. Upokojenci bodo po-
leg zvišane pokojnine ob
koncu maja prejeli še pora-
čun za pretekla dva me-
seca.
UlUmat Modrega
Janeza
LJUBLJANA, 17. maja
(Delo) - Kataloška prodaja
učbenikov Modri Janez bo
letos možna le v primeru,
da bo prišlo do povišanja
cen učbenikov v roku petih
dni, pravijo založniki. Si-
cer bodo morali starši ku-
piti tiste učbenike, ki so še
na voljo, saj jih zaradi za-
mrznjenih cen založniki ne
upajo ponatisniti.
Vrednotenje dela
na posvetu
BLED,  13. maja  (Delo)
- Na dvodnevnem posvetu
o plačah Društva za vred-
notenje dela so prvi dan
govorili o letošnji politiki
plač v gospodarstvu, drugi
dan pa so namenili razpra-
vi o oblikovanju plačnega
sistema. Najbolj vroča je
bila razprava o zakonu
o razmerjih plač v javnem
sektorju. Opozarjali so, da
se bodo po zakonu plače
zmanjševale 60 odstotkom
delavcem.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Sehšnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 20 - 19. maj 1994
!2
3
Puharjeva
v Elkroju in
Gorenju
Pretekli teden je mini-
strica za delo, družino in
socialne zadeve Jožica Pu-
har obiskala dve podjetji:
najprej se je ustavila v na-
zarskem Elkroju, kjer si je
ogledala uresničevanje
programov prezaposlova-
nja delavcev, ki jih je delno
financiralo tudi njeno mi-
nistrstvo. Nato pa so delav-
ci velenjskega Gorenja mi-
nistrici predstavili projekt
optimiranja stroškov v re-
žiji.
Drugič
nesiciepčni
Prejšnji teden je bila konji-
ška občinska skupščina že
drugič zapovrstjo nesklepčna.
Tako še vedno ni sprejet zak-
ljučni račun proračuna za pre-
teklo leto, seveda pa tudi ne
proračun za letos -- pa čeprav je
sklep o začasnem financiranju
že prenehal veljati.
Prav tako poslanci niso mo-
gli razrešiti zapleta v krajevni
skupnosti Dobrava-Gabrovlje,
kjer krajani novega naselja
Dobrovlje zahtevajo zmanjša-
nje tega naselja. O problemati-
ki nesklepčnosti zasedanja je
včeraj govorilo tudi predsed-
stvo skupščine, v kratkem pa
lahko pričakujemo ponovni
sklic 25. skupne seje vseh
zborov.
MBP
Rečičani proti
državnemu zboru
Določitev referendumskih
območij za ustanovitev novih
občin je v Mozirju največ raz-
burjenja povzročilo na Rečici
oh Savinji, kar pa ni čudno, saj
so Rečičanom po sklepu dr-
žavnega zbora vzeli približno
četrtino prebivalcev.
V sedanji KS Rečica sta
sporna dva kraja: za Homec-
Brdo so od vsega začetka uve-
ljavljanja lokalne samouprave
bili enotni, da naselje Brdo so-
di v KS Šmartno ob Paki in
s tem sedaj v bodočo občino
Nazarje, Homec pa ostane na
Rečici. Krajani v naselju Pri-
hova si sicer že več let prizade-
va priključiti k Nazarjam, na
zadiijem zboru krajanov pa so
se Prihovci odločili, da bodo
kraj razdelili in ga del priklju-
čili referendumskemu območ-
ju Nazarje, del pa Rečici. Dr-
žavni zbor je oba kraja v celoti
pridružil Nazarjam.
Kljub dokončnim sklepom
Rečičani niso opustili prizade-
vanj, da bi vsaj del izgubljene-
ga dobili nazaj. Prvi sad teh
prizadevanj bo današnja seja
tnozirskega izvršnega sveta,
naj kateri bodo razpravljali
o osnutkih odloka o razdruži-
tvi naselij Homec-Brdo in Pri-
hova. US
Vzpodbudno pri zasebnikih
v šmarski vladi ugotavlja-
jo da so lanski gospodarski
rezultati v občini boljši kot
leto poprej, posebnega razlo-
ga za zadovoljstvo pa še ni.
O tem so govorili pretekli te-
den, ko so obravnavali poro-
čilo o lanskem poslovanju
domačega gospodarstva.
Upanje vzbujajo zlasti za-
sebniki, ki ustvarjajo že pe-
tino prihodka občine, lani pa
so odprli tudi 216 novih de-
lovnih mest.
Rezultati šmarskih zaseb-
nikov so razveseljivi tudi, če
jih primerjamo z rezultati
v drugih občinah celjske re-
gije. Zaposlenost se je lani
zvišala za 1,5 odstotka, kljub
temu pa je bilo konec leta še
več kot 2 tisoč iskalcev zapo-
slitve, od tega približno po-
lovica. Na Smarskem imajo
po zadnjih podatkih 16-od-
stotno brezposelnost, s spod-
bujanjem zaposlovanja pri
zasebnikih pa jo nameravajo
še znižati.
Ugoden je tudi podatek,
da se je po nekaj letih indu-
strijska proizvodnja lani pr-
vič povišala (za 3 odstotke),
za en odstotek se je povečal
izvoz, uvoz je za približno
tretjino manjši, pri tem pa je
pokritost uvoza z izvozom
kar dvainpolkratna. Na nek-
danji jugoslovanski trg so iz-
vozili le še 6 odstotkov bla-
ga. V tej turistični občini so
bili lani po številu prenoči-
tev v državi na 3. mestu, de-
lež tujcev pa že dosega 31
odstotkov vseh prenočitev (v
rekordnem letu 1990 so imeli
v občini 35 odstotkov tujih
prenočitev).
Zaskrbljujoči so podatki
o izgubah, saj jih je šmarsko
gospodarstvo lani ustvarilo
kar za 37 milijonov DEM, od
tega   nad    80    odstotkov
v enem samem podjetju. Po-
tem ko so imeli v tej občini
pred dobrim letom le pet od-
stotkov regijskih izgub, se je
njihov delež zvišal že na pe-
tino. Zato so se na zadnji seji
šmarske vlade odločili, da se
bodo v kratkem sestali s ti-
stimi vodstvi podjetij, ki že
dalj časa poslujejo z izguba-
mi. Lani je z izgubo poslova-
lo vsako četrto podjetje.
V šmarski vladi pa so vse-
eno optimisti in menijo, da
so najnižjo točko gospodar-
skega razvoja že presegli.
BRANE JERANKO
Siovensice medicinsice sestre v Celju
Zlati znak tudi Margareti Dežnak In sestram celjskega nevrološkega oanelka
Mednarodni dan medicin-
skih sestre, 12. maj, so sloven-
ske sestre proslavile v Celju.
Na prireditvi v Narodnem do-
mu, ki sta jo pripravili Zborni-
ca zdravstvene nege Slovenije
ter Društvo medicinskih sester
in zdravstvenih tehnikov Ce-
lje, se jih je zbralo preko 650.
Kot je poudarila slavnostna
govornica Nana Domanjko,
predsednica Zbornice zdrav-
stvene nege Slovenije, je ob le-
tošnjem prazniku preko 1,4
milijona medicinskih sester si-
rom sveta obravnavalo proble-
me, ki so najbolj aktualni za
stroko zdravstvene nege in za
zdravje ljudi v najširšem po-
menu besede. »Naloge zahte-
vajo vedno več znanja in sa-
mostojnega odločanja, kako
pomagati družini in posamez-
niku znotraj nje, da bo polno
in srečno živel,« je dejala in
osvetlila današnji položaj slo-
venskih medicinskih sester.
Pri tem je opozorila na še ved-
no številne težave, s katerimi
se sestre srečujejo - ne nazad-
nje na še vedno prisotno moč-
no hierarhijo v zdravstvu, po
kateri medicinski sestri m
priznana ustrezna vloga in
s tem tudi ne cena za njene
storitve.
Na slovesni akademiji, obo-
gateni z izjemnim kulturnim
programom, so podelili tudi
letošnja najvišja priznanja,
zlate znake Zbornice zdrav-
stvene nege Slovenije. Prejele
so   jih:   Anja   Borjančič   iz
zdravstvenega doma Postojna,
Ljudmila Brčin iz Srednje
zdravstvene šole Piran, Mar-
gareta Dežnak iz celjske bol-
nišnice, Slavka Dular iz bol-
nišnice Novo mesto, Bojana
Filej iz Zdravstvenega doma
Maribor, Antonija Ivanuša iz
mariborske bolnišnice, Petra
Kersnič iz ljubljanske gineko-
loške klinike, Marija Koza-
memik iz bolnišnice Begunje,
upokojeni medicinski sestri - iz
patronaže Vrhnika Ela Lah in
iz bolnišnice Slovenj Gradec
Frida Roblek ter negovalni tim
medicinskih sester nevrolo-
škega oddelka bolnišnice
Celje.
MBP
Foto: EDI MASNEC
O zdravstveni vzgoji otroic in mladine
Srečanje slovenskih zdravnikov bo v petek In soboto v Laškem
Zdravniško društvo Celje
skupaj s Slovenskim zdravni-
škim društvom pripravlja že
131. redno letno srečanje slo-
venskih zdravnikov. Tokrat bo
20. in 21. maja v dvorani Kul-
turnega centra Laško.
Na srečanju pričakujejo več
kot 200 zdravnikov, predstav-
nikov regionalnih društev in
strokovnih sekcij. »Udeleženci
predstavljajo strokovni in or-
ganizacijski vrh slovenskega
zdravništva, pričakujemo pa
tudi kolege iz tujine,« pojas-
njuje predsednik organizacij-
skega odbora dr. Igor Praznik,
sicer predsednik celjskega
zdravniškega društva.
Prvi dan srečanja je name-
njen stanovsko organizacijski
tematiki, drugega dne pa bodo
obravnavali strokovno temo in
sicer zdravstveno vzgojo otrok
in mladine, ki so jo izbrali
v sozvočju z letom družine. »S
tem se Slovensko zdravniško
društvo vključuje v sklop pri-
reditev v tem letu v skladu
z resolucijo OZN, ki glede
zdravstvenega varstva družine
sicer ne predvideva bistvenih
novosti, zahteva pa le, da so
programi zdravstvenega var-
stva otrok ter moških in žensk
v rodni dobi bolj kot doslej
usmerjeni v preventivo, torej
v krepitev zdravja in pravo-
časno preprečevanje bolezni,
s čimer naj bi pričeli že v pred-
šolski in šolski dobi,« razlaga
izbor teme dr. Praznik.
Pokrovitelja srečanja bosta
minister za zdravstvo dr. Boži-
dar Voljč in minister za šolstvo
in šport dr. Slavko Gaber.
MBP
Strinjanje s podražitvama
Voda za 38 odstotkov, odvoz smeti za 121?
Šmarska vlada je pretekli
teden dala pozitivno mnenje
k predlogu spremembe cen ne-
katerih komunalnih storitev.
Tako bi ceno vode zvišali za 38
odstotkov, odvoz smeti pa za
121 odstotkov. V Obrtno ko-
munalnem podjetju, ki je po-
stalo občinska last, ugotavlja-
jo da v zvezi z znanimi cenov-
nimi omejitvami ne bodo zmo-
gli pokrivati niti izgub iz pre-
teklih let.
Na področju vodooskrbe
imajo v slatinskem OKP vsa-
koletne izgube, nazadnje, lani,
18 milijonov tolarjev. Pri reše-
vanju izgub so si pomagali
predvsem s posojili. Finančne
težave imajo tudi v zvezi s po-
večanjem zmogljivosti vodo-
voda Šmarje-Rogaška Slati-
na-Rogatec, z 7 milijonov
DEM vredno naložbo. Tega
naj bi gradili tudi s pomočjo
lani uvedenega prispevka
k ceni vode, ki pa so ga morali
ukiniti.
Z odvažanjem odpadkov pa
so v OKP zaključili lansko leto
z blizu dvema milijonoma to-
larjev izgube. V komunali do-
kazujejo, da sedanje cene ne
zagotavljajo niti enostavne re-
produkcije, v preteklih letih
pa zaradi prenizkih cen niso
uspeli nabaviti novih vozil. Po
predvidenih podražitvah bi
v gospodinjstvih plačevali za
odvoz smeti 9,56 SIT po kva-
dratnem metru (v gospodar-
stvu 15,15 SIT). Za oskrbo
z vodo pa bi dobili iz gospo-
dinjstev za kubični meter
58,75 SIT ter iz gospodarstva
85,60 SIT.
Za zadnjo sejo šmarske vla-
de so v OKP pripravili številne
podatke o oskrbi z vodo ter
odvozu odpadkov, tudi po na-
Šmarska vlada se je pretekli
teden strinjala s povišanjem
cene za vrtec v Rogaški Slati-
ni, pri tem pa bo najvišji pri-
spevek staršev znašal 9.900
SIT. Najvišji prispevek plaču-
je nekaj več kot polovica star-
šev. V Vzgojno-varstvenem za-
vodu Rogaška Slatina so za
maj ugotovili 18,6 odstotno
povišanje ekonomske cene,
kar znese 20.700 SIT.
sel jih, o preteklih in prihod-
njih naložbah, cenik komunal-
nih storitev ter podatke o pov-
prečnem osebnem dohodku.
Ta je decembra lani znašal od
okoli 42 tisoč pa vse do nekaj
nad dvesto tisoč tolarjev.
BJ
Denar za podjetnišice naložbe
v šmarski občini uspešno
spodbujajo rast malega go-
spodarstva. Še v tem mesecu
^odo objavili razpis za dode-
litev kreditov za podjetnike
^ačetnike ter za širitev de-
javnosti, saj je občinski pro-
račun že tretje leto zapored
zagotovil zanje finančno
Podporo.
i Podjetniki začetniki naj bi
pfejeli za samozaposlitev po
š^SOO DEM kredita, če so pri-
dobili nepovratni denar za-
voda za zaposlovanje, pa
1500 DEM. Najvišje posojilo
bi lahko znašalo 2 milijona
tolarjev. Z ustanovitvijo
Sklada za razvoj obrti in po-
djetništva bodo nad 9 milijo-
nov tolarjev prenesli v ta
sklad, ki bo s tem denarjem
gospodaril. Tudi letos se bo-
do v okviru razpisa povezali
z večjimi bankami ter med
njimi poiskali najboljšega
ponudnika.
Lani je skupni znesek raz-
pisanih kreditov znašal 32
milijonov tolarjev, od tega je
denar za samozaposlitev do-
bilo 33 kandidatov. S tem
denarjem so podprli tudi 24
programov za razširitev de-
javnosti. Kredit so prejeli za
čas od enega do treh let, po
9-odstotni obrestni meri.
Šmarski sekretariat za go-
spodarstvo pripravlja letos
dva razpisa za dodeljevanje
omenjenih kreditov.
BRANE JERANKO
PO SVETU
Ministri EU o BiH
BRUSELJ. 16. maja (De-
lo) - Svet Evropske unije
oziroma njeni zunanji mi-
nistri so prvič po sestanku
zunanjih ministrov v Žene-
vi obravnavali položaj
v Bosni in Hercegovini.
Verjetno bodo med drugim
podprli temeljne sklepe
omenjenega sestanka, saj
se ga je udeležilo tudi pet
ministrov članic EU.
Voski BiH in HVO
združeni
SARAJEVO, BEO-
GRAD,    16. maja    (Delo)
- V Sarajevu je s 40-dnevno
zamudo začel delovati
Združeni štab Vojske BiH
in HVO, ki ga vodita gene-
ral Fikret Muslimovič in
Milivoje Petkovič. Po voja-
škem sporazumu z Dunaja,
potem pa še iz Zagreba in
Splita, je bilo formiranje
skupnega poveljstva načr-
tovano za 5. april, toda ge-
nerali so očitno čakali, da
se dokončno rešijo vse poli-
tične dileme v zvezi z usta-
novitvijo federacije. Ruski
posebni odposlanec Vitalij
Curkin je med srečanjem
s srbskim predsednikom
Slobodanom Miloševičem
dejal, da je nujna takojšnja
uresničitev dogovora iz Že-
neve.
Tudi brez pogajanj
napredeic
KAIRO, 16. maja (Delo)
- Ameriški zunanj i minister
Warren Christopher se po
dobrih desetih dneh po-
novno mudi na Bližnjem
Vzhodu. Tokrat je njegova
misija namenjena sirsko-
izraelskim mirovnim poga-
janjem, ki so že skoraj tri
mesece pretrgana. Kljub
zastojem v mirovnih poga-
janjih pa je v odnosih med
Sirijo in Izraelom prišlo do
nekaterih premikov, saj je
sirski predsednik v začetku
maja prvič uradno pristal
na normalizacijo odnosov,
po drugi strani pa je tudi
vlada v Jeruzalemu prista-
la na umik z Golanske pla-
note.
Nelcje ven, drugje
noter
SARAJEVO, NEW
YORK,   17.   maja   (Delo)
- Francija bo do konca leta
umaknila 2500 pripadni-
kov mirovnih enot iz nek-
danje Jugoslavije. Varnost-
ni svet svetovne organiza-
cije pa bo v Ruando poslal
5500 modrih čelad ter uve-
del mednarodni embargo
na dobavo orožja.
Kriza v Hrvašici
ZAGREB, 17. maja (De-
lo) - Hrvaška se je očitno
znašla v hudi parlamentar-
ni krizi, ker namerava
HDZ dokončno obračunati
s Stipetom Mesičem in Jo-
sipom Manoličem.
Omivanje roic po
srbsko
BEOGRAD, 16. maja
(Delo) - V vrhovih vladajo-
če socialistične stranke za-
vračajo kakršnokoli krivdo
v aferi v zvezi z banko Da-
mifent in oropanjem deviz-
nih varčevalcev. Hkrati
pravijo, da se je oblast poz-
no odzvala in da ne bodo
branili svojih ljudi v more-
bitnih sodnih procesih.
Št. 20 - 19. maj 1994
4
Certifikat icaifovosti tudi v Eiiiroju
v proizvodnji modne konfekcije
Elkroj v Nazarjah se lahko pohvali-
jo, da so prejšnji mesec pozitivno
opravili preizkus kakovosti poslo-
vanja po standardih ISO 9001. Cer-
tifikat bodo prejeli konec maja,
uspeh pa je krona leto in pol traja-
jočega intenzivnega dela.
Certifikat pomeni korak naprej
k obvladovanju stroškov in nasploh
kakovosti poslovanja podjetja. »Na
tej osnovi bomo pripravili nov si-
stem nagrajevanja, saj so sedanji
izračuni dohodnine izredno desti-
mulativni za naše delavke,« pravi
direktorica Elkroj a Marija Vr-
tačnik.
V Elkroju trenutno vsak dan 910
delavcev izdela 4 tisoč hlač, kar let-
no pomeni 1,1 milijona hlač. Od te-
ga jih 80 odstotkov izdelajo kot sto-
ritev, ostalo pa prodajo sami doma
ali v tujini. Letni prihodek podjetja
je približno 30 milijonov mark.
»Slovenski trg se izredno oži, ne-
nehno se ubadamo z nelegitimno
konkurenco. V podjetju ne zahteva-
mo zaščite, želimo le pravni red in
kontrolo trga,« pravi Vrtačnikova.
Kljub vsem težavam pa v Elkroju
v zadnjem času precej sredstev na-
menjajo za investicije, v zadnjem
obdobju so za posodobitve namenili
kar 3,5 milijona mark, sedaj pa raz-
mišljajo tudi o raznih investicijah
v likalnici, saj tkanine postajajo vse
bolj zahtevne. »Za nas sta rešitvi le
investicije in znanje,« je prepričana
Vrtačnikova.
V Elkroju že razmišljajo o lastni-
njenju. Trenutno je podjetje organi-
zirano kot delniška družba, kjer
imajo delavci 3 odstotke lastnine,
ostalo pa je družbena last. Program
preoblikovanja predvideva večji
delež lastništva delavcev v struktu-
ri kapitala, do 60 odstotkov, po na-
činu notranjega odkupa.
V Elkroju še vedno intenzivno
razvijajo lastne blagovne znamke,
Elkroj, Formula El za športni pro-
gram in Carier za elegantne ženske
in moške hlače. Ravno slednja je
tista, ki se na trgu zaradi elegance
in kakovostne izdelave vse bolj uve-
ljavlja. US
Brezposelnost le lahko Izziv
stopnja brezposelnosti je
v Sloveniji začela naraščati
po letu 1986 in se po zadnjih
ocenah približuje 15 odstot-
kom. Najbolj prizadeti so
mladi do 25. leta, brezposel-
ni brez poklicne izobrazbe
ter starejši brezposelni. Tem
skupinam je bila namenjena
prva učna delavnica v Žalcu
z naslovom Brezposelnost je
lahko izziv.
Delavnica je bila v začetku
maja, skupno sta jo organizi-
rala UPI - Ljudska univerza
Žalec in tamkajšnja enota
Zavoda za zaposlovanje, de-
nar zanjo pa so pridobili iz
programa Phare. Delavnico
v Žalcu sta vodila Andrej
Sotošek ter Alja Roš z UPI
- Ljudske univerze Žalec.
Program je bil sestavljen iz
šestih tem in sicer brezposel-
nost in socialne posledice,
pravna ureditev zaposlova-
nja in zavarovanja v prime-
rih brezposelnosti, brezpo-
selnost in odnosi v družini,
obremenilni in krizni dogod-
ki v vsakdanjem življenju,
kako razumeti stres brezpo-
selnosti in se soočiti z njim
ter smiselno načrtovanje
osebnega in poklicnega živ-
ljenja brezposelnih.
Organizatorji ocenjujejo,
da je bila prva učna delavni-
ca uspešna, saj so se nekateri
udeleženci že odločili za sa-
mozaposlitev, vključevanje
v izobraževanje in organizi-
ranje pomoči starejšim. Zato
bodo s podobnimi oblikami
dela nadaljevali tudi v pri-
hodnje.
m
- 1,1..............1 ■ I-.....■iiii—n...................................................    ,^«9»
Direktor za transport in infrastrukturo Evropske banke za,
obnovo in razvoj Roy Knighton ter predsednik Družbe za avto-
ceste Republike Slovenije Jože Brodnik med podpisom pogodbe
v Celju.
Posojilo za odsek
Pesnica - Šentilj
Direktor za transport in
infrastrukturo Evropske
banke za obnovo in razvoj iz
Londona Roy Knighton in
predsednik DARS Jože
Brodnik sta v petek v Celju
podpisala posojilno pogodbo
za izgradnjo avtocestnega
odseka med Pesnico in Šen-
tiljem.
Evropska banka bo za ta
odsek zagotovila 32,1 milijo-
na dolarjev posojila, sloven-
ski delež, to bo še preostala
polovica denarja, pa bo
zbran z bencinskim tolar-
jem. Banka bo za izgradnjo
slovenskih cest namenila še
približno 30 milijonov dolar-
jev  posojila,  pogodba  bo
podpisana v kratkem, denar
pa bo namenjen predvsem
izgradnji vzhodnega dela av-
tocest. Direktor za transport
in infrastrukturo v Evropski
banki je v Celju ob tej prilož-
nosti dejal, da je delovanje
Družbe za avtoceste inovati-
ven in pragmatičen način
obravnavanja avtocest, ki bi
ga lahko uporabili tudi
v drugih državah. Banka pa
namerava z vlado ter DARS
sodelovati tudi v prihodnje,
ne le pri gradnji avtocest,
temveč tudi pri obnovi in re-
konstrukciji sedanjega cest-
nega omrežja.
m
Foto: EDI MASNEC
Projekt zmanjševanja režije
v Gorenju v Velenju uresni-
čujejo projekt optimiranja
stroškov v režiji, ki so ga začeli
lani septembra s pomočjo sve-
tovalne agencije At Kearney.
Z uvajanjem projekta so
pričeli predvsem zato, ker so
se zavedali, da morajo obvez-
no znižati stroške proizvodnje.
Vodilo pri uresničevanju ni bi-
lo zmanjševanje števila ljudi.
Sicer so ugotavljali viške, ven-
dar so iskali tudi načine za čim
manj boleče razreševanje pre-
sežnih delavcev. V projekt so
zajeli več kot 2400 režijskih
delavcev, do konca maja pa so
uresničili že približno 40 od-
stotkov nalog iz tega progra-
ma. Najbolj temeljite spre-
membe so bile potrebne v eno-
ti Vzdrževanje, skupno pa so
s pomočjo projekta zmanjšali
število zaposlenih za 192 de-
lavcev, ob zmanjševanju pa so
tudi na novo zaposlovali. Tako
so v Gorenjevih Gospodinjskih
aparatih že dosegli, da je več
neposrednih delavcev kot tako
imenovane režije, izboljšala pa
se je tudi izobrazbena struktu-
ra zaposlenih.
Projekt zmanjševanja režije
so uresničevali s pomočjo mi-
nistrstva za industrijo, gene-
ralni direktor Gorenja Jože
Stanič pa je ob obisku mini-
strice Jožice Puhar povedal,
da je bilo ministrstvo za delo,
družino in socialno politiko
prvo, ki jim je pomagalo pri
razreševanju problemov. Mi-
nistrica Puharjeva je projekt
ocenila kot izredno kakovo-
sten in menila, da bi bil lahko
vzgled tudi drugim.
US
po čem so devize?,
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Ograd Ormož nudi
fasadno zidno opeko, luknji-
často opeko, navadno opeko,
klinker opeko, modul blok,
stropna polnila in opečne tu-
ljave. Informacije: tel. 062/
701-201 in fax 062/701-217
(Milan Lukaček).
- Kamnolom Amfibolovske-
ga skrilavca Oplotnica nudi
okrasni kamen, testiran in
ocenjen kot visokokvaliteten,
debeline od 1 do 5 cm, pravilne
(obloge kopalnic in kaminov)
in nepravilne (zunanje obloge)
oblike, sive in rjave barve. In-
formacije: tel. 062/819-689
(Jože Leva).
- Podjetje Zahod d.o.o. Ko-
per nudi trgovinam in grosi-
stom nov proizvod (pripomo-
ček) iz uvoza - pištola na zrač-
ni pritisk za odmaševanje
umivalnikov, kadi, bidejev,
cevi ipd... Izdelek nadomesti
kemična in mehanska sredstva
za odmašitev odtočnih cevi.
Informacije: tel. in fax 066/23-
166 (Bojan Filipič).
- Podjetje Miši d.o.o. Ljub-
ljana nudi izdelovanje poliz-
delkov ter končnih izdelkov iz
vseh vrst plastičnih mas. In-
formacije: tel. 061/127-18-20
(Edo Rednak).
- Podjetje Bigg d.o.o. Ljub-
ljana nudi računalniški pro-
gram za tehnično analizo
vrednostnih papirjev Tory
Chart. Enostavna uporaba,
dobre rezultate daje pri anali-
zi delnic. Informacije: tel. in
fax 061/1406-279 (Niko Delič).
Povpraševanje:
- AvstrijskopodjetjeErexco-
Handelsgesellschaft MBH išče
v Sloveniji izdelovalca tapeci-
ranih miz. Natančni opis in
skica je na voljo v informacij-
ski pisarni CIS GZS. Informa-
cije: tel. 0043/1-450-2126 in
fax 0043/1-450-2173 (Marion
Seboek).
- Nemško podjetje Ballonfa-
brik išče slovensko podjetje
— izdelovalca čolnov in zračnih
blazin. Informacije: tel. in fax
0049/821-42-02-140 (Horst
Hassold).
- Podjetje Ograd Ormož išče
partnerje za razvoj projektov
»novi proizvodi iz gline« in
»izgradnja proizvodne linije
za proizvodnjo strešnika«, so-
vlaganje ter organiziranje trž-
nega nastopa. Informacije:
tel. 062/701-201 in fax 062/
701-217 (Milan Lukaček).
- Podjetje Vini d.o.o. Mokro-
nog išče proizvajalce bluz, pr-
tov, brisač in jutranjih halj za
izvoz. Informacije: tel. 068/49-
226 (Vinko Kos ml.).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Bankirji v Bogaški
Pred kratkim so se
v Zdravilišču Rogaška na
dvodnevni letni skupščini
Forex zbrali predstavniki
večine slovenskih poslov-
nih bank, srečanja pa se je
udeležilo tudi 40 gostov iz
ZDA, Avstrije, Italije,
Nemčije, Švice, Luxem-
burga ter Hrvaške. Forex je
mednarodna bančna orga-
nizacija, namenjena pred-
vsem urejanju razmer na
deviznem tržišču. Skupšči-
no je odprl guverner Banke
Slovenije dr. France Arhar.
Udeleženci so tokrat govo-
rili o razmerah na deviz-
nem tržišču doma in v sve-
tu ter problemu mednarod-
ne zaščite deviznega poslo-
vanja.
Novo vodstvo
Konusa
v začetku maja je Sklad
za razvoj imenoval novega
direktorja konjiškega Ko-
nusa, to funkcijo poslej
opravlja Adi Klokočovnik.
Od februarja je bilo v Ko-
nusu za tri mesece imeno-
vano štiričlansko vodstvo,
ki je ob izteku pogodbe
ocenilo, da prihaja do dolo-
čenih razhajanj med politi-
ko Sklada za razvoj, ki je
lastnik Konusa in ki je ori-
entiran bolj v delitev Ko-
nusa, stečaje ter razprodaje
njegovih delov. Začasno
vodstvo meni, da bi takšna
politika Sklada povzročila
zmanjševanje števila zapo-
slenih v Konusu za več kot
polovico, obenem pa so
Branko Pavlin, Martin
Grum, Rado Bremec in
Stane Božičnik prepričani,
da se zaradi neusklajenih
konceptov pojavlja kon-
flikt tudi ob imenovanju
novega poslovodstva oziro-
ma da je Sklad na direktor-
sko mesto v Konusu posta-
vil svojega človeka.
Za partnerstvo
brez vprašaja
Celjsko društvo ekono-
mistov bo med 26. in
28. majem pripravilo
X. Tribuno tržnega gospo-
darstva. Na posvetu bodo
spregovorili o tržnih ko-
munikacijah, Oglaševalski
zbornici Slovenije, kreativ-
nosti v evropskem oglaše-
vanju, aktualnem gospo-
darskem trenutku. Evrop-
ski uniji in Sloveniji, mar-
ketinškem načrtu podjetni-
ka, izzivih mednarodnega
poslovanja in pomenu
srednjeeevropskih trgov za
naša podjetja. Geslo letoš-
nje tribime je »Slovensko
gospodarstvo enakovreden
partner na svetovnih tr-
gih?«, na posvetu pa naj bi
ugotovili, kaj je potrebno
storiti za enakovredno
partnerstvo - brez vprašaja
Prenova pošte
Sredi junija se bo celjska
pošta preselila v prostore
sedanje restavracije Pošta
Tam bo ostala do konca le-
ta, ko bo predvidoma kon-
čana temeljita obnova se-
danjega poštnega poslopja
Med drugim je na dvoriščni
strani predviden večji pri-
zidek, kjer bo dovolj pro-
stora za širitev poštnih de-
javnosti, celotna naložba
pa bo veljala približno 180
milijonov tolarjev.
Št. 20 - 19. maj 1994
5
Polževa pot slovenske
privatizacije
^Konec leta bomo Imeli kup državnih, ne pa privatiziranih,
podietU,-' pravi dr. Alenka Znidaršič-Kranjc
»Odločitev za privatizacijo je bila sprejeta in
tega procesa ni več mogoče zaustaviti. Privati-
zacija kot vsako drugo prerazdeljevanje pre-
moženja pomeni, da moram nekomu vzeti, da
dam drugemu. Gre le za vprašanje, katera pre-
razdelitev je družbeno dopustna in katera ni.
V procesu privatizacije gre za zakonito krajo
nekaterim, da lahko dobijo drugi.«
Direktorji res kradejo?
Uvod je iz ene od knjig dr. Alenke Žnidaršič-
Kranjc. Postojnčanka po rodu je od lanske
pomladi svetovalka predsednika slovenske
vlade za področje prestrukturiranja in privati-
zacije podjetij. Pred dnevi so jo na pogovor
povabili člani žalskega kluba Manager. Dr. A-
lenka Žnidaršič-Kranjc je imela dovolj prilož-
nosti, da spozna ne le teorijo, temveč tudi
prakso slovenskega gospodarskega življenja.
Zaposlena je bila v postojnski SDK, kasneje je
presedlala v dve postojnski firmi, si nabirala
izkušnje na inštitutu za kriminologijo in inšti-
tutu za menedžment, lani se je zaposlila kot
zasebna raziskovalka, poznajo jo študentje
ljubljanskih fakultet, zdaj je v vladi.
V javnosti vlada prepriča-
nje, da je privatizacija zakoni-
ta kraja. Ali slovenski direk-
torji res tako na veliko kradejo
v sedanjem privatizacijskem
procesu?
Različni so. So direktorji, ki
so si v procesu privatizacije
tudi kaj prisvojili. Iz revizij-
skih zapisnikov in tistega, kar
je dokazano, pa se vidi, da
takšnih primerov ni veliko.
V glavnem gre za primere, kjer
se je privatiziralo na račun
preveč izplačanih osebnih do-
hodkov, preveč izplačanih re-
gresov in podobno. Nekaj let
ivazaj smo imeli Markovičev
zakon, ki je uveljavljal obliko
lastninjenja z internimi delni-
cami. Podjetja, ki so se lastni-
nila po tistem sistemu, so mo-
rala vrniti vse, za kar so bili
prizadeti v tem procesu oško-
dovani. Podobno velja za iz-
plačila plač in regresov, ki ta-
krat pač niso bila omejena.
Ponekod so izplačevali osebne
dohodke in regres v obvezni-
cah, tudi to je bilo dovoljeno.
Potem so se odpisovale terja-
tve, kar se danes šteje za oško-
dovanje družbenega kapitala,
pa je bilo po zakonu o računo-
vodstvu še pred nekaj meseci
obvezno terjatve odpisati po
60 dneh. Gre za stvari, ki po
mojem mnenju ne pomenijo
nobenega oškodovanja druž-
benega kapitala.
Seznam podjetij, ki so na
Agencijo oddala svoje progra-
me lastninskega preoblikova-
nja, je skromen. Zakaj se slo-
venska privatizacija odvija ta-
ko po polževo?
Glavne zavore so revizije in
denacionalizacija, se mi pa že
postavlja vprašanje, koliko so
se slovenska podjetja sploh
pripravljena privatizirati.
Dejstvo je, da nismo v stanju
ugotoviti, kaj se v podjetjih
dogaja in zakaj ni večjega in-
teresa za privatizacijo. Direk-
torji v glavnem zagotavljajo,
da so podjetja predraga, da ni-
so sposobna prenesti takšnega
odliva sredstev, kot bi ga zah-
teval odkup podjetja. To se mi
ne zdi ustrezno pojasnilo. Bo-
jim se, da sta likvidnost in
kvaliteta tehnološkega razvoja
tako nizki, da se podjetja bori-
jo samo za preživetje. In takš-
nih podjetij je najbrž precej
več, kot si mislimo.
Državna podjetja
namesto
privatiziranih
Kaj menite, kakšno bo sta-
nje konec leta, ko naj bi zak-
ljučili proces privatizacije?
Bomo namesto privatiziranih
imeli kup državnih podjetij?
Preko dva tisoč slovenskih
podjetij bi moralo oddati pro-
grame lastninskega preobliko-
vanja. Do sedaj je to storilo
samo 300 podjetij. Julija in av-
gusta se kaj prida ne bo doga-
jalo, tako da je dejansko vpra-
šanje, kolikšen del podjetij bo
do konca leta oddal svoje pri-
vatizacijske programe. Ne gle-
de na to, da bodo v podjetjih
zdaj verjetno pohiteli, so po
mojem mnenju nerealna priča-
kovanja, da bomo presegli po-
lovico tistega, kar bi moralo
biti oddano na Agencijo. To
pomeni, da bomo imeli večino
podjetij v državni lasti, posle-
dica tega pa bo prodaja teh
podjetij na odprtem tržišču.
Majhno šte\ilo lastninskih
programov po svoje pritrjuje
razmišljanju nekaterih gospo-
darstvenikov, da je bolje poča-
kati na državno streho in se
potem odkupiti od države. Kaj
menite o takšnih razmišlja-
njih?
Prodaja Skladovih podjetij
kaže, da so v tem primeru po-
goji za odkup ugodnejši kot
pri delavskem odkupu, podjet-
ja se prodajajo ceneje, manj-
šim skupinam ali celo posa-
meznikom, in to na enake ali
celo daljše roke, kot je tistih
5 let, določenih za delavski od-
kup. Zaradi tega se torej po-
javljajo razmišljanja, da je bo-
lje in enostavneje čakati. Se pa
menedžment za to v praksi
redkeje odloča, predvsem za-
radi rizika, kdo bo potem novi
lastnik.
Delavski odkup prevladuje
v večini programov lastnin-
skega preoblikovanja ali, kot
pravijo nekateri: to je ponovno
samoupravljanje, le da gre to-
krat za plačano samoupravlja-
nje. Ste pričakovali takšno za-
nimanje za delavski odkup?
Pričakovali smo, da se bo
delavski odkup najpogosteje
pojavljal, predvsem zato, ker
smo z revizijami in negativnim
odnosom do tujcev in menedž-
menta v podjetjih praktično
zatrli vsako, tudi zdravo po-
budo posameznikov, da bi po-
stali lastniki večjega deleža.
Samoupravljanje je problem:
z vidika menedžmenta, ki bo
delal za svoje delavce, po dru-
gi strani pa bo delavec lastnik,
ki bo prejemal plačo in divi-
dendo, če bo podjetje šlo v ste-
čaj, pa bo hkrati izgubil delo
in svojo lastnino. Rizik je pre-
cej večji kot danes.
Novi iastniki
predvsem trosijo
Na pogovoru v Žalcu ste de-
jali, da sedanja struktura last-
nikov ni tisto, kar bi si v Slo-
veniji želeli. Po vaše so to last-
niki, ki so preveč usmerjeni
v potrošnjo.
Gre za tiste lastnike, ki se-
daj postajajo lastniki podjetij
mimo zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij. Last-
nike, ki kupujejo podjetja od
Sklada, podjetja v stečajih in
podobno. Čeprav gre za kratek
rok, odkar so bila podjetja
prodana na takšen način, opa-
žamo, da so marsikje že spet
uvedeni stečaji, kupnine niso
bile plačane, podjetja se vra-
čajo nazaj v Skladove roke.
Gre za problem menedžmenta,
ki je zainteresiran za potroš-
njo, ne pa za proizvodnjo. To
je dolgoročno lahko velik pro-
blem.
Kakšna bi torej morala biti
vloga menedžmenta?
Predvsem bi morali iskati
aktivnega lastnika. To je lahko
skupina ali posameznik v po-
djetju ali izven podjetja.
Skratka, skupina ljudi, ki je
sposobna biti aktiven menedž-
ment in ki je v preteklosti
s svojim delom to že dokazala.
Vsi gospodarstveniki pravi-
jo, da je privatizacija v tem
letu njihov osrednji problem.
Je to res tisto ključno vpraša-
nje, s katerim se naj ukvarja
slovensko gospodarstvo v tem
trenutku?
Mislim, da je potrebno pri-
vatizacijo izpeljati po najkraj-
ši poti. To pomeni čim prej od-
dati program, registrirati po-
djetje in se lotiti strateških
vprašanj. Eno od teh je iskanje
aktivnega lastnika. Ampak to
je res samo eno od vprašanj,
istočasno bi se morali lotiti
tehnološkega in finančnega
razvoja. V tem trenutku direk-
torji izgubljajo preveč energije
samo za privatizacijo. Podjetja
odkupujemo na dan 1.1.1993
in v podjetjih še vedno niso
doimieli, da danes večajo ali
manjšajo premoženje samega
sebe. Še vedno delajo tako, da
se vrednost premoženja ne po-
večuje. To je ciklus neivestira-
nja podaljšalo na pet, šest let,
preden bo privatizacijski ci-
klus zaključen, se to lahko
razvleče še na naslednjih pet
let. Brez investiranja v tehno-
logijo v tako dolgem obdobju
pa podjetje ne more preživeti.
V Evropi zagotovo ne. In tu
vidim dolgoročni gospodarski
problem Slovenije.
IRENA BAŠA
Večino slovenskih državljanov zanima predvsem to, kaj storiti
s certifikati. Vložili bi jih v dobra velika podjetja, ki naj bi se
odločila za javno prodajo. Dr. Alenka Znidaršič-Kranjc pa
meni, da to ni najbolj pametna naložba. »Podjetja, ki gredo
v javno prodajo, so dobra podjetja. Zato je v njihovi bilanci
stanja izkazano tako imenovano dobro ime podjetja, ki pa nima
realnega pokritja oziroma ima pokritje v svojem imidžu. Tisti,
ki kupuje delnico dobrega podjetja, kupuje njegov imidž. Če je
tega imidža 30 odstotkov, je v startu preplačal delnico tega sicer
dobrega podjetja za 30 odstotkov. Če je v javni prodaji interes
zelo velik, kar je običajno pri naših primerih, potem za posa-
mezno delnico plačaš še 20 ali 30 odstotkov več. To pomeni, da
že na začetku preplačaš delnico za 50 ali 60 odstotkov.
Nasprotno pa bo v investicijskih družbah mogoče kupovati
delnice podjetij posredno po polovičnih cenah. Vsaj na začetku
nižje takšna delnica ne more pasti in zato se mi zdi to boljša
naložba.«
Telefonifax: 063 713 285
Prvi stečaj v Glinu
Pretekli teden je začel razpadati nazarski Glin: za hče-
rinsko fimo Stavbno pohištvo so na celjskem sodišču spre-
jeli sklep o uvedbi stečajnega postopka.
Stečajni upravitelj je postal Velenjčan Rudi Satler, prvi
narok za preizkus terjatev pa bo 27. julija. V Stavbnem
pohištvu je bilo pred stečajem zaposlenih 218 delavcev, ki
se bodo sedaj preselili na zavod za zaposlovanje.
V podjetju se dogovarjajo, da bi druga Glinova firma.
Žaga, nadaljevala del proizvodnje Stavbnega pohištva in
zaposlila tudi nekaj delavcev.
novo na borzi
Skupščine
delničarjev
Piše: Darja Orožim
V zadnjem času se vrstijo
skupščine delničarjev. Borzni
posredniki in investitorji pa
razmišljamo, kaj bo s tečaji.
Nekateri menijo, da so delnice
že previsoko in jih prodajajo,
drugi so mnenja da ni razlogov
za padec in delnice kupujejo.
Zato tečaji večine delnic malo
rastejo in malo padajo, vendar
za manj kot 1% navzdol oz.
navzgor. Najbolj zanimivo pa
je gibanje delnic Salusa. Del-
nice so ničkolikokrat presegle
limit trideset odstotne rasti.
Po zadnji objavi pa se je v pe-
tek 13. 5. 1994 krivulja obrnila
navzdol, tako da skoraj vsak
dan padajo po 10% in so na
torkovem sestanku dosegle te-
čaj 20.561,00 SIT/delnico.
Po petkovem poizkusu neke
borzne hiše, da bi dvignila te-
čaj Probanke - javljena je bila
aplikacija preko 1.200 lotov
Probanke po 25.000,00 SIT;
tečaj pada po 2% na dan in je
delnica dosegla povprečno
vrednost 23.699,00 SIT.
V zadnjih nekaj dneh je zelo
veliko prometa z obema delni-
cama SKB banke, zlasti z red-
nimi delnicami. Na torkovem
sestanku je bilo z njo največ
prometa in sicer za več kot 2,6
mio DEM in je dosegla pov-
prečni tečaj 44.078,00 SIT/del-
nico. Tečaj se počasi ponovno
dviguje.
V četrtek so vrednost delnic
Nike prvič v zgodovini te
družbe prekoračile mejo
150.000,00 SIT/dehiico in na-
daljujejo svoj trend rasti.
Zanimive so tudi delnice
Dadasa. En dan rastejo, drugi
dan padajo. Cene se gibljejo
med 284.000,00 SIT/delnico.
Nihanje navzdol in navzgor
kaže na to, da investitorji ne
vedo točno, kaj bi naredili
z delnico Dadasa. Obljublja se
dokaj solidna dividenda
- 10.000,00 SIZ/delnico.
Tudi redne delnice družbe
Finmedie so si po padcu opo-
mogle in se je začel tečaj po-
novno dvigovati, verjetno za-
radi izplačila dividende, ki naj
bi jo delničaiji potrdili na
skupščini prihodnji teden.
Z obveznicami - zlasti
s poštnimi in občinskimi - se
skoraj nič ne trguje. Če pa je
sklenjen kakšen posel, je tečaj
navadno nižji kot prejšnji. Pa-
dati so začele dosedaj dokaj
stabilne obveznice Republike
Slovenije druge izdaje - na
110,7%. Cena obveznic Repu-
blike Slovenije prve izdaje pa
se suče med 103,9 in 104%
- predvsem zaradi bližajočega
se izplačila kupona.
Mladinska knjiga Založba je
sprejela na zboru delničarjev
sklep, da bodo letošnje divi-
dende delničarji dobili izpla-
čane po končanem lastninje-
nju dnižbe, kar naj bi se zgo-
dilo v drugi polovici leta.
Družba je dosegla 100,2 mio
SIT dobička, kar je realno
72% več kot leta 1992.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost enote vzajem-
nega sklada HERMAN CELJ-
SKI na dan 17. maj 1994
1.122,43 tolarja.
Orožje za
trgovanje?
LJUBLJANA, 11. maja
(Delo) - Pred parlamentar-
no preiskovalno komisijo,
ki proučuje vpletenost ak-
terjev mariborske orožar-
ske afere sta pričala Jože
Zagožen, direktor uprave
za logistiko v obrambnem
ministrstvu in direktor ve-
lenjskega podjetja Orbis
Ivo Draužbaher. Priči sta
potrdili, da je bilo orožje
na letališču odkrito po na-
migih Mira Predaniča in
Silva Komarja o priprav-
ljenosti za trgovanje
z orožjem.
Nov telefonski
imenik
LJUBLJANA, 11. maja
(Delo) - V ponedeljek bo iz-
šel novi telefonski imenik,
v katerega je zajetih več
kot 75 tisoč sprememb. Iz-
šel bo v sedmih knjigah, od
katerih so v prvih petih
zbrani naročniki, v šesti so
tako imenovane rumene
strani s poslovnimi naslovi,
sedma kiijiga pa so navodi-
la za uporabo imenika in
informacije o ptt storitvah.
Cena paketa bo 2400 tolar-
jev, na prodaj pa bo tudi po
posameznih knjigah. Ime-
nik bo na voljo tudi na di-
sketah in CD ROM.
Vladno omejevanje
plač
LJUBLJANA, 12. maja
(Večer) - Direktorji in po-
djetja, ki bodo izplačevali
višje plače, kot so se pred
kratkim dogovorili sindi-
kati, predstavniki obeh
zbornic ter vlada, bodo
v bodoče kaznovani - po-
djetja s 500 tisoč tolarji, di-
rektor pa s 50 tisočaki.
Takšen zakon je vlada po-
slala v parlament, ki naj bi
ga sprejel po hitrem po-
stopku.
Deset kandidatur
za ombudsmana
LJUBLJANA, 12. maja
(Delo) - Na urad predsedni-
ka republike je prispelo de-
set kandidatur za varuha
človekovih pravic, od tega
so štiri brez podpisanega
soglasja kandidatov. Zaen-
krat imena niso znana.
Predsednik Kučan se bo po
posvetih s strankami odlo-
čil, ali bo državnemu zboru
predlagal enega ali več
kandidatov.
Urad za verske
skupnosU
LJUBLJANA, 13. maja
(Delo) - Na Tržaški cesti so
odprli Urad za verske
skupnosti - državno usta-
novo, ki bo bdela nad ures-
ničevanjem svobode vero-
izpovedi v versko pluralni
Sloveniji. Petindvajset ver-
skih skupnosti je dokaz, da
lahko svobodno in javno
razširjajo svojo vero.
Popravni izpit za
obvoznico
LJUBLJANA, 13. maja
(Delo) - Vlada bo poslan-
cem poslala nov predlog za
uvrstitev ljubljanske ob-
voznice v letošnji program
avtocestnih del. Na mini-
strstvu za promet in zveze
se namreč ne morejo spri-
jazniti z nedavno odločitvi-
jo poslancev državnega
zbora, po kateri so vzhodno
ljubljansko obvoznico čr-
tali iz letošnjega programa
del.
Št. 20 - 19. maj 1994
6
Levica lio ostala v politilii
Predsetinik ZLSD Janez KocUančIč o delu In clliih stranke
Pred letom dni so se v Združeni
listi socialnih demokratov povezale
leve stranke na slovenski politični
sceni. Po enem letu so člani v Vele-
nju na sobotni konferenci pregleda-
li delo in sprejeli več resolucij, člani
ZLSD pa so delovali pod geslom
Čas za prihodnost - za levo alterna-
tivo.
»Za konferenco v Velenju smo se
odločili, ker smo za to dobili prijaz-
no povabilo naše območne organi-
zacije ZLSD. Po drugi strani pa Ve-
lenje kot delavski in rudarski center
omogoča simbolno sporočilo, da
smo leva stranka, ki želi biti tudi
delavska,« je pojasnil predsednik
Tudi v svojem uvodnem nagovoru
ste poudarjali levo orientacijo
stranke. Kaj menite o položaju
v slovenski politiki oziroma koliko
uspevate na levici držati ravno-
težje?
Gre za temeljno vprašanje
o usmerjenosti družbenega in poli-
tičnega razvoja. Neoliberalne in
konzervativne sile mislijo, da so bi-
stvo v sistemu spremembe, ki naj bi
omogočile tržišče, oziroma uvedbo
kapitalističnih odnosov. Mi pri tem
svarimo pred divjim lastninjenjem
in se zavzemamo za uveljavitev na-
čel socialne pravičnosti in solidar-
nosti. To pomeni, da je treba pred-
vsem uveljaviti visoko raven social-
nih pravic.
Iz koalicije ne bomo
izstopili
Kako bi na kratko strnili delo let-
ne konference v Velenju?
Predvsem smo poskušali rezimi-
rati našo politično usmeritev. Pri
tem mislim zlasti na uveljavljanje
dela in znanja v slovenski družbi,
razčlenitev idej, kaj naj pomeni so-
cialna pravičnost in solidarnost
v teh razmerah. Nadalje, kaj to po-
meni v odnosu do plač, kaj v odnosu
do pokojnin, kjer nasprotujemo
omejevanjem. Pravica iz dela je po
našem vezana na pravico iz plač.
Govorili smo o svojih pogledih na
zaposlovanje, pri tem menimo, da je
treba bremena enakomerno poraz-
deliti na vse sloje, saj ni razloga, da
bi trpeli le nezaposleni, delavci ali
mladi, ki iščejo prvo zaposlitev.
V naši politiki na posebno mesto
postavljamo prestrukturiranje go-
spodarstva in aktivno politiko za-
poslovanja.
Glede lokalne samouprave meni-
mo, da zadnji procesi vodijo v pre-
veliko drobljenje Slovenije. Nastale
bodo majhne in neučinkovite obči-
ne, v ZLSD vsekakor predlagamo,
da bo potrebno ustanoviti tudi večje
lokalne skupnosti, neke oblike re-
gij, za kar pa bo potrebna spremem-
ba ustave. Zelo kritično smo pretre-
sli procese denacionalizacije, ker
želimo, da spremembe ne bi prine-
sle novih ekonomskih in socialnih
problemov. Opredelili smo se do
stalnih poskusov odpiranja vpra-
šanj iz preteklosti, zlasti iz 2. sve-
tovne vojne in po njej, opredelili pa
smo se tudi do afer.
V zaključku smo pozvali k zelo
izrazitemu, zaznavnemu delovanju
levice, ne le med člani. Želimo, da bi
delo levice zaznali čim širše, da bi jo
razumeli in podpirali. Da bi bilo to
sploh možno, smo vse politične sub-
jekte v Sloveniji pozvali k dvigu
politične kulture.
Pred konferenco in tudi med sre-
čanjem je bilo večkrat slišati, da
bodo nekateri člani zahtevali, naj
ZLSD izstopi iz vladajoče koali-
cije ...
To lahko zahteva kdor koli hoče.
Iz koalicije ne bomo izstopili, saj
imamo pogodbo s predsednikom Li-
beralne demokracije Slovenije in
s predsednikom vlade. Ta pogodba
še vedno velja, do spremembe lahko
pride le, če bi prišlo do sprememb
v medsebojnem odnosu. Sicer si
drugi izstopa zelo želijo, vendar je
to problem teh strank. ZLSD lahko
dejavno vpliva na delo koalicije,
pomembna je njena prisotnost in
delo v sedanjih političnih razmerjih
v Sloveniji. Ne znamo si predstav-
ljati, kako bi bilo možno velike
družbene spremembe rešiti z desno
sredinsko vladno koalicijo, ki bi
imela silno mršavo parlamentarno
podporo.
Za prihodnost gre
Verjetno boste tudi v ZLSD, kot
v večini drugih strank, letos največ-
jo pozornost namenili lokalnim vo-
litvam v novih občinah?
V ZLSD imamo izjemno organizi-
rano predvolilno kampanjo in volil-
ni štab, ki pripravlja ustrezne akci-
je. Vključujemo najboljše sodelav-
ce, organizacijsko usposobljene lju-
di. Predvsem se trudimo, da bi o na-
čelnih stališčih stalno obveščali ob-
čane, da bodo ta stališča upoštevali,
ko se bodo odločali. Že sama določi-
tev občin, sploh pa potem lokalne
volitve bodo izjemno pomembne za
prihodnost Slovenije, v ZLSD pa
pričakujemo zelo soliden re-
zultat ...
...in s tem sodelovanje pri kre-
iranju slovenske prihodnosti?
V parlamentarni demokraciji ima
vsaka stvar svoj vpliv, za nobeno pa
ni možno reči, da je odločujoča. Za-
to bomo predvsem poskušali na
vseh področjih uveljavljati svoje
ljudi. Tisti, ki to zanemarja, začne
izginjati iz političnega prostora. Mi
si tega zagotovo ne želimo, naš cilj
je dolgoročna prisotnost levice
v slovenskem prostoru.
URŠKA SELIŠNIK
ZLSD Janez Kocijančič, zakaj so za
konferenco zbrali mesto v Šaleški
dolini.
Vojska ostaja v Rimskih Toplicali
Javna tribuna, ki jo je pri-
pravilo Kulturno društvo
Slavko Avsenik v Rimskih
Toplicah, je bila dvakrat
razburljiva. Prvič, ker so se
ji z nesodelovanjem odpove-
dali voditelji krajevne skup-
nosti, češ da gre za politični
shod (!) in drugič, ko so gost-
je javne tribune pred polno
dvorano zdaj še vedno zapr-
tega zdravilišča malo nepri-
čakovano položili na mizo
povsem odprte karte s pro-
gramom o akciji, da naj bi
zdravilišče v šestih oziroma
sedmih mesecih odprli za pr-
ve goste!
Ce je bila odločitev vod-
stva krajevne skupnosti šok,
potem je bila poteza gostov
iz Ministrstva za obrambo,
Krke in Petrola dvakrat
močnejši šok, ki je prav go-
tovo tudi dodobra oklestil si-
cer napovedano vročo raz-
pravo do vrhunca razburje-
nih domačinov. Ti so v zad-
njih treh letih, kar je zdravi-
lišče zaprto, doživeli toliko
pretresljivih situacij in ob-
ljub, da enostavno niso ver-
jeli nobeni besedi več.
Na odru zdraviliške prijet-
ne dvorane so sedeli:
obrambni minister Jelko Ka-
cin, pomočnik generalnega
direktorja Krke in predsed-
nik UO Krke Stanislav Pla-
več, direktor Krka Zdravi-
lišča Vladimir Petrovič, ge-
neralni direktor Petrola
Franc Premk, predsednika
občine in izvršnega sveta
Laško Miloš Veršec in Ro-
man Matek, predstavnica
Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine Celje
Alenka Kolšek, rojak, profe-
sor Drago Ulaga iz Ljubljane
in poveljnik 87. območja TO
Matjaž Piškur, ki trenutno
tudi neposredno skrbi za ob-
jekt.
Občinstvo je presenetil
obrambni minister Jelko Ka-
cin s sporočilom, da so želeli
vso stvar okoli zdravilišča
presekati in so pred ljudi
prišli celo s pripravljenim
pismom o nameri, ki ga je
prebral predstavnik Ministr-
stva za obrambo Mirko Bo-
gataj, nato pa so ga podpisali
predstavniki Ministrstva,
Krke in Petrola. Torej tako
ali drugače bo tudi v prihod-
nje vojska prisotna v Rim-
skih Toplicah.
V pismu o nameri je med
drugim zapisano, da bodo
podpisniki za oživitev zdra-
vilišča sklenili pogodbo
o ustanovitvi družbe z ome-
jeno odgovornostjo s firmo
Krka - Zdravilišče Rimske
Toplice, zdraviliške, turi-
stične in gostinske storitve,
ki bo prevzela zdravilišče
s potrebnimi nepremičnina-
mi, ki predstavljajo funkci-
onalno celoto. Krka bo
v d.o.o. vložila tudi tehnolo-
gijo in know-how ter inve-
stirala skupaj s Petrolom
v obnovo in preureditev
zdravilišča, ki bo predvido-
ma zaključena do konca leta
1994. Podpisniki potrjujejo
okvirno višino vložkov posa-
meznega podpisnika v obno-
vo, ki je bila že dogovorjena
pred podpisom tega pisma,
kakšna pa je, ni znano.
Stvarni vložek Republike
Slovenije, Ministrstva za
obrambo, bo na podlagi oce-
ne pooblaščenega revizorja
dogovorjen s posebno po-
godbo.
V enem mesecu naj bi pod-
pisali ustrezno pogodbo, na-
to pa v šestih mesecih posto-
rili vse potrebno za odprtje
zdravilišča, ki bo lahko v pr-
vi fazi sprejelo 260 gostov in
nudilo vso potrebno ugodje,
kot ga nudi hotel s štirimi
zvezdicami. Ob adaptaciji
prostorov bodo poskrbeli tu-
di za ureditev čudovitega
parka na površini 50 hekta-
rov, v prvi fazi bodo zaposlili
Profesor Drago Ulaga je
v uvodu postregel tudi z ne-
katerimi zanimivi podatki
o zgodovini Rimskih toplic:
"Prvič so omenjene že leta
1328, najstarejša slika toplic
pa je ohranjena iz leta 1747.
Po letu 1848, ko so uredili
južno železnico, je prihajalo
vedno več gostov, ki so imeli
na razpolago tudi po 200
sob. Po vojni pa vse do leta
1990 je bilo zdravilišče pod
upravo JLA.«
39 ljudi, do konca pa v celoti
okoh 120 do 125. Pri zdrav-
stvenem turizmu bosta
v ospredju rehabilitacija po-
škodb lokomotomega siste-
ma za mlajše osebe (voja-
ške?) in preventivni program
za ohranitev zdravja.
Javna tribuna v Rimskih
Toplicah pomeni premik,
s kakšnimi konkretnimi ko-
raki pa se bo ta premik o(iyi-
jal, pa bo treba še nekaj me-
secev počakati. Nekateri, ki
vso stvar globje in podrob-
neje poznajo, niso tako
ugodno razpoloženi, kot ti-
sti, ki že vidijo ključ, ki bo
odprl vrata in goste, ki bodo
trumoma drli v kraj.
Če so pismo o nameri pod-
pisali v petek, 13. maja, se
šest oziroma sedem mesecev
izteče 13. decembra.
TONE VRABL
Foto: EDI EINSPIELER
Del sodelujočih na javni tribuni v Rimskih Toplicah (od leve) Roman Matek (predsednik IS občine Laško), Miloš Veršec (župan),
voditelj tribune, obrambni minister Jelko Kacin ter predstavnika Krke Stanislav Plaveč in Vladimir Petrovič.
Novi direktor
Voma
LJUBLJANA, 12. maja
(Delo) - Vlada jena predlog
obrambnega ministra Jelka
Kacina za novega direktor-
ja vojaškega varnostnega
organa imenovala diplomi-
ranega pravnika iz Kranja
Marjana Miklavčiča.
Konec piratstva
LJUBLJANA, 12. maja
(Delo) - Minister za kulturo
Sergij Pelhan je predstavil
predlog zakona o avtorskih
in sorodnih pravicah, s ka-
terim naj bi naredili red pri
avtorskih pravicah in ko-
nec piratstva.
Hrvati bi odkupili
Pineto
OTOČEC, 15. maja (De-
lo) - Hrvaški premier Niki-
ca Valentič je po neuradnih
pogovorih z dr. Janezom
Drnovškom dejal, da je Za-
greb pripravljen poravnati
podjetjem, lastnikom ob-
jektov v Pineti, vso škodo,
ki so jo povzročili begimci
iz Bosne in Hercegovine.
Hrvaška stran je tudi pri-
pravljena ponuditi vsem
podjetjem, ki to želijo, od-
kup teh objektov do tržni
ceni.
Priilubijene
osebnosti
LJUBLJANA, 15. maja
(Delo) - Slovenski barome-
ter priljubljenosti, ki so ga
pripravili v Delu Stik, je
pokazal, da so se med naj-
bolj priljubljene Slovence
uvrstili Milan Kučan, Jure
Košir in Janez Janša. Sle-
dijo jim dr. Janez Drnov-
šek, Katja Koren, Miša
Molk, Lojze Peterle, Jelko
Kacin, Jonas Ž., Alenka
Dovžan...
Okiofutani minister
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Na ministrstvu za
kulturo je prišlo do inci-
denta, ko je režiser Vinci
V. Anžlovar najprej besed-
no napadel ministra za
kulturo Sergija Pelhana,
nato pa ga je še oklofutal.
Sam Anžlovar je izjavil, da
gre za nadaljevanje diplo-
macije z drugimi sredstvi
in za popolnoma politično
dejanje, ki mu je botrovala
odločitev ministra, da v ož-
ji izbor za igrane celove-
černe filme ne uvrsti pro-
jekta Babica gre na jug II
in da ne zagotovi denarja
za izdelavo kopij in distri-
bucijo filma Cigankine oči. j
Obisk iz Svetovne
banke
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Na tridnevni obisk
je v Slovenijo pripotovala
delegacija Svetovne banke.
Delegacija se želi seznaniti
z makroekonomsko politi-
ko vlade, z načrti gospo-
darskega razvoja, s pote-
kom privatizacije in banč-
no sanacijo.
Čengiča ni bilo
MARIBOR, 16. maja
(Delo) - Napovedanega pri-
čanja Hasana Čengiča in
Dietra Hofmanna na soje-
nju v zvezi z orožarsko afe-
ro ni bilo. Nobena od vab-
ljenih prič se ni pojavila
pred sodnim senatom.
Št. 20 - 19. maj 1994
/I
»v žlici vode
bi nas utopili«
UgonUi Ingtailovih delavcev še nI videli konca
Ni jih malo, ki dvomijo
) koristnosti revizijskih po-
jtopkov v slovenskih podjet-
^h. Tudi ob ugotovljenih ne-
pravilnostih ali oškodovanju
Iružbenega premoženja
J večini primerov ne bo
^kšnih posledic, saj je vse
(glavnem potekalo v skladu
i takrat veljavno zakonoda-
p. V največ primerih bi bilo
nogoče uveljavljati kazen-
sko odgovornost vodilnih
)ziroma odgovornih oseb za-
radi škodljivih poslovnih od-
ločitev, kar pa oškodovanim
[lodjetjem ne bo povrnilo
fkode. Podpisane pogodbe so
lamreč pravno veljavne.
Takšen je po podatkih
Iružbenega pravobranilca
primer celjskega Ingrada,
kjer naj bi od začetka leta
1991 prepoceni prodali devet
lepremičnin in po ugotovi-
tvah SDK Ingrad oškodovali
a 70 milijonov tolarjev.
Družbeni pravobranilec me-
ni, da je posledica tega tudi
jdpuščanje delavcev in neiz-
ilačilo plač, s tem pa agonija
tevilnih ljudi, ki ji ni videti
tonca.
, O tem, kaj vse se dogaja
f nekoč uspešnem gradbe-
iem podjetju in kako ravna-
0 z ljudmi, pripovedujejo
)osamezniki. Javnosti se nec
želijo predstaviti z imeni in
priimki, ljudi je preprosto
strah. Prva sogovornica je
pripovedovala: »Na čakanju
sem bila od aprila 1993 pa do
konca letošnjega februarja.
Potem me je čakal zavod. Ne
samo meni, tudi drugim de-
lavcem dolgujejo oktobrsko
plačo za leto 1992, prav tako
regres, za leto 1993 nam dol-
gujejo štiri plače in za letoš-
nje leto dve plači. Nekateri
delavci lani niso dobili re-
gresa, nekateri so dobili
5700 tolarjev. Ko so delavce
iz posameznih družb dali na
koncem, se je vse končalo,
od tam ni bilo nobenega de-
narja, niti niso mogli izkori-
stiti dopusta. Na čakanju so
ljudje tudi do treh let, ne pa
nekaj mesecev, kot zatrjujejo
vodilni. Dogajalo se je tako,
da si danes delal, drugega
dne je doma zazvonil telefon
in slišal si sporočilo, da si
pač doma. Brez pojasnil. Pa
čeprav si edini hranitelj dru-
žine in čeprav je tudi mož
brez dela. Kolikor vem, tega
ne bi smeli storiti.«
»S pretvezo do
papirjev«
Sogovornica dopolnjuje
pripoved: »Premeščali so nas
iz družbe v družbo, tako kot
to počnejo v Emu. Povsod so
se nas otepali. Zadnje naka-
zilo iz firme sem dobila za
julij in avgust 93, denar je bil
izplačan decembra 1993. Ko
so ljudje odhajali na čakanje
oziroma na zavod, so nam
naročili, da na borzi ne sme-
mo povedati, da nam podjet-
je dolguje še nekaj plač. Pa-
pirje o tem, koliko so nam
dolžni, dobi človek le z lažjo
in pretvezo, če poveš, da ga
rabiš za sodišče, ti ga ne da-
jo. Odločbe o tem, da smo
trajni tehnološki viški, smo
podpisovali v začetku letoš-
njega marca, napisati pa smo
morali datum 2.8. 93. Zakaj,
tega ne vemo. Podatke za do-
hodnino smo delavci, nekoč
zaposleni v celjskih družbah
in potem na koncernu, dobi-
vali iz obrata v Rogaški Sla-
tini. Tistega, ki je menda
v stečaju. Se vem ne, kje je ta
obrat.«
»z otroicom ne
moreni živa v groti«
Nedvonmo je tudi med In-
gradovimi delavci nekaj
takšnih, ki so se lepo znašli
v sedanji anarhiji. Nekaj to-
larjev primakne zavod, malo
pošušmarijo, pa gre. Večina
pa životari. »Na čakanju ozi-
roma prerazporeditvi delov-
nega časa sem bila skoraj od
začetka leta 1991 do začetka
letošnjega leta,« pripoveduje
delavka. »Poklicali so me
v pisarno in rekli, da je treba
izkoristiti star dopust in
tretjino dopusta za leto 1991.
Dober teden dni sem bila do-
ma, pa je prišla odločba
o prerazporeditvi delovnega
časa. Nobene obrazložitve ni
bilo. Drugi ljudje so mi po-
vedali, da bi me morali iz
Ingrada obveščati, če imajo
delo, in me poklicati nazaj.
V vseh teh letih nisem dobila
niti enega obvestila. Zadnje
tolarje iz Ingrada sem dobila
decembra lani, 9 tisoč tolar-
jev, čeprav je v papirjih pisa-
lo, da bi morala dobivati 70
odstotkov zajamčenega do-
hodka.
Potem so rekli, naj pridem
delat. Lepo in prav, toda
nihče me ni vprašal, če imam
denar za to, da se bom lahko
v službo vozila. Pa če mi bo
ostal kak tolar, da bom lah-
ko otrokom kruha kupila.
Kaj mi koristi plača za na-
zaj, danes moram živeti.
Z otrokom ne morem živa
v grob. Obrnila sem se na
center za socialno delo. Do-
bila sem le odgovor, da zame
ni denarja, dokler sem v po-
djetju. Nisem imela kaj jesti.
Obrnem se na Rdeči križ,
najprej so me odbili, potem
sem dobivala pakete. Zad-
njega lani avgusta, septem-
bra so mi povedali, da ne da-
jo več. Ker nisem begunka.
Ljudje so mi nosili kruh in
rnleko, da smo preživeli.
Sram me je, da vam to pripo-
vedujem. Vodilni bi nas uto-
pili v žlici vode, lažejo nam
in mečejo pesek v oči. Letos
februarja so nam obljubili,
da nam bodo najkasneje
v šestih ali osmih mesecih iz-
plačali vse, kar nam Ingrad
dolguje. To nam je 28. febru-
arja letos obljubil vodja ka-
drovske slvižbe v Ingradu.«
Naj icrademo?
če bo ta računica držala,
bodo delavci Ingrada torej
oktobra imeli poravnane ra-
čune. Ali pa bodo morali
ravnati tako, kot je menda
bivši direktor Ferjanič? De-
lavci pripovedujejo, da je iz
firme odpeljal službeni avto,
spet drugi trdijo, da mobitel.
Kot garancijo za neizplačane
plače. Avto z mobitelom je
menda spet v podjetju, bivši
direktor je očitno pokasiral
svoje. Naj še ljudje posežejo
po strojih, da bodo končno
dobili svojih 7 plač? In kaj
naj odnesejo tisti, ki za
opravljeno delo dobivajo 19
tisoč tolarjev? Kaj naj odne-
sejo tisti, ki menda spet za-
radi malomarnosti Ingrada
dobivajo otroške dodatke
z dvomesečno zamudo? In
kaj naj odpeljejo tisti delav-
ci, ki so za leto 1992 iztožili
plače, pa jih še do danes niso
dobili, ker se je Ingrad men-
da pritožil na višje sodišče,
o plačah pa ne duha ne slu-
ha. Kaj naj si vzamejo tisti,
ki bodo po čakanju na zavo-
du dobili samo 60-odstotno
odpravnino? Ljudje ne verja-
mejo nikomur več. Ne vodil-
nim ne svobodnemu sindika-
tu, saj so prepričani, da vsi
trobijo v isti rog.
IRENA BAŠA
Bodo trgovci izrinili podjetnike?
teU^^lobll^nterspa^
Načrtovana gradnja trgov-
Ikega centra Interspar na lo-
bciji bivšega Lika Savinje
bri duhove. Medtem ko se ne-
kateri sprašujejo, ali Celje res
^trebuje takšno trgovino, se
leljski podjetniki sprašujejo,
kam bodo preselili svojo de-
lavnost in kdo jim bo povrnil
knar. Ne le stroške selitve,
lemveč tudi denar, ki so ga
rtožili v obnovo prostorov.
Kot zdaj kaže, ni nobene di-
Jme, da na območju bivšega
ika Savinje Celje ne bi dobilo
lovega trgovskega centra. Ve-
enjski Vegrad kot največji up-
lik bivšega Lika je z Interspa-
om menda že podpisal spora-
Um za izgradnjo, objekt naj bi
'il končan čez leto dni.
Čeprav je bilo po nekaterih
iformacijah v igri več lokacij,
Henda vsaj tri, je bil izbran
'Ompleks nekdanjega Lika
»avinje, kjer je sicer vseskozi
'il predviden razvoj trgovine
1 podjetništva. Tudi zaradi
fga se je tamkaj za razvoj
\'ojih dejavnosti odločilo pri-
bližno 15 podjetij, ki pa naj bi
'fostore zaradi gradnje iz-
Taznili do 15. junija.
Okrnjena tudi
iroizvodnja
Poleg manjših podjetij delu-
' na območju bivšega Lika
^nes tudi podjetje Li Savinja,
'irektor Sergej Šešerko je po-
l^dal: »Li Savinja d.o.o. je po-
lletje, ki ga je leta 1989 usta-
'ovU konzorcij, vanj je vložil
'■^bližno polovico stavbnega
^mljišča in skoraj celotno
'•"ojno opremo. Konzorcij se-
'avlja deset družbenikov,
''vših upnikov, med njimi je
'^jvečji Vegrad Velenje z 22,8
^i>U)tki, 17 odstotkov ima Ju-
i^, 15 odstotkov bajika. pa
SCT Ljubljana in še nekaj
manjših upnikov. Li Savinja
ima žago, ukvarja se s proiz-
vodnjo furnirja, termično ob-
delavo lesa,'izdelovanjem opa-
žev, ladijskega poda, poleg te-
ga sta naša najemnika firma
Pamo, ki se ukvarja s parke-
tarstvom in firma LES, ki se
ukvarja s predelavo lesa. Vsi
trije smo tehnološko in suro-
vinsko povezani.
Kolikor vem, naj bi Inter-
spar gradili na skrajno zahod-
nem delu kompleksa, ki je last
konzorcija. Mi smo najprej
ocenili, da nas trgovina pose-
bej ne bo prizadela pri sami
proizvodnji, potem pa sem
ugotovil, da so nam onemogo-
čili vstop v sušilnice, ki so za
nas ključnega pomena. Že
v prvi fazi se ruši upravna
stavba Li Savinje in še drugo
krilo, kjer so najemniki. Do
15. junija naj bi se izselili.
V drugi fazi, niti natančno ne
vem, kaj bo ta druga faza,
morda ureditev parkirnih pro-
storov, naj bi izpraznili celo-
ten zahodni del, to pomeni iz-
praznitev sušilnic, parketarne,
furnirnice, s čimer bi se posest
prepolovila. V našem podjetju
je zaposlenih 130 delavcev, pri
najemnikih 50, potem so tu še
ostali najemniki, tako da je
skupno na tem območju naj-
manj 200 delavcev, pa kakšnih
15 firm. Ko smo ugotovili, da
je zazidalni načrt spremenjen,
so nas začele stvari precej mo-
titi. Kdaj se bo začelo graditi,
ne vem, druga faza naj bi se
začela dve do tri leta po zak-
ljučku prve faze, menda leta
1997, takrat bi morali seliti
svoje kapacitete. Mi bomo po-
skušali prestaviti del montaž-
ne hiše bližje proizvodnji, kjer
bomo našli prostor za naše
upravne delavce, morda bo kai
prostora še za kakšnega na-
jemnika. Pričakujem, da bo
stroške prestavitve kril inve-
stitor, niti ne vem natančno,
kdo to je, menda neka firma,
ki gradi za Interspar, tako da
bi tudi Interspar bil samo na-
jemnik.«
iz baralc smo urediii
posiovne prostore
Jože Volfand iz Fit Medie,
podjetja, ki ima v najemu pro-
store na območju bivšega Lika
je povedal, da je na tamkajšnji
lokaciji zazidalni načrt pred-
videval razvoj trgovine in po-
djetništva. Na skupščini so po-
tem spremenili načrt in ga na-
menili gradnji Intersparove tr-
govine. »Smo najemniki kon-
zorcija, toda samo v našem po-
djetju smo v ureditev prosto-
rov vložili 12 milijonov tolar-
jev. Veliko denarja so v ta
kompleks vložili tudi drugi
najemniki. Na tej lokaciji smo
približno leto dni, takrat smo
prostor potrebovali in bili na
nek način prisiljeni podpisati
neugodno pogodbo, ki nam ne
zagotavlja nobene pravne ga-
rancije, da nam bo povrnjen
vložek. Konzorcij nam je po-
stavil ultimat, da do 15.jimija
sporazumno izpraznimo pro-
store. Mi trdimo, da ne gre za
noben sporazum in zato zahte-
vamo vsaj 6-mesečni odpoved-
ni rok in povrnitev stroškov.
Pričakujem, da celjski politiki
ne bo vseeno vsaj za zaposlene,
pri nas konkretno zaposluje-
mo 11 ljudi. Osebno me ne mo-
ti Interspar, moti pa me način
reševanja problemov, ki so se
ob tem pojavili.«
Ceije mora naprej
Za mnenje smo povprašali
tudi predsednika celjske vlade
Jožeta Zimska. Po njegovem
mnenju se Celjani ne bi smeli
ukvarjati z vprašanjem trgovi-
na da ali ne. »Celje mora na-
prej tudi na tem področju.
Povsod okoli nas se gradijo tr-
govski centri, Celju je bila
gradnja ponujena že večkrat,
pa se nikoli ni nič premaknilo.
Ponudba bo pestrejša, obenem
bo to spodbuda tudi za ostale
trgovce. Čeprav ni bila vlada
tista, ki bi dala pobudo za
gradnjo Interspara, pa bomo
kljub temu pomagali pri reše-
vanju problema in iskanju
prostorov za sedanje najemni-
ke. Po zazidalnem načrtu je
bilo predvideno, da bi na ob-
močju bivšega Lika Savinje
uredili več sodobnih objektov,
zdaj bo namesto večih nastal
en sam objekt, v katerem bodo
urejeni lokali. Ko smo pred ča-
som predlagali, da naj bi se
v ta projekt vključiU naši tr-
govci in naši gradbinci, pa ni
bilo nobenega odziva. Kljub
vsemu sedanjih najemnikov ne
bomo pustili na cedilu, poma-
gali jim bomo pri iskanju
ustreznih prostorov,« je oblju-
bil predsednik celjske vlade in
za prihodnji teden napovedal
novinarsko konferenco o tem
problemu.
Da sedanjim najemnikom ne
bo treba na vrat na nos na ce-
sto, je v telefonskem pogovoru
obljubil tudi generalni direk-
tor velenjskega Vegrada Mu-
hamer Bolič. »Na nas letijo
kritike zaradi gradnje trgov-
skega centra, nihče pa ne upo-
števa dejstva, da bo s tem od-
prtih 200 novih delovnih mest.
Najemnikom smo res sporoči-
li, da naj bi 15. junija zapustili
prostore, vendar se pogovarja-
mo z vsakim posameznikom in
upoštevali bomo njihove mož-
nosti. Vseh podrobnosti
o gradnji še ne morem poveda-
ti, ker rešujemo še nekatere
probleme v zvezi z denaciona-
lizacijo, stvari bodo jasne sre-
di junija, ko bomo imeli v ro-
kah gradbeno dokumentacijo.
Zagotovo pa nimamo interesa,
da bi ljudi spravili na cesto.
Nenazadnje, ko bo objekt kon-
čan, imajo ti najemniki pred-
nostno pravico do najema, res
pa je, da bodo ti objekti bi-
stveno drugačni od sedanjih,
temu pa bo prilagojena tudi
cena,« je povedal generalni di-
rektor velenjskega Vegrada in
dodal, da bo več lahko povedal
sredi jimija.
Kljub zatrjevanju konzorci-
ja, da ljudi ne bodo metali na
cesto, se očitno obeta vroč ju-
nij. Najemniki so namreč pre-
pričani, da se problem rešuje
s pozicije moči in ne v njihovo
korist. Težko razumejo, da so
v občinsko malho plačevali lep
kup denarja, pa jih ta ista ob-
čina nič kaj odločno ne zaščiti.
Težko razumejo dejstvo, da jih
iz sedanjih prostorov meče
banka kot članica konzorcija,
pa čeprav so bili komitenti te
iste banke. Slišati je tudi go-
vorice, da Mercator kot part-
ner Interspara nasprotuje
predlagani lokaciji. Marsikaj
torej ostaja nejasnega, povsem
jasno pa je, da na lokaciji biv-
šega Lika Savinje ni le peščica
ljudi, temveč kar krepko števi-
lo delovnih mest, ki jih celjska
občina še kako potrebuje.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Današnja podoba bivšega Lika Savinje. Kakšna pa bo čez leto dni?
Št. 20 - 19. maj 1994
8
Družine na Dehelem rtiču
Osrednja prireditev ob Mednarodnem letu družine Je bila v nedello na Debelem rtiču
z resolucijo leta 1989 je ge-
neralna skupščina Združenih
narodov razglasila leto 1994
za mednarodno leto družine,
s ciljem, da bi se v vseh drža-
vah sveta okrepila zavest o po-
menu družine in bi se izboljša-
lo vrednotenje njenega dela, ki
ga opravlja za celotno družbo.
Družina je najmanjša demo-
kracija v srcu družbe, velikega
pomena za obstoj nekega na-
roda. In tako se je s svojo pro-
gramsko usmeritvijo in kon-
kretno dejavnostjo v to med-
narodno leto družine vključil
tudi Rdeči križ Slovenije.
Svojo dejavnost je Rdeči
križ na kratko predstavil tudi
na osrednji prireditvi ob med-
narodnem letu družine, ki je
bila v nedeljo na Debelem rti-
ču. V tem njadinskem zdravi-
lišču in okrevališču za otroke
do 15. leta starosti so se v ne-
deljo zbrale številne družine iz
vse Slovenije. Ves dan je pote-
kala vrsta aktivnosti, ki jih je
pripravil Rdeči križ: od delav-
nice za širjenje znanj o Rde-
čem križu in kviza »Rdeči križ
- mednarodna in nacionalna
organizacija« do likovne de-
lavnice otrok in mladih članov
na temo »Simbol mednarodne-
ga leta družine ali Moja druži-
na«. Pripravili so krvodajalsko
akcijo, pa razstavo »Begunci
med nami«, predstavili so de-
javnost Mladinskega zdravi-
lišča in okrevališča Debeli rtič
in načrte za njegov nadaljnji
razvoj.
Organizirani sta bili dve
okrogli mizi, prva na temo
»Družina - da aU ne?« in druga,
ki so se je udeležili predvsem
strokovnjaki   RK,   na   temo
»Rdeči križ in družina v sti-
ski«, predstavili so tudi delo-
vanje postaje RKS, ekipe prve
pomoči in dejavnosti poizve-
dovalne službe.
Slavnostni zbor družin je
najprej pozdravil predsednik
Rdečega križa Slovenije dr. A-
lojz Brus, poslanico pa je vsem
navzočim prinesel tudi pred-
sednik Republike Slovenije
Milan Kučan, ki je bil tudi
častni pokrovitelj te priredi-
tve. Med drugim je Milan Ku-
čan dejal: »Država varuje dru-
žino, materinstvo, očetovstvo,
otroke in mladino in je tudi
dolžna ustvarjati takšne pogo-
je, da bi se mladi lažje odločali
za družino, otroka... Da bi bi-
lo vsako otrokovo rojstvo in
otrok sam materi in očetu
v veliko veselje. Da bi napori,
pozornost in dejanja, ki pri-
spevajo k boljšemu življenju
ljudi v družinskih skupnostih,
ne ugašali z iztekom Medna-
rodnega leta družine, temveč
bi pomenili trajno prizadeva-
nje za najmanjšo demokracijo
v srcu družbe.«
MOJCA MAROT
Foto: VLADO MAROT
Pokrovitelj srečanja družin Milan Kučan na Debelem rtiču. Delegacijo laške občine je na
srečanju spremljal župan Miloš Veršec, kar je prav zagotovo vse pohvale vredno, saj si je edini
med slovenskimi župani vzel čas za to prireditev.
y Celju 79 noviii stanovanj
Zgradili lih bodo s pomočlo republiškega poselila
stanovanjski sklad občine
Celje bo dobil skoraj 155 mi-
lijonov tolarjev republiškega
posojila z ugodno obrestno
mero za gradnjo neprofitnih
stanovanj. Po višini dodelje-
nih sredstev je s tem takoj za
Mariborom, kar pomeni, da
stanovanjska zidava v Celju
v prihodnje ne bo povsem
zamrla. S pomočjo kredita
namreč letos načrtujejo iz-
gradnjo 79 neprofitnih sta-
novanj s skupno več kot 4 ti-
soč kvadratnimi metri povr-
šine.
Stanovanja bo Ingrad kot
izvajalec del zgradil v sose-
ski Dolgo polje 3, kjer bosta
zrasla dva nova bloka, ka-
mor naj bi se stanovalci za-
čeli vseljevati februarja pri-
hodnje leto. Vrednost nalož-
be znaša 451 milijonov tolar-
jev, od tega bodo 42 odstot-
kov predstavljala sredstva
celjskega stanovanjskega
sklada, 34 odstotkov pa
omenjeno posojilo republi-
škega stanovanjskega skla-
da. 8,5-odstotni delež naj bi
prispeval sklad občina Celje
za urejanje zemljišča, sred-
stva občine pa bi znašala
6 odstotkov v celotni nalož-
bi. Občina poleg tega daje
svojo garancijo za najeto re-
publiško posojilo. Svoj delež
bodo morali prispevati tudi
prosilci stanovanj in sicer
deset odstotkov od vrednosti
stanovanja, s čimer bi zbrali
43 milijonov tolarjev ali 9,5
odstotka od predračunske
vrednosti.
Stanovanjski sklad je že
24. marca objavil razpis za
oddajo neprofitnih stano-
vanj v najem in nanj se je
prijavilo 136 občanov. V me-
secu dni bodo izdelali pred-
nostno listo in prosilce obve-
stili o uvrstitvi nanjo. Razpis
je pokazal precej težko soci-
alno situacijo, čeprav nepro-
fitna stanovanja niso name-
njena socialno ogroženim. Ti
se pojavljajo na posebni listi,
kamor se je po razpisu uvr-
stilo 368 prosilcev, od teh so
68 že rešili stanovanjski pro-
blem, 23 pa jih še bodo do
jeseni z adaptacijo bivšega
samskega doma železnice
v Ulici bratov Vošnjakov. To
pa kljub vsemu pomeni, da
bo večina primerov s social-
ne liste ostala tudi letos ne-
rešena.
Ker bo priliv iz prodaje
družbenih stanovanj kot
eden od virov sklada počasi
usahnil, si mora ta prizade-
vati najti nove pristope k re-
ševanju stanovanjske pro-
blematike v občini. Računati
zgolj na novogradnje ne bo
več mogoče, zato v skladu
predvidevajo tudi odkupe že
zgrajenih stanovanj zasebni-
kov. Predvsem pa naj bi
opravili celovit pregled zase-
denosti sedanjega stano-
vanjskega fonda, ki naj bi po
končanem lastninjenju obse-
gal pribUžno 1800 stanovanj.
T. CVIRN
Osebnost meseca
Jožef Hrastnik še vedno vodi
Točno na sredini izbora
osebnosti meseca maja smo in
zaenkrat, z 32 prejetimi glaso-
vi, še vedno vodi šofer Izletni-
kovega avtobusa Jožef
Hrastnik.
Na drugem mestu je s 17
glasovi Anton Ratej, na tret-
jem z 12 glasovi pa Tone Dor-
nik. 9 glasov je prejel dobrot-
nik Jelko Vidmar, po 7 sta jih
prejela Boštjan Strašek in Da-
re Urbancl, 5 dr. Minica Am-
brož-Godec, po tri pa Rolando
Pušnik, dr. Peter Lipovšek,
Magda Podbevšek in dr. Sto-
jan Dordževič. Po dva glasova
imajo Zvone Štorman, Vinko
Lavrinc in Maks Šikovec, po
enega pa: dr. Janez Tasič, dr-
. Biljana Vukorepa-Buhanec,
dr. Božidar Buhanec, Borut
Alujevič.    Izidor   Pečovnik,
EmiUja Pešec, dr. Manca Žer-
jav in prof. Božena Orožen.
Poleg današnjega kupona bo
v naslednji številki objavljen
še eden, zadnji za mesec maj,
poslušalci Radia Celje pa bo-
ste lahko za osebnost maja
glasovali zadnjo sredo v mese-
cu, tokrat je to 25. maja od
9. ure dopoldan dalje. Še en-
krat pa vas naj opozorimo, da
si oseba, za katero glasujete,
od vas zasluži tudi to, da veste
za njeno popolno ime in pri-
imek, sicer glasov ne bomo
upoštevaU.
Vsem, ki boste izmed pri-
spelih kuponov iz Novega ted-
nika in izmed poslušalcev Ra-
dia, ki glasujete za osebnost,
tudi izžrebani, pa pripravlja-
mo ob vsakem zaključku me-
seca tudi nagrade.
Gaberiaila osvaja Celje
športno društvo Gaberje
Celje (nič več Partizan) bo
tudi letos pripravilo zdaj že
4.Gaberiado, ki vse bolj po-
staja ena izmed osrednjih
lahkotnejših poletnih prire-
ditev v Celju. Gre za druže-
nje ljudi, ki so nekoč živeli
v tem delu mesta Celja in so
danes razkropljeni po Slove-
niji ter svetu, družil pa jih je
predvsem šport s sedežem
v telovadnici in športnih
igriščih v Gaberju.
Letošnja Gaberiada (po-
krovitelj je tudi NT&RC) se
bo začela že v petek, 20. ma-
ja, ko bo srečanje nekdanjih
vrhunskih športnikov Ga-
berčanov in Gaberčank. Sre-
čanje se bo začelo ob 16. uri,
nakar si bodo udeleženci
ogledali najzanimivejše pre-
dele njihovih mladostnih
Gaberij, nakar jim bo raz-
vojno vizijo kraja predstavil
predsednik IS občine Celje
Jože Zimšek, sam Gaberčan
iz neposredne bližine telo-
vadnice.
Prireditve se bodo nada-
ljevale prihodnji teden, ko
bo v torek, 24. maja tiskovna
konferenca pri predsedniku
IS Celje Jožetu Zimšku in
kjer bodo predstavili letošnji
program Gaberiade. Tekmo-
vanj v odbojki, košarki, na-
miznem tenisu, malem nogo-
metu, balinanju in igrah
spretnosti se bo udeležilo
šest ekm Gaberje, Nova vas.
Štore, Skale pri Velenju, ga-
silci Gaber j a in Kovinoteh-
na, bodo pa na sporedu od
ponedeljka do petka.
V četrtek, 26. maja bo
izredno zanimiva okrogla
miza, na kateri bodo sodelo-
vali trije inženirji gradbeni-
štva, vsi iz Gaberij - Brodnik,
Travner in Zimšek, vsak pa
bo ob svoji mladostni športni
povezanosti s krajem pred-
stavil svojo sedanjo dejav-
nost in svoj pogled razvoja
delovnih področij. Javna tri-
buna bo v telovadnici šport-
nega društva od 19. ure
dalje.
V petek, 3. junija dopoldne
bo poslovno srečanje Gaber-
čanov, ki so danes uspešni
poslovneži, v soboto, 4. juni-
ja od 16. ure dalje pa bo dru-
žabno, rekreativno in zabav-
no srečanje Gaberčanov in
njihovih prijateljev. Po bese-
dah Metoda Trebičnika in
Ervina Seršena, »glavnih«
pri organizaciji 4. Gaberi-
ade, pa bo k temu programu
dodano tudi nekaj kulture in
zabave. Prireditev tako z leti
dobiva svoj obris, Gaberčani
se nanjo navajajo in ob seda-
njem razvoju lahko tej obliki
pripisujemo še lepo prihod-
nost.
TONE VRABL
PO SVETU
Nihče noče štirih
mesecev
SARAJEVO, 15. maja
(Delo) - Niti Srbi niti Mu-
slimani se ne strinjajo s šti-
rimesečnim pi emirjem.
Predsednik Ali j a Izetbego-
vič vztraja pri dvomeseč-
nem premirju, bosanski Sr-
bi pa se navdušujejo za
trajno premirje, saj bi bilo
s tem več verjetnosti, da bi
obdržali, kar so si pridobili
v vojni.
V Jemnu žrtve tudi
Somaici
KAIRO, 15. maja (Delo)
- Jemenska vojna se spre-
minja v pravo katastrofo.
V spopadih med armadama
severa in juga je bilo neda-
leč od Adena v begunskem
taborišču ubitih 400 So-
malcev, ki so se pred doma-
čo vojno zatekli v Jemen.
Predsednik severnega Je-
mena general Ali Abdulah
Saleh trdi, da se bo vojna
končala šele takrat, ko se
bo Al Beid s svojo vojsko
predal severnjakom.
Inflaciisl(e številice
PARIZ, 15. maja (Delo)
- Magično mejo tisočih od-
stotkov inflacije so lani
presegle Moldova, Brazilija
in Hrvaška, ugotavljajo iz-
vedenci Mednarodnega
urada za delo. Slovenija se
je z lanskimi 22,9 odstotki
zvišanja maloprodajnih
cen znašla med najuspeš-
nejšimi srednjeevropskimi
državami, ki se zadnja leta
otepajo s težavami pri uva-
janju tržnega gospodar-
stva.
Ne za mejo, da za
Osimsice
sporazume
TRST,   15. maja   (Delo)
- Po pisanju II Piccola je
samo 16,6 odstotka Tržača-
nov za to, da bi se Italija
s Slovenijo začela pogajati
o spremembi meje, toda
kar 66 odstotkov jih pravi,
da bi se bilo potrebno po-
novno pogajati o Osimskih
sporazumih. Nekaj manj
kot polovica, 45 odstotkov
Tržačanov pa sodi, da bi
nova vlada le malo dosegla,
če bi podprla tiste, ki zah-
tevajo spremembo meje
z našo državo.
Zunanji ministri
v isicanju miru
ŽENEVA, 13. maja (De-
lo) - Zunanji ministri ZDA,
Rusije, Francije, Velike
Britanije, Nemčije, Grčije
in Belgije naj bi na posvetu
opredelili skupno strategi-
jo za ustavitev konfliktov
v BiH ter politično rešitev
krize v osrednjem delu biv-
še jugoslovanske federa-
cije.
Cvet Bližnjega
vzhoda
KAIRO, 13. maja (Delo)
- Jeriho je dokončno v pale-
stinskih rokah, saj ga je po
27 letih zapustila izraelska
vojska. Jeriho je postal
prestolnica nove palestin-
ske avtonomne skupnosti
Na Dunaju pa se je začel
prvi neformalni sestanek
izraelskih in palestinskih
pogajalcev, ki naj bi bil ne-
kakšen uvod v pogajanja
o končnem statusu zasede-
nih ozemelj.
Št. 20 - 19. maj 1994
9
Z grožnjami do denarja
Ker uradnih priiav ni, poHcija ne more uiirepaii
s tem ko stopamo po
evropskih poteh in v teh ko-
rakih vidimo predvsem bli-
jajočo se splošno blaginjo,
svobodo duha in demokraci-
jo, se moramo sprijazniti
i dejstvom, da ima evropska
stvarnost tudi manj prijazen
obraz, zaznamovan s pojavi,
oblikami in načini, ki deluje-
jo po pravilu, da so za dosego
ciljev dovoljena vsa razpo-
ložljiva sredstva.
Policijsko-kriminalistična
praksa zadnjih let kaže in
opozarja na problematiko
Idasičnih kaznivih dejanj zo-
per družbeno in zasebno
premoženje, kot so tatvine,
goljufije, roparske tatvine,
požigi ipd., ter kaznivih de-
janj zoper življenje in telo,
od telesnih poškodb, ogro-
žanj z nevarnim orodjem do
posilstev, ubojev in umorov.
Slednja, najhujša kazniva
dejanja (umori), na območju
UNZ Celje sicer niso v pora-
stu, v rahlem upadanju je tu-
di del premoženjske delik-
vence, zaskrbljujoče pa je
dejstvo, da je pri izvrševanju
kaznivih dejanj vse več bru-
talnosti in nasilja. Motivi
storilcev pri tem so pred-
vsem dolgotrajna osebna so-
iraštva in maščevanja, ne-
poravnani računi, ki pripe-
ljejo do obračunavanj ter iz-
siljevanja, ko storilec posku-
ša na najrazličnejše načine
priti do denarja, zlatnine in
drugega oškodovančevega
premoženja. Razumljivo je,
la takšna kazniva dejanja,
[o pridejo na dan, močno
rznemirijo javnost, ki se
ipravičeno sprašuje, kam
ifse to pelje.
Kronologija
ninuiega ieta
v letu 1993 je bilo krimi-
lalnih dogodkov, ki so na
:eljskem območju močno
iTznemirili javnost, razmero-
na veliko. Na začetku leta je
)il prijet storilec, ki je na
»bmočju Žalca izvršil več
poskusov posilstva. Januarja
so v Žalcu trije storilci v sta-
novanju žrtve le-to posilili
tla brutalen način. Februarja
je nekdo podtaknil požar
v proizvodnih prostorih ne-
kega podjetja v Tepanju.
Marca je bil v svojem stano-
vanju v Slovenskih Konjicah
napaden in oropan starejši
moški. Marca je skupina mo-
ških v stanovanju oškodo-
vanke le-to posilila na po-
sebno poniževalen način.
Maja je bil izvršen rop v me-
njalnici Atka v Slovenskih
Konjicah. Istega meseca je
bil poskus ropa v menjalnici
Publikum v Celju. Junija je
javnost izvedela za primer,
ko sta dva osumljenca, ki naj
bi se ukvarjala z zvodni-
štvom, v kletnih prostorih
nekaj dni mučila tujo držav-
ljanko. Julija je bil v svojem
stanovanju v Žalcu oropan
in hudo telesno poškodovan
starejši moški. Septembra je
bil prijet moški, ki je iz Tur-
čije pretihotapil večjo količi-
no heroina, da bi ga prodal
na domačem trgu. Oktobra
je prišlo do oboroženega
spopada pred diskoteko
v Radečah, v skupinskem
obračunu je bila ena oseba
hudo ranjena. Oktobra je bil
podtaknjen eksploziv v piz-
zeriji Limbo na Ljubečni, ki
je lokal popolnoma razdejal,
novembra je bil miniran ste-
ber električne napeljave
v Začretu, v istem času pa je
skupina storilcev izsiljevala
za denar (15 tisoč DEM) ne-
kega celjskega gostilničarja
in ga ustrahovala s prej ome-
njenima eksplozijama. Po-
dobno se nadaljuje v tem
letu.
Umazane poti do
denarja
Od štirinajstih kaznivih
dejanj, ki smo jih navedli, jih
je kar devet takšnih, ki so
povezana z istim motivom,
denarjem. V času, ko so kla-
sične človeške vrednote sila
zamegljene in ko se v njih
senci pojavljajo nove, je po-
stal denar za marsikoga edi-
ni način, da se v družbi uve-
ljavi ter pokaže svojo moč.
Avtomobili najvišjih cenov-
nih razredov postajajo za
marsikoga tudi statusni sim-
boli, lastniki pa so za nakup
teh pločevinastih lepotcev,
ki odpirajo vrata v svet »mo-
gočnih«, pripravljeni s sebe
sleči tudi zadnje gate. Avto
na leasing odplačevanje ter
lastna firma, ki ne pokriva
niti stroškov najemnine, je
kar pogosta podoba našega
»uspešnega« poslovneža. Ker
se ta vse bolj in bolj pogreza
v denarne težave in dolgove,
ki jih upnikom ne more po-
ravnati, so možne poti iz te-
žav mnogokrat speljane pre-
ko kriminalnih dejanj, od
klasičnih do gospodarskih.
In ko se zadeve tako zelo za-
pletejo, da ni na vidiku prav
nobenega izhoda več, je na
voljo še samomor. Tudi teh
primerov bo verjetno v pri-
hodnje vse več. Kot je vse več
primerov trgovanja in boga-
tenja z ukradenimi avtomo-
bili, mamili in podobnim.
Nastajajo že tudi organizira-
ne združbe, ki delujejo po
vzorcih ameriškega podzem-
lja, da gre že tudi pri nas za
delovanje mafije, pa je kvali-
fikacija, ki kar hitro naleti
na kritiko uradnih ocenje-
valcev tovrstnih razmer. Za-
enkrat je dovoljeno »operi-
rati« le z razvpito udbomafi-
jo, najbrž zato, ker teh ma-
fijcev itak ne bo nihče pred
pranger javnosti postavil.
Denar, ta sveta vladar, po-
staja torej vse bolj sredstvo
za doseganje družbenega
ugleda in materialnega raz-
košja posameznika, uresni-
čitev teh ciljev pa je vse po-
gosteje povezana z nedovo-
ljenimi načini, od izsiljevanj
in groženj do fizičnih obra-
čunavanj in celo ubojev. Na
drugi strani te zavese pa so
državljani, ki si v potu svoje-
ga obraza služijo vsakdanji
kruh, da lahko preživijo svo-
je družine, in še srečni so, če
delo sploh imajo. Srednji sloj
pa vse bolj izginja s površja
naše sociološke oziroma
družbenoekonomske stvar-
nosti.
Varneje z orožjem?
Na občinskih sekretariatih
za notranje zadeve so zlasti le-
tos v občutnem porastu proš-
nje občanov za orožne liste.
Zanimivo je, da je med temi
prosilci največ poslovnežev,
podjetnikov in obrtnikov. Le
redko katero prošnjo pa v teh
občinskih službah pozitivno
rešijo, ker, kot pravijo, dosled-
no upoštevajo zakon in tisto
določilo, ki navaja upravičen-
ce oziroma razloge za to, da
nekdo sme p>osedovati orožje.
In medtem ko se število pro-
šenj občanov veča, je vse več
ilegalnega orožja, zlasti po
vojni v Sloveniji. Tisti, ki se
čuti ogroženega, si bo nabavil
orožje, pa če je to državi prav
ali ne. Seveda ima tudi zako-
nodajalec svoj prav, ko zago-
varja stroga merila pri dode-
ljevanju orožnih dovoljenj. Bi-
ti oborožen v stanju ogroženo-
sti je namreč lahko dvorezen
meč. V psihični napetosti so
odločitve lahko prehitre in tu-
di usodne za tistega, ki je situ-
acijo narobe ocenil in prijel za
orožje. Imeti orožje v rokah je
velika odgovornost.
In zakaj je med prosilci za
orožna dovoljenja največ po-
slovnežev? Razlog je v tesni
povezavi s kriminalom oziro-
ma kaznivimi dejanji, kot so
grožnje in izsiljevanja. Vse več
uspešnih poslovnežev je, ki so
tarče oseb, ki hočejo priti do
denarja na tak način. Ena
takšnih žrtev je tudi Miran
Farčnik, obrtnik-podjetnik
z Vranskega, ki mu posli s pro-
dajo traktorjev lepo tečejo,
zadnja dva meseca pa živi pod
nenehnim psihičnim priti-
skom, v strahu zase in za svojo
družino.
Po telefonu se mu je nekega dne oglasil
moški, ki je od njega zahteval, da mu vsaka
dva meseca izroči po 15 tisoč mark. Farčnik
je bil sprva šokiran, a je potem ocenil, da
gre le za neslano šalo. Pa se je zmotil. Ano-
nimni telefonski klici z vse bolj jasnimi
grožnjami so se čez čas nadaljevali, največ-
krat pa je izsiljevalec le pozvonil, nekaj
zahropel v slušalko in potem odložil. »Zaz-
vonilo je tudi po sedemkrat v enem večeru,
žena je že na koncu z živci, naša družina živi
v neprestani napetosti, strahu. V drugi po-
lovici aprila se je zadeva umirila, ni bilo več
khcev, po prvem maju pa spet, spet grožnje
z zahtevo po denarju. Kot da je nekdo začel
z mano živčno vojno, da bi po določenem
času klonil pod pritiskom. Ogroženega se
počutim tudi na cesti. Ko sem šel zadnjič
v Maribor, mi je ves čas sledil črn bmw, ki je
vozil za mano tudi potem, ko sem skrenil
s glavne in vozil po stranskih cestah. Potem
mi je v Žalcu na podoben način sledila rde-
ča oplova vectra. Deset dni sem imel na
telefon priklopi j enega »lovca«, pa ni bilo
najti nič otipljivega. Najhujše je, ker ne veš,
s kom imaš opravka, ne veš pri čem si.
Nenehno vlečem skupaj niti in se sprašu-
jem, kdo bi lahko imel motiv, da me izsilju-
je, se mi na tak način maščuje ali pa se le
norčuje iz mene. Sovražnikov nimam, vem
pa, da je med znanci veliko takšnih, ki mi
zavidajo, vidijo me samo v dobrem avtomo-
bilu, ne pa tudi takrat, ko garamo od ranega
jutra do pozne noči. Na začetku sem parkrat
posodil denar, a do vračila največkrat ni
prišlo, pa me je to izučilo. Zdaj denarja ne
posojam več, pa se sprašujem, če pri teh
anonimnih telefonskih klicih ne gre zgolj za
sladko maščevanje. Sicer pa nisem edini
podjetnik, ki ga izsiljujejo za denar. Pod
takšnimi pogoji se res ne da delati, to tudi
slabo vpliva na ženino tretjo nosečnost,« je
povedal lastnik podjetja Famis z Vranske-
ga, ki se je doslej posvetoval le s svojim
odvetnikom, s policijo pa še ni vzpostavil
stika.
Ko smo o tej problematiki povprašali na
nekaterih policijskih postajah, smo dobili
odgovore, da v tem letu nimajo evidentira-
nega nobenega primera takšnih ali podob-
nih izsiljevanj oziroma kaznivih dejanj
vznemirjanja. In ker ni prijav, policisti in
kriminalisti nimajo osnove za ukrepanje,
imajo pa sredstva in načine. Zakaj občani
takšnih in tudi drugih kaznivih dejanj, ko
gre za njih ogroženost, ne prijavljajo, pa je
že druga tema in morda tudi del odgovora
na vprašanje, kolikšna je dejanska razsež-
nost kriminala ob očitni prikritosti in skri-
tosti.
MARJELA AGREŽ
Miran Farčnik
^cnar je sveta vladar.
Št. 20 - 19. maj 1994
10
Muzikalne izvedbe
45 let Komornega moškega pevskega zbora Celje
Dvorana celjskega Narod-
nega doma je bila pretekli pe-
tek, ko je svojo 45Č-letnico de-
lovanja slavil priznani celjski
Moški komorni zbor, nabito
polna. Ob tem sla\'nostnem
koncertu ga je ponovno vodil
zborovodja Ciril Vertačnik.
Kot se za tak koncert spodo-
bi, so ga s svojo prisotnostjo
počastili mnogi ljubitelji
uglednega zbora, pomembne
osebnosti iz celjskega kultur-
nega in političnega življenja in
ne nazadnje tudi starosta slo-
venskih skladateljev Pavel Ši-
vic, katerega pesem »Pa da bi
znal« je zbor uvodoma zapel.
Koncertni spored je bil se-
stavljen precej raznoliko, kot
nekakšen prerez dosedanje
zborove programske usmeri-
tve. Ta pa je bila vedno na
najvišji ravni, saj je zbor gojil
in posredoval pevske stvaritve
vseh stilnih obdobij in težav-
nostnih stopenj, posebno skrb-
no pa slovensko glasbeno tvor-
nost in ljudsko pesem. Tako je
bilo tudi na tem slavnostnem
koncertu, ko so po že omenjeni
uvodni pesmi najprej izredno
kultivirano izvedli dve rene-
sančni skladbi, nato pa nekaj
skladb glasbene romantike in
sodobnosti tujih in domačih
skladateljev. Ciril Vertačnik je
s suverenim obvladovanjem
partitur in pevskega korpusa,
predvsem pa z izredno muzi-
kalnostjo dosegel, da je lahko
sleherni poslušalec ob izved-
bah užival. Skladbi Antona
Foersterja Večerni Ave in
Spak sta bila interpretativna
viška prvega dela koncerta.
Poleg teh dveh skladb je zbor
tudi pri Brucknerjevi in Schu-
bertovi pesmi nakazal, da mu
v izvedbenem smislu roman-
tično navdahnjene skladbe
izredno ležijo. Zvočno so ne-
koliko manj prepričljivo zaz-
venele pesmi slovenskih skla-
dateljev Srebotnjaka, Kumra
in Ravnika.
Zato pa se je zbor povsem
sprostil in razmahnil v drugem
delu sporeda, ko smo bili priče
vzornim izvedbam narodnih
motivov iz domačega in neka-
terih tujih logov. To je bil
pravzaprav izbor iz železnega
repertoarja celjskih »komora-
šev«, učinkovite izvedbe pa so
na koncu izsilile še nekaj do-
datkov, saj se razpoložena pu-
blika kar ni hotela raziti.
S svojimi solističnimi pri-
spevki so pri posameznih pe-
smih dopadljivo sodelovali so-
listi Ivan Grobler, Franci Gril,
Božidar Jager, Stane Bizjak,
Janko Jutriša ter Ivan Krušič.
Med koncertom je predstavnik
Zveze kulturnih organizacij
najbolj zaslužnim dolgoletnim
pevcem podelil Gallusove
značke, ki jih je prejelo štiri-
najst pevcev, med njimi zlate
Jože Dimec, Ivan Krušič in
Ludvik Urankar. Podatkov
polna in skrbno urejena pro-
gramska knjižica je bila pro-
slavi prijetno dopolnilo.
E.G.
O fotokronistu Cigienečkem
Razstava ter predstavitev kataloga In stalne zbirke
Na Brecljevem, nad Šmar-
jem pri Jelšah, bodo jutri,
20. maja, odprli razstavo
o »Slavku Cigienečkem, šmar-
skem fotokronistu«.
Gre za 8 3-letnega šmarske-
ga fotografa, ki je ustvarjal do
nedavnega, pri tem pa zapušča
dragoceno zapuščino. Ob tej
priliki bodo predstavili tudi
katalog o njegovi fotozbirki, iz
časa 1930-1970.
Fotografa Slavka Cigleneč-
kega poznajo skoraj pri vsaki
hiši, v bližnji in daljni okolici
Šmarja. Največ je fotografiral
družinske praznike, prihajal
pa je peš, s kolesom ali z mo-
torjem. Fotografiranja se je
naučil od svojega očeta Ladi-
slava, šmarskega frizerja in
fotografa. Tudi Slavko je spr-
va začel s frizerstvom, ljube-
zen do fotografije pa je prevla-
dala. Med njegovimi dragoce-
nejšimi posnetki so prizori iz
predvojne graščine Jelšingrad,
letala, ki ga je izdelal grašča-
kov sin, ljudi pri nekdanjih
kmečkih opravilih ter različ-
nih političnih akcij po drugi
svetovni vojni.
Slavko Ciglenečki se je
v Šmarju pri Jelšah veliko
udejstvoval tudi na kulturnem
ter športnem področju, pose-
Prireditev bo ob 19. uri, v Ate-
ljeju Staneta Jagodica, slikar-
ja, ki je katalog pripravil v so-
delovanju s publicistom Dra-
gom Medvedom. Ta bo zbirko
in katalog posebej predstavil,
zbrane pa bo pozdravil tudi
šmarski župan Jože Čakš.
V kulturnem programu bodo
nastopili operni pevec Jože
Kores, harmonikar Vital Aha-
čič ter šmarski pihalni orke-
ster pod vodstvom Adema Bic-
skeya.
bej pa ga je pritegnila radie-
stezija.     BRANE JERANKO
ZAPISOVANJA
Ob kresi se
dan obesi!
Piše: Tadej Čater
Tako pravi star slovenski
pregovor, ki s približevanjem
23. juniju, ko bomo »slavili«
najdaljši dan v letu, postaja
vse bolj aktualen. Kresna noč
ali Kresnik. Ljudski praznik,
ki ga seveda ne gre posebej
izpostavljati. Medtem ko ga
bodo v Prekmurju popestrili
s spuščanjem svečk po Muri,
ga bodo na Gorenjskem oven-
čali s tamkajšnjimi ljudskimi
plesi. Običaji pač. Pa vendar je
za slovensko kulturno javnost,
zlasti tisto literarno, Kresnik
kljub vsemu poseben praznik.
Ne zaradi ljudskega izročila,
ki ob takšnih priložnostih za
trenutek slovenska literatura
lasti oziroma lahko privošči;
23. junija bodo na domačiji Jo-
sipa Jurčiča na Muljavi sloves-
no podelili nagrado za najbolj-
ši roman preteklega leta. Praz-
novanje najdaljšega dneva
v letu je torej združeno s praz-
novanjem najbolj obsežne lite-
rarne vrste. Praznik sloven-
skega romanopisja skratka, ki
ni po naključju naseljen ravno
na Muljavi. Ampak to so že
stare zgodbe, ki jih ne gre po-
novno obujati. Prav tako na-
grada, ki bolj kot slovenski
kulturni javnosti koristi na-
grajencu in njegovemu založ-
niku. Ob praznovanju sloven-
skega romana se enkrat letno
(in to žal povsem dobesedno!)
na kupu in za isto dolgo, pa
tudi dobro založeno mizo zbe-
re vse, kar se v tem prostoru
ukvarja z literaturo. Letos na
račun slovenske literarne kri-
tike. Tistega segmenta literar-
nega ustvarjanja, ki še vedno
ostaja najbolj marginalen in
po zaslugi pisateljev tudi ne-
kako osovražen. Mimogrede,
ne bi bilo napak razmišljati
tudi o beneficiranem stažu
slovenskih literarnih kritikov.
Toda o tem neposredno na
»kraju zločina«: letos na Mu-
ljavi. Kar resnično bode v oči,
je to, da se bo letos na Jurčiče-
vim prvič zares in strokovna
razpravljalo tudi o kritiki, kai
pomeni, da so jo tudi tisti, ki
menijo, da je literatura samci
roman in poezija, da je literar-
na stroka omejena zgolj m
zgodovino, tudi kritiki in s tem
literarni teoriji priznali avto-
nomen status v okviru literar-
ne vede. Nenazadnje, je kriti-
ka vendarle najbolj izpostav-
ljena polliterarna vrsta; med-
tem ko študije s polja literatu-
re in fenomenov okrog nje pre
hirajo zgolj tisti, ki se z litera-
turo poklicno ukvarjajo ii
eventuelno tudi študentjt
komparativistike, je kritiki
zaradi načina objavljanja ven-
darle najbolj brana in izpo
stavljena. Še več, mnogi st
ravno na podlagi kritike odla
čajo bodisi za nakup bodisi za
izposojo in branje določenegi
literarnega dela. Kritika tore
ni nekaj »kar tako«, ni rezervi-
rana za tiste, ki niso uspeli ko
umetniki in na tak način zdra
vijo svoje frustracije, kar mno
gi napak menijo in kakor se ji
zapisalo mnogim v resnici h
zares hudo zakompleksanin
velikanom iz zakladnice sve
tovne literature, je samostojn
literarna vrsta, brez katere tu
di ostalih vrst in zvrsti ne b
bilo. Naj se to sliši še tako zel
patetično in jokavo, gre skral
ka za medsebojno oplojevanji
ki je kot tudi vsako drug
oplojevanje nujno potrebno z\
preživetje. Tokrat literaturi
Kakor literatura ne bi bila ii
teratura, če ne bi bilo njen
kritike, tako tudi kritika ne b
bila kritika, če ne bi bilo njen
literature. Dejstvo, ki si ga j
treba priznati. In ga sprejeti.
O slikarstvu Jeiice Žuže
Konec prejšnjega tedna,
v petek zvečer, so v Žalcu
predstavili likovno monogra-
fijo slikarke Jeiice Žuže.
O njeni umetnost je govoril
eden naših najvidnejših likov-
nih poznavalcev dr. Milček
Komelj, prireditev pa je
spremljal glasbeni program.
Jelica Žuža je pred kratkim
praznovala svoj 72. rojstni
dan. Sodi v starejšo generacijo
sodobnih slovenskih umetni-
kov. Rojena je bila v Celju,
študijska pot pa jo je vodila
najprej na dunajsko Akademi-
jo upodabljajočih umetnosti,
po drugi svetovni vojni je na-
daljevala na ljubljanski Aka-
demiji za likovno umetnost,
slikarsko specialko pa je opra-
vila pri prof. Martinu Tartaglii
v Zagrebu leta 1950. V letih, ki
so sledila, je študijsko potova-
la po različnih evropskih deže-
lah ter se aktivno posvečala
slikarstvu, svoja dela pa je
javnosti predstavljala na sa-
mostojnih in skupinskih raz-
stavah, dobila pa je tudi več
vidnih nagrad in priznanj.
V monografiji, ki jo je izdal
Zavod za kulturo iz Žalca, je
reproduciranih dvaindvajset
njenih slik. Prva je nastala še
pred njenimi študijskimi leti,
zadnja pa lani, tako da gre za
prerez njenega celotnega sli-
karskega ustvarjanja. Iz njega
je razvidno, da je Žuža izrazito
ateljejska umetnica in v tem
okviru jo zanimajo predvsem
portreti in tihožitja. Predmete,
ki jih upodablja, jemlje iz svo-
jega vsakdanjega okolja in po-
sode, vrči, sadje, dobijo osred-
njo vlogo v kompozicijah.
Njen slikarski pristop je poln
bogatih barvnih detajlov, razi-
skovanja svetlobe, kar se
odraža v plastičnem razmerju
med svetlim in temnim ter
sproščeno potezo, v kateri od
realističnega osnutka prehaja
v slikarstvo, kjer so nad vsem
izražena njena estetska in li-
kovna načela. To je morda še
opazneje v njenih portretnih
delih, kjer fizične poteze upo-
dobljencev združuje z vide-
njem njihove duševnosti, zato
se v teh delih tesno prepletata
čutnost in duhovnost. Repro-
dukcije še spremljata teksta
Milčka Komelja ter Milene
Moškon, kjer podajata analize
in poudarjata bistvene poseb-
nosti umetniškega opusa
umetnice Jeiice Žuže.
BORIS GORUPIČ
Zgodovina naših naseiij
v sodelovanju med Znan-
stvenim inštitutom Filozofske
fakultete in založbe Viharnik
iz Ljubljane je izšla nova knji-
ga Načeta Šumija Naselbinska
kultura na Slovenskem: urba-
na naselja, v katerem prikazu-
je razvoj in podobo naših kra-
jev in mest predvsem z umet-
nostno zgodovinskega vidika.
Naša naselja imajo zelo bo-
gato in razgibano preteklost in
zasnove nekaterih krajev se-
gajo zelo daleč nazaj, v čas
pred prihodom Slovanov. Vsa-
ko od njih je nastalo zaradi
povsem določenih razlogov,
bodisi, da je bilo načrtovano
kot središče z upravno, voja-
ško, ali gospodarsko funkcijo.
Osnovni namen, zaradi kate-
rega je bilo posamezno naselje
izgrajeno, je postopoma z raz-
vojem dobil nove, širše okvirje
in če so bile tudi ostale vitalne
okoliščine ugodne, se je razvi
lo v mesta, ki je svojim prebi
valcem omogočalo preživetji
ter zadovoljitev kar najve
ostalih potreb.
Za slovenski ambient j
značilno, da imamo predvsei
manjša in srednje velika nas«
Ija, kar je pogojeno s sam
strukturo površine in gostot
oziroma številom prebival
stva. Velemest predvsem i
slednjega razloga nimamt
Ljubljana, ki je nacionaln
središče pa je šele od nedavne
ga tudi državna prestolnici
vendar pa ji atributov, npi
palač ali monumentalnih ti
gov, ki bi jo že na daleč oznJ
čevali kot glavno mesto drža
ve, seveda manjka. ŠuH
v svoji knjigi navaja skori
150 naselij, zajeta pa so tu(
mesta v obmejnem področ]
Avstrije in Italije, ki so, ozirc
ma še imajo pomembno vloj
za slovensko prebivalstvo. A>
tor sistematsko navaja ključa
podatke in letnice, ki so p(
membne za ustanovitev i
poznejši razvoj. Omenja tu<
najpomembnejše objekte, gri
dove, cerkve in zanimive pt
merke meščanske arhitektur
ne pozabi pa tudi na ključi
posameznike, ki so povezal
predvsem z kulturno identiti
to naselja. Knjiga je natisnj'
na na večjem formatu in kval
tetnem papirju, zato do svoj'
ga izraza pridejo tudi števiU
fotografije, starejše grafike i
risbe, ki nam tudi slikovf
prikazujejo posamezna mes|
in kraje iz različnih časoviJ*
obdobij. M
BORIS GORUPJ'
S predstavitve monografije Jeiice Žuža.
Sistem razpada
Na rob revij mladinskih zborov v Zagorju
Minuli konec tedna je bila
v Zagorju ob Savi tradicional-
na slovenska revija mladin-
skih pevskih zborov. Kot
\'mesna prireditev med celj-
skimi Mladinskimi pevskimi
festivali, vsakokrat pritegne
številne slovenske šolske pev-
ske skupine. Tokrat jih je bilo
zaradi skromnejših finančnih
možnosti nekoliko manj. Med
uspešnejšimi pa jih je bilo kar
nekaj tudi iz celjskega ob-
močja.
Med njimi je strokovna ko-
misija med tiste, ki dosegajo
primerno državno raven, uvr-
stila OPZ iz Glasbene šole Ve-
lenje pod vodstvom Manje
Gošnik, ki je bil tudi najboljši
v svoji kategoriji, MMZ Os-
novne šole iz Šmartnega ob
Paki (Anka Verdnik-Jazbec),
mladinski zbor osnovne šole
Zreče (Darinka Ivačič) ter me-
šane mladinske zbore Tehnik
Celje (Metka Jagodič-Poga-
čar), gimnazije Celje (Adriana
Požun-Pavlovič) in Centra
srednjih šol Velenje pod vod-
stvom Danice Pirečnik. Sled-
nja je med mnogimi podeljeni-
mi nagradami dobila tisto za
najbolj prepričljivo izvedbo
ljudske pesmi. Za Celje kot
mesto Mladinskega pevskega
festivala je posebno razvese-
ljiv nastop dveh mešanih zbo-
rov, zlasti ponovno oživljene-
ga gimnazijskega, katerega
prijeten zvok in muzikalen na-
stop je že spominjal na nekda-
nje »zlate« čase.
Poleg omenjenih so z nekoli-
ko manjšim uspehom na za-
gorski reviji nastopili še MPZ
OŠ Livada iz Velenja, MPZ OŠ
iz Žalca in MPZ OŠ Hudinja iz
Celja.
Sicer pa je strokovna žirija
na tej prireditvi ugotovila ža-
lostno dejstvo, da sistem zbo-
rovskega petja na naših sploš-
noizobraževalnih šolah razpa-
da. Odnos odgovornih vključ-
no z Ministrstvom za šolstvo in
šport do te dejavnosti je skraj-
no neodgovoren, kar se nena-
zadnje kaže tudi v ignoriranju
prireditve v Zagorju. Kljub
prizadevanju posameznih zbo-
rovodij, in šolskih vodstev, da
še vztrajajo pa kvaliteta že ne
gre vštric z mednarodno kon-
kurenco, kar se je že in se še bo
odrazilo tudi na celjskem
mednarodnem Mladinskem
pevskem festivalu.
E.G.
Št. 20 - 19. maj 1994
11
Celjski pevci na Koroškem
»Je pa sobota večer« Albina Krajnca je
bilo vodilo koncerta v Slovenj Gradcu,
13.maja 1994, ki sta ga priredila domači
moški pevski zbor Kope-Legen in Meša-
ni komorni pevski zbor Celje kot gost
večera.
Pevci iz Slovenj Gradca so povabili
prijatelje iz Celja, da bi skupno zapeli
ljubiteljem lepega petja. Ker je od vse
kulturne ljubiteljske dejavnosti v Mi-
slinjski dolini najbolj razvejana prav
pevska - vseh zborov v občini je 14, ni
bilo težko napolniti akustično avlo Sred-
nje šole Slovenj Gradec s čudovitim ob-
činstvom, ki je toplo spremljalo petje
obeh zborov.
Moški pevski zbor Kope-Legen, ki ga
že 10 let strokovno vodi prof. Dragica
Zvar iz Celja, se je razvil iz prvotnega
okteta in šteje danes 19 pevcev. Zbor
zaseda v koroški regiji vidno mesto, go-
stoval pa je tudi že v Nemčiji, Avstriji in
na Češkem. Pester program od Forsterje-
ve »Ave Maria« do Leskovarjeve »Ti si
ur'ce zamudila«, je zbor pod vodstvom
mlade zborovodkinje Polone Krpač izve-
del z žarom, ki je ogrel navzoče občin-
stvo.
V drugem delu večera je Mešani ko-
morni pevski zbor Celje odpel vrsto zah-
tevnih skladb, med njimi tudi noviteto
»Kovač« Jakoba Ježa, vrh koncerta pa je
bila vokalna suita »Ziljska ohcet« v pri-
redbi Sama Vremšaka.
Tudi MeKPZ Celje praznuje v tej kon-
certni sezoni 10-letnico delovanja. Zbor
goji od vsega začetka domačo in narodno
pesem drugih narodov, čeprav posega tu-
di po zahtevnejši zborovski literaturi. In-
tenzivno delo omogoča zboru živahno
koncertno dejavnost, turneje v zamejstvu
in nastope na vseh občinskih in medob-
činskih revijah. Na tekmovanju »Naša
pesem '88« v Mariboru je zbor osvojil
bronasto plaketo. Zbor od vsega začetka
uspešno vodi zborovodja Pavel Bukovac.
Koncert v Slovenj Gradcu je bil šele
prvi del skupnega nastopanja obeh zbo-
rov, v petek 20. maja 1994 bo v Narod-
nem domu v Celju ob 19.30 uri drugi del
skupnega petja, ko bo Mešani komorni
pevski zbor Celje gostil prijatelje iz Slo-
venj Gradca.
LEANDER LITERA
Karikature o prostoru
v Muzeju novejše zgodovine v Celju razstavlja svoje
karikature arhitektka, karikaturistka, oblikovalka in
pisateljica Lilijana Praprotnik-Zupančič.
Pod naslovom Architectura domestica predstavlja izbor
iz serije karikatur na temo sodobne slovenske gradnje.
Predstavlja svoja kritična razmišljanja o nehumanem
načinu blokovne gradnje, slovenski pompoznosti pri
izgradnji nekaterih objektov, nizki stopnji stanovanjske
kulture, nekritičnem kopiranju različnih modnih stilov
v arhitekturi in postavljanju objektov, arhitektovskih
spomenikov, ki kazijo stara mestna jedra. Namesto slav-
nostnega odprtja razstave bo bolj slovesno ob njenem
zaprtju 20. maja ob 18. uri.
TC
Vse o Sv. Florjanu
Tudi Stoino selo le starodavno Ime^
v šmarski občini so v krat-
kem času izdali kar dva zani-
miva zbornika, o dveh odmak-
njenih krajevnih skupnostih.
Pred dnevi smo poročali o ve-
liki monografiji za 500-letnico
Sv. Štefana (do nedavnega
Vinskega Vrha), tokrat pa še
o zborniku o Svetem Florijanu
ob Boču. Gre za zanimivo kra-
jevno skupnost med Rogaško
Slatino in Rogatcem, bivše
Stojno selo.
Avtor, Franc Branko Jan-
žek, prinaša v knjigi kratek
zgodovinski pregled kraja, ki
šteje nekaj nad šesto prebival-
cev. Prve znane najdbe, kam-
nite sekire ter drugo orodje, so
stare več tisoč let, 1.1487 pa je
pisal o Sv. Florjanu znameniti
potopisec Paolo Santonino.
Grenki so spomini na turške
vpade, na kugo, na jate kobilic
ter različne vojne. Janžek piše
veliko tudi razvoju po drugi
svetovni vojni. Posebna po-
glavja so namenjena tudi zgo-
dovini krajevne cerkve
Sv. Florjana, cerkvi na Lož-
nem, župniji, zgodovini šol-
stva, kulturnemu in prosvet-
nemu delovanju, gasilstvu in
naravnim ter drugim nesre-
čam. Prav tako piše o nekda-
njem vsakdanu in zanimivo-
stih, o padlih med drugo sve-
tovno vojno, pomembnejših
osebnostih, pa tudi o izvoru
krajevnih imen. Tako avtor
ugotavlja da je ime Stojno Se-
lo zelo staro. Piše da se je žup-
nija vedno imenovala po
Sv. Florjanu, okolica pa Stoj-
no Selo. L. 1952 so oblasti pre-
imenovale večino krajev
s svetniškimi imeni, tudi
Sv. Florjan, kjer pa spet upo-
rabljajo staro ime.
Avtor knjige, Franc Branko
Janžek iz Rogaške Slatine, se
je s krajem tesneje povezal
med delovanjem v mladinski
organizaciji ter dramski sku-
pini. Pred časom so ga še pose-
bej pritegnila nesoglasja o pri-
hodnjem krajevnem imenu, ko
so se odločali med Stojnim se-
lom ter Sv. Florjanom. Tako se
je odločil raziskati preteklost,
pri tem pa je naletel na težave
s pomanjkanjem literature.
Knjiga z zanimivimi fotografi-
jami je izšla v samozaložbi (v
1500 izvodih), opremila pa jo
je Ema Ferjanič-Fric. Izkupi-
ček namenjajo dokončanju
krajevnega kulturnega doma.
Pred dnevi so v kraju pri-
pravili javno predstavitev
knjige, z udeležbo številnih
krajanov, zbrane pa je pozdra-
vil šmarski župan Čakš. Knji-
go je mogoče kupiti v KS, kra-
jevni trgovini ter Ljubljanski
banki v Rogaški Slatini.
BRANE JERANKO
Slovar simbolov
Pred kratkim so pri Mladin-
ski knjigi izdali leksikografski
priročnik, ki pojasnjuje te-
meljne pojme s področja sim-
bolike. Delo na tem obsežnem
in zahtevnem projektu je us-
klajeval Jean Chevalier, iz
francoskega jezika je prevod
opravil Stane Ivane, naslov
knjige pa je Slovar simbolov.
Bistvo simbolov je v tem, da
v nas prebudijo povsem dolo-
čen čustven odziv, s čemer
opozarjajo na svojo izvirno
idejo, njeno kakovost in po-
sebnosti. Ta vsebina je lahko
zgolj enodimenzionalna, lahko
pa ima tudi po več enakovred-
nih in različnih smislov, ali le
sekundarne vrednosti. Mnogi
simboli, ki jih poznamo, so na-
stali že v prazgodovinski dobi,
npr. krožna plošča, kot simbol
sonca, pojavljajo se v antični
civilizaciji, že v prvih stoletjih
svojega obstoja,pa je tudi krš-
čanstvo utemeljilo svojo sim-
boliko z motivi kot so križ, po-
sameznimi živalmi, rastlina-
mi, vsakdanjimi predmeti.
Skozi različna obdobja in kul-
ture so se tudi ohranili mnogi
simboli, katerih univerzalna
govorica je nedvoumna, npr.
v golobu vidimo znak miru,
v okostnjaku smrt, drevo živ-
ljenja se pojavlja kot simbol
plodnosti in podobno.
Pri pripravi Slovarja simbo-
lov je sodelovala ekipa s stro-
kovnjaki s področij astrologi-
je, umetnosti, književnosti, ra-
zličnih religij, skratka vseh
poglavitnih panog, kjer se po-
javljajo simboli. Pojasnjeni so
pojmi in stvarni predmeti, ki
imajo svoje mesto v verova-
njih, mitih, običajih in nava-
dah različnih svetovnih naro-
dov. Podane so definicije mno-
gih barv, oblik, števil, zodi-
akalnih znakov, t.i. magičnih
besed, kar nam razjasnjuje
njihove ključne posebnosti.
Posamezni pojmi pa so poleg
tega opremljeni še z slikoviti-
mi ilustracijami in so nam ta-
ko še dodatno pojasnjeni.
BORIS GORUPIČ
Opus 1 v SLG Celje
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju je bilo
v nedeljo zvečer v organiza-
ciji Zveze kulturnih organi-
zacij Slovenije in izvedbi
Studia zq ples Celje ter ZKO
Celje 2. republiško srečanje
mladih plesnih ustvarjalcev
Opus 1 - plesna miniatura.
Prireditev je, tudi po oceni
strokovne žirije, ki je na
koncu razglasila najboljše
plesalce in skupine, izjemno
uspela tako po vsebinski kot
po organizacijski plati.
Žirija v sestavi: Lojzka
Žerdin, Neja Kos in Matjaž
Farič je videla 35 koreografij
in 85 plesalcev in je imela
težko nalogo. Prvo mesto
v kategoriji od 9 do 12 let je
pripadlo celjskima skupina-
ma Studia za ples in Harle-
kin. Plesalke Harlekina so
osvojile tudi tretje mesto.
Med starejšimi plesalkami je
po mnenju žirije bila naj-
boljša skupina Harlekina, po
mnenju občinstva pa Studia
za ples Igen Celje. Tudi vsa
ostala najvišja mesta so
ostala v Celju, medtem ko si
druge skupine iz Slovenije
delijo četrto mesto. Zmago-
valci in visoko uvrščene sku-
pine so dobitniki lepih na-
grad, med drugim tudi ude-
ležbe v Poletni plesni šoli 94
v Ljubljani (z mednarodno
udeležbo predavateljev). Na-
grado je podelila Zveza kul-
turnih organizacij Slovenije.
MP
Zgornja Savinjska poje
Na oder Kulturnega doma na Rečici ob Savinji je
v soboto stopilo več kot dvesto pevcev iz mozirske
občine, ki so se ljubiteljem glasbe predstavili na občin-
ski reviji odraslih zborov in vokalnih skupin.
Številnim ljubiteljem ljudskih in umetnih pesmi so
po tri pesmi zapeli Moški pevski zbor PD Mozirje,
Oktet Ave, Mešani pevski zbor Društva upokojencev
Mozirje, Moški pevski zbor PD Ljubno, Mešani pevski
zbor Enakost Mozirje, Moški pevski zbor PD Bočna,
Dekliški pevski zbor PD Ljubno, Oktet Rožmarin,
Ženski pevski zbor Bočna, Moški pevski zbor PD
Nagelj Lepa Njiva in Vokalna skupina Škrjanček
Rečica, skupno 11 zborov in skupin skoraj' z vseh
krajev v Zgornji Savinjski dolini.
Po uspelem nastopu odraslih pevcev bodo v mozirski
občini pripravili še revijo otroških pevskih zborov, ki
bo v petek, 20. maja ob 17. uri v Mozirju.
US
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah si lahko v soboto ob'
20. uri ogledate komično fantazijo v dveh dejanjih VUija Ravnjakai
z naslovom Aneks v izvedbi Amaterskega gledališča Center pozor-]
nosti iz Šmarja pri Jelšah.
V kinodvorani v Preboldu si lahko jutri, v petek, ob 20. uri, ogledate;
enodejanko v desetih prizorih Ervina Fritza »Pregarca in ljudska;
oblast ali krompir« v izvedbi Jerce Merzel in Iztoka Valiča. \
OMCERTI
V Narodnem domu v Celju bo drevi ob 19.30 osmi abonmajski večer
ljubiteljskega abonmaja ZKO - koncert Pihalnega orkestra štorskih
železarjev, ki jih vodi Franc Zupane. Jutri, v petek, ob 19.30 pa bo
celovečerni skupni koncert Moškega pevskega zbora Kope-Legen iz
Slovenj Gradca in Mešanega komornega zbora Celje, pod vodstvom
Pavla Bukovca.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo v torek ob 19.30 peti abonmajski
koncert Celjskega godalnega orkestra Celje pod vodstvom Marka
Letonje. Solisti bodo flavtistka Nataša Paklar, violinist Andjelko
Krpan in čembalist Milko Lazar.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek, ob
20. uri koncert Moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Sla-
tina, koncert pa bo hkrati tudi prikaz 20-letnega dela z zborovodjem
Francijem Plohlom. V ponedeljek bo ob 15. uri revija otroških pev-
skih zborov občine Šmarje pri Jelšah, v torek ob 20.30 pa še večer
slovenskih plesov, pesmi in glasbe, ki jih bo pripravila Celjska
folklorna skupina France Prešeren.
V jedilnici hotela Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, v petek, ob
20. uri, koncert pevskega zbora Atomske Toplice.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek, ob 20. uri
koncert Mešanega pevskega zbora Kliničnega centra iz Ljubljane,
v ponedeljek ob 20. uri pa še Mešanega pevskega zbora Svoboda
Šoštanj pod vodstvom Anke Verdnik.
V domu Svobode na Polzeli bo v sredo ob 17. in 19. uri revija pevskih
zborov osnovnih šol občine Žalec.
AZSTAVE
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo v ponedeljek ob 19. uri,
odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Wang Huiqin.
V umetniškem programu bo sodeloval gledališki igralec Peter Bošt-
jančič.
Na velenjskem gradu bo do 26. maja razstavljal skulpture Bernard
Sešl.
V Likovnem salonu v Celju bodo v ponedeljek odprli razstavo
likovnih del otrok iz likovne delavnice Vzgojno-varstvene ustanove
Tončke Čečeve iz Celja.
V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah si lahko ogledate raz-
stavo likovnih del akademske slikarke Wang Hiuqin.
V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava Petra
Černeta.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko ogledate
Podobe Jezusovega življenja na starih grafičnih listih. Na ogled
bodo do 6. junija.
V Osrednji knjižnici v Celju na Muzejskem trgu je na ogled razstava
z naslovom Utrinki iz slovenske ljudske omamentike.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do konca maja ogledate
gostujočo razstavo z naslovom Moji interieri Maje Tasič-ČDemšar.
Odprta je tudi razstava Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora
z naslovom Skavti in gozdovniki na Slovenskem, ki bo na ogled do
konca junija in razstava Rihard Jakopič v očeh najmlajših.
V galeriji sodobne umetnosti bodo drevi ob 19. uri, odprli razstavo
Marka Kovačiča.
V Likovnem salonu v Celju bosta Galerija sodobne umetnosti in
Vzgojno varstveni zavod Tončke Čečeve Celje v ponedeljek ob
18. uri, odprli razstavo z naslovom Otroci rišejo v galeriji, kjer bodo
predstavili likovna dela pomladne otroške delavnice.
V hotelu Merx v Celju razstavlja do konca maja svoja likovna dela
Rajko Livia.
V Etolu v Škofji vasi si lahko ogledate razstavo olj Vlada Grešaka.
V avli Zdravstvenega doma v Celju razstavlja Stanko Makuc.
V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo »140-let Zdravilišča
Laško«.
I     M    O
Celje: Union 19. do 23.5. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film
Beethoven 2, od 24.5. dalje ob 16.15, 18.30 in 21. uri ameriški film
Philadelphia; Mali Union do 23.5. ob 20. uri ameriški film Drakula,
od 24.5. dalje ob 20. uri ameriški film Osmi potnik 3; Metropol od
19. do 23.5. ob 17.,19. in 21. uri ameriški fihn Pobeg, 24. in 25.5. ob
16.30 in 18.30 ameriški film Beethoven 2, ob 20.30 pa ameriški film
Pobeg; Dom 19. do 25.5. ob 18. in 20.30 ameriški film Nune pojejo 2.
Kino Rogaška Slatina 20. in 21.5. ob 18. in 20. uri ameriški fUm
Denis pokora, 24. in 25.5. ob 19.30 pa ameriški film Schindlerjev
seznam.
Kino Dobrna 22.5. ob 19. uri ameriški film Živi.
STALO
V Kulturnem centru v Laškem bo drevi ob 20. uri dobrodelni kon-
cert z naslovom Glasbeniki in čarodej za otroke in veseli avtobus.
V domu Svobode v Libojah bo v soboto ob 18. uri večer s tamburico,
na katerem bo sodelovalo 11 tamburaških orkestrov Slovenije in
sosednje Hrvaške.
V letnem gledališču v Grižah bo v nedeljo ob 16. uri občinska revija
godb na pihala občine Žalec.
V Domu kulture v Velenju bo drevi ob 20. uri kulturni večer z dr. An-
tonom Trstenjakom, ki je napisal knjigo z naslovom Biti človek
Pogovor z njim bo vodila Alenka Čas.
V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo drevi ob 19. uri predstavitev
knjige Vere F.Birkenbihl z naslovom Trening uspešnosti, ki jo je
prevedla in uredila Nada Mulej.
Št. 20 - 19. maj 1994
12
Nagrajene dobrote iz grajske kuhinje
Mednaroano priznanje Otta Eckarta za Grad Tabor
Na nedavnem mednarodnem konventu
Reda Sv. Fortunata, ki je bil letos v Portoro-
žu, so podelili tudi posebno častno nagrado
Otta Eckarta za izjemne dosežke na področ-
ju gastronomije - Prix d'honneur internati-
onal Otto Eckart pour la Cusine exemplaire.
Zaslužila si jo je kuhinja laškega Gradu
Tabor Pivovarne Laško, ki jo vodi glavni
kuhar Jure Kapelar.
Njen sijaj še polepša podatek, da je to.
tretja kuhinja v Evropi, ki je prejela to čast-
no nagrado. Jure Kapelar pa jo je prejel
osebno od Otta Eckarta, ki je eden od gene-
ralnih priorjev Reda Sv. Fortunata, ki delu-
je v šestindvajsetih državah.
Uubezen do ustvarjainosti
Jure Kapelar že nekaj let vodi grajsko kuhi-
njo. Svojega kuharskega poslanstva nikoli m
jemal zlahka, saj je videl v njem velik ustvar-
jalni izziv. Gastronomija je stara umetnost na-
čina življenja in ponuja nenehno nove izzive za
ustvarjalne pristope. Zlasti danes, ko se je na-
čin življenja sodobnega človeka močno spre-
menil. Močno je izpostavljen stresom, tudi za-
radi tega, ker si sam ne zna, nemalokrat pa
tudi noče drugače organizirati življenja. Hra-
na je pomembna sestavina kakovosti življenja
in ljudje se vse bolj zavedamo, da je v njej
lahko zdravje, lahko pa tudi prenekatera
spodbuda za to ali ono bolezen.
Vemo tudi, da ne jemo samo z usti. Najprej
jemo z očmi. Hrana je tudi estetika, ne le
vsebina ali celo le količina določene užitne
snovi. Jure Kapelar vidi v pripravi hrane neiz-
merne možnosti za uveljavitev posameznih ži-
vil, hkrati pa tudi priložnost, da da duška svoji
domišljiji in ustvarjalnosti. Pred kratkim se je
vrnil s svojega drugega obiska pri kuharskem
kolegu in prijatelju Marjanu Lešniku, ki je
v imenitnem londonskem hotelu Claridges,
enem od znamenite savojske verige hotelov, že
devet let glavni kuhar in eden od vodilnih
svetovnih kiiharjev.
Po znanje tudi v London
v Claridgesu prevladuje francoska kuhinja,
zato je imel Jure Kapelar izvrstne možnosti za
spoznavanje skrivnosti francoskih omak in
drugih dragocenosti, ki dajejo sloves svetovno
znani kuhinji. Toda nova spoznanja je hotel
vnesti tudi v naše podnebje, zato je vse tisto,
kar je bilo smiselno in tudi možno zaradi vseh
potrebščin, ki jih še vedno, ni možno kupiti
v Sloveniji, prenesel tudi v »svojo« kuhinjo na
Gradu Tabor. Uspelo mu je poudariti razpoz-
navne elemente iz sestavin slovenske nacional-
ne kuhinje, kajti težko govorimo o njeni homo-
genosti, saj ima vsaka pokrajina nekaj povsem
svojega in jih postaviti v družbo z drugimi
jedmi. Tako je postala tudi slovenska kuhinja
svetovljanska, tuje zanimivosti pa so prestopi-
le prag naše domovine.
Ni vsaica Icuiiinja grajsica
Danes ponuja kuhinja laškega gradu svoje
dobrote in znanje Jureta Kapelarja in njegovih
kolegic in kolegov najzahtevnejšim gurma-
nom, pa tudi za manj zahtevne in bolj zagleda-
ne v tradicionalni jedilnik se kaj najde. Graj-
ska kuhinja pač ni brezoseben prostor, kjer
pripravljajo hitro hrano. Kdor hoče hitro jesti,
mora poiskati kaj drugega. Kajti hitro jesti
pomeni nezdravo živeti, pa čeprav jemo na
videz same dobrote. Grajska kuhinja pomeni
svetišče kulinaričnega obredja, ki se nadaljuje
v restavraciji z veščinami gostiteljev. Vse je
celota ugodja: dobro sestavljen jedilnik, pra-
vilno izbrana pijača, primemo okolje, vse pa je
v rokah gostiteljev. Če je gostitelj slab in nero-
den, tudi imenitni telečji priželjc ali pa franco-
ska omaka ne prideta do izraza. In kdor pride
na grad, se mu ne sme muditi. Naj sebi dovoli,
da mu okolje spodbudi notranji mir, ki je tako
potreben tudi za dobro telesno počutje. In naj
se prepusti umetnosti dobrega omizja.
To sem omenil zaradi tega, ker je grajska
kuhinja prejela kot tretja po vrsti v Evropi
častno nagrado Otta Eckarta za izredne dosež-
ke v gastronomiji. Celoten kolektiv Gradu Ta-
bor, ki ga skrbno in domiselno vodi Franci
Podkoritnik, je že prejel od Reda Sv. Fortunata
leta 1992 v Budimpešti naziv Maison de quali-
te. Častna nagrada za kulinariko je zato še
dragocenejša. Pomeni priznanje ustvarjalnosti
mladih in nadarjenih ljudi, ki bi radi čim bolje
osmislili poslanstvo svojega poklica.
Čeprav jo je v Portorožu generalni prior
Otto Eckart izročil v roke Juretu Kapelarju, jo
je Jure na tihem in iskreno v srcu delil s svoji-
mi kolegi v kuhinji in prijateljem Marjanom
Lešnikom v ne tako zelo oddaljenem Londonu.
DRAGO MEDVED
Franci Podkoritnik.
Jure Kapelar.
Cvetje na Glavni trg
Turistično društvo Celje
želi z rožami polepšati videz
mesta, zato je letos pričelo
z akcijo Ocvetličimo Glavni
trg v Celju. Zaključna prire-
ditev akcije bo v soboto ob
10. uri s kulturnim pro-
gramom.
Društvo bo skupaj z ob-
činskim sekretariatom za
urejanje prostora in varstvo
okolja in z Vrtnarstvom Ce-
lje ocvetličilo okna na Glav-
nem trgu. Del sredstev v ta
namen so zbrali s srečolo-
vom na Valčkovem večeru,
ki so ga marca pripravili
skupaj z Zdravniškim dru-
štvom Celje. Vloge za finanč-
no pomoč pa so poslali tudi
vsem lokalom na Glavnem
trgu. Do začetka tedna so se
odzvali: Zlatarstvo Tajnšek,
Borovo Trade d.o.o.. Bazar
M, Kavarnica Oscar, Merx
TPO Teko in GP Majolka.
Pričakujejo, da se bodo v teh
dneh odzvali še drugi. S to
akcijo želi društvo simbolič-
no prispevati k letu turizma
v Sloveniji, v prihodnjih le-
tih pa bi radi ocvetličili tudi
druge trge in ulice v mestu.
Na sobotni dopoldanski
prireditvi na Glavnem trgu
bodo v kulturnem programu
nastopili Celjska folklorna
skupina France Prešeren,
Celjsko pevsko društvo in
Godba na pihala Emo.
TC
Občni zbor
žalskih invalidov
Pred kratkim so se na svo-
jem občnem zboru sestali
člani žalskega društva inva-
lidov, ki so govorili o svojem
delu in opozorili na številne
težave.
Žalsko društvo invalidov
je bilo ustanovljeno pred 24
leti, na seznamu je 1300 red-
nih in 1400 izrednih članov.
V društvu vsako leto ob dne-
vu invalidov organizirajo
izlete predvsem za težje in-
valide, pripravijo razstave
ročnih del, radi se pomerijo
na šahovskih tekmovanjih,
v namiznem tenisu, strelja-
nju ali ribolovu. Svojim čla-
nom so lani podelili 140 en-
kratnih pomoči, 15 članom
pa omogočili zdravljenje
v toplicah in na morju, redno
obiskujejo tudi svoje člane
na domovih ali v bolnišnici.
Kljub stalnim opozorilom
invalidi v žalski občini še
vedno nimajo urejenih do-
voznih poti na občino, sodiš-
če, pošto, niti do svojih dru-
štvenih prostorov. Nujno bi
potrebovali tudi osebno vo-
zilo za težje invalide, pa se še
vedno zatika pri denarju.
Žalski invahdi upajo, da bo-
do vsaj del problemov rešili
do prihodnjega leta, ko bodo
v društvu praznovali 25-let-
nico delovanja.
m
Kmečki praznik v Lečah bo!
Kulturno umetniško dru-
štvo Loče je prejšnji teden na
razširjeni seji, na katero so po-
vabili tudi predstavnike kra-
jevne skupnosti, sklenilo, da
bodo tudi letos pripravili
kmečki praznik ter ponovno
obudili poletne kulturne pri-
reditve.
Kmečki praznik se je po
mnenju prisotnih že tako vra-
sel v kraj, da so ga ne le kraja-
ni Loč, ampak tudi širše okoli-
ce, sprejeli za svojega. Tradici-
jo je torej treba ohraniti, odlo-
čili pa so se, da bodo dali pri-
reditvi novo vsebino.
Kmečki praznik bo zadnjo
nedeljo v juliju, KUD Loče pa
sedaj išče ponudbe bodočih
prirediteljev, ki bi v celoti po-
skrbeli za izvedbo praznika, še
zlasti pa za finančni del. Od
tistega, ki bi prireditev prevzel
pričakujejo, da jih bo vključil
v priprave in izvedbo ter jim
na koncu odštel 20 odstotkov
dobička za kulturno dejavnost
v kraju.
Prav tako so se odločili za
obnovitev poletnih kulturnih
prireditev, ki so v kraju že bile
in so ime Loč ponesle v širši
slovenski prostor. Če pa želijo
te prireditve res dobro izvesti,
bo treba urediti dvorišče gra-
du. Zato bodo k sodelovanju
pritegnili tudi konjiško občin-
sko vodstvo. J. H.
Branka Jurca med žalskimi šolarji
v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bodo jutri, v petek,
podelili letošnje bralne značke šolarjem žalske osnovne šole.
Prireditev bodo popestrili s kulturnim programom, gostja sre-
čanja pa bo mladinska pisateljica Branka Jurca.
v teh dneh se pripravljajo še na planinski raziskovalni tabor.
Namenjen je učencem šestih razredov, predvsem spoznavanju
narave, planinstva in pohodništva, varstva narave, tabomištva
ter orientacije. IB
Št. 20 - 19. maj 1994
13
Časopis namesto pečenice
Tako se spominjata Franc in Jožica Melt iz Kavč pri Veienju svoiili začetniii
naročniškiit korakov
»Vaša naročnika sva, odkar
sva poročena, sedaj pa sva oba
že siva.« Približno tako se je
glasilo vabilo na obisk k zve-
stima naročnikoma Francu in
Jožici Meh iz Kavč pri Ve-
lenju.
Pri Mehovih, točneje, Franc
je tisti, na čigar ime prinaša
poštar Novi tednik, so v naši
družini zvestih že približno 40
let. »Začelo se je takrat, ko
smo hodila dekleta v Celje na
tečaj. Takrat je hodil na vlak
raznašalec časopisov in kričal:
Poročevalec, Borba, Pravice
ni... Zaradi tega so ga celo
zaprli, potem so le nekako raz-
jasnili nesporazum. Na začet-
ku smo nekaj časa Celjskega
kupovali, nato pa smo se nanj
kar naročili, časopise pa smo
v tistih časih brali kar v >špa-
noviji< s sosedi,« sta pripove-
dovala Mehova, gospa Jožica
pa je še dodala: »Vseskozi na-
ma je všeč, ker je v časopisu
veliko domačih stvari, pa poli-
tike ni veliko, to je tudi lepo.«
Pri Mehovih preberejo Novi
tednik zelo temeljito. Franc in
Jožica sta omenila, da ni četrt-
ka, če ni časopisa. Prvi je na
vrsti Franc, ki najprej pogleda
zadnjo stran, najbolj ga na-
mreč zanimajo naši muzikanti.
»Včasih sem si sam zelo želel
zaigrati, še danes rad katero
>zašpilam< in zapojem,« je po-
vedal Franc, ki ima shranjene
skoraj vse muzikante. Gospa
Jožica dela zbirke, atovi muzi-
kanti so izrezani iz časopisa in
shranjeni v posebni kuverti.
»Veste, pri nas beremo Novi
tednik in Petico na več delov.
Ata svoje muzikante, za brata
redno izrežem vse kmetijske
nasvete, sama pa vse, kar še
mislim prebrati, shranim
v štedilnik, v katerem ne kuri-
mo,« se je prešerno nasmejala
Jožica, Franc pa je dodal, da je
časopis v »špohertu« namesto
pečenke. Toda to še niso vsi, ki
prebirajo naš časopis. Jožica
namreč svojima vnukinjama,
Petri in Andreji, posebej ozna-
či, kaj naj v časopisu prebe-
reta.
Življenje Mehovima ni bilo
preveč naklonjeno, pa vendar
sta oba silno segava. Jožica si-
cer pravi, da sta že stara in
zato že malce otročja, vendar
to seveda ne bo držalo. Za
Kavče pravita, da so toliko
v hribih, da koš čedno poje. Pri
Mehovih se lahko pohvalijo
z rujno kapljico iz domačega
vinograda, vendar pa je s tem
povezano nenehno trpljenje in
garanje. »Dokler zemljo obra-
čaš, da kaj od sebe. Sedaj pa
sama ne zmoreva več,« je pri-
povedovala gospa Jožica. »V
teh hribih tudi zemlja ni kaj
prida. Pravzaprav je skoraj nič
ni, kaj kmalu naletiš na živo
skalo. Naša stara hiša je bila
na zelo plazovitem področju in
se je podrla. Verjetno bi našla
še kakšen star izvod časopisa,
a ko smo se pred četrt stoletja
preselili v to hišo, je vse ostalo
tam.«
Franc Meh je bil vse svoje
življenje pravi velenjski
»knap«, trdo delo pa mu je pu-
stilo posledice, ki so ga pred
časom pripeljale v bolnišnico.
»Ta spodnjega imam previso-
kega,« se je pošalil Franc. Me-
hova vesta marsikaj povedati
o knapovskih časih, gradnji
Velenja in začetkih življenja
v današnjem mestu, ki ga nek-
daj sploh ni bilo. »Včasih je
bilo res težko, nenehno smo
morali udarniško delati,
v rudniku pa ni bilo malice,
obleke... Več kot pol Velenja
smo >spuvali po šihtu,« je bilo
slišati iz ust pravega knapa
Franca.
Včasih v rudniku niso pusti-
li, da bi si rudarji gradili svoje
hiše izven naselja. »Z velikimi
težavami smo se ubadali, da
smo postavili to hišo. Lahko
rečeva, da je na njej nov le
obod, drug material pa sva do-
bila iz hiš, ki so jih podrli za-
radi izkopavanja v rudniku.
Na začetku nisva imela niče-
sar, vendar velja tisto: kamen
na kamen palača,« sta obujala
spomine Mehova. Še danes pa
sta hvaležna drugim rudarjem,
ki so jima pri gradnji zelo po-
magali.
Sedaj seveda živita precej
bolje. Njuno življenje lepša
hčerkina družina, sin pa je žal
odšel v Kanado. »Kar naj si
poskusi, kako je, ko ti tuja
vrata po >ta zadnji< tolčejo,« je
omenila gospa Jožica in v isti
sapi dodala, da ji je sina nado-
mestil zet. Sedaj oba Mehova
nestrpno pričakujeta žrebanje
3 x 3, saj sta si naročila komplet
kartic. Nikoli nista razsipala,
pravita, če pa bosta karkoli
dobila, bosta razdelila med
najdražje. »Največja sreča je
osrečiti drugega,« je zaključila
Jožica. Zelo se je razveselila
darila, ki ga našim naročni-
kom podarjamo v zahvalo za
zvestobo. »To je prva zlata ve-
rižica, ki sem jo dobila v živ-
ljenju. Sedaj bom še zlata
umrla,« se je prešerno nasme-
jala Mehova gospodinja, mi pa
obema zvestima naročnikoma
želimo, da bi se jima izpolnile
vse želje ter da bi v Kavčah pri
Velenju še dolgo nestrpno pri-
čakovala četrtek.
URŠKA SELIŠNIK
Študentje Celju
To soboto pripravlja Klub
študentov celjske regije v so-
delovanju s Skupščino občine
Celje in nekaterimi društvi
v Celju prireditev Študentje
Celju.
Najprej bo ob 13. uri v Na-
rodnem domu prvo zasedanje
skupščine Kluba študentov
celjske regije. Na dnevni red
so med drugim uvrstili tudi
poročilo o dejavnostih kluba,
potrditev statuta, predstavitev
kandidatov in volitve članov
v organe kluba. Kandidature
sprejemajo do 20. maja med
18. in 19. uro v prostorih na
Jurčičevi 1 v Celju. Ob 16. uri
pa se bo na parkirišču za staro
vojašnico v Celju začel kultur-
no-umetniški program in ročk
koncert. V prvem delu se bodo
predstavili pevski zbor, pa fol-
klorna in plesna skupina,
v ročk programu pa bodo na-
stopili Peter Lovšin z Vitezi
obložene mize, Šank ročk, No-
xire, 501 band, Nefra, Uncle
Jack, HRVBG in Reb-rep
(semprini). Vstop na prireditev
bo prost, saj je študentom
uspelo vsa finančna sredstva
pridobiti od sponzorjev.
Namen prireditve je promo-
cija KŠCR na Celjskem, hkrati
pa bodo poskušali na ta način
predstaviti Klub tudi tistim
študentom, ki vanj še niso
vključeni.
Cilj Kluba študentov celjske
regije je boj za boljši študent-
ski vsakdan in ustvarjanje
utripa študentskega življenja
tudi v mestu oz. na njegovem
širšem področju. Poskušali bo-
do prenesti nekaj ugodnosti, ki
jih imajo študentje v Ljublja-
ni, Mariboru in Kopru, tudi
v Celje. Radi bi ustvarili boljše
socialne, kulturne in druge po-
goje, predvsem pa se želijo
z vrstniki povezati v trdnejšo
skupnost.
SIMONA BRGLEZ.
Popravek
v prispevku pod naslovom
Družinski večeri nekoč in da-
nes (NT št. 19, stran 13) se nam
je vrnila neljuba napaka, ko
smo zapisali, da so se razisko-
valne teme v okviru Tedna za
starše lotili na Prvi osnovni
šoli v Celju. V resnici je bil to
projekt, ki so ga uresničili na
Tretji osnovni šoli Celje, pa se
za to neljubo napako prizade-
tim iskreno opravičujemo.
MARJELA AGREŽ
Pornografska poezija v Barfivu
v okviru boemskih večerov bo v Bar-flyu ta četrtek večer
slovenske pornografske poezije.
Pornografsko poezijo, ki so jo ustvarjali najznamenitejši slo-
venski pesniki, bosta v pesmi in besedi predstavila Aleš Štor-
man (vokalist skupine Neron) in Stane Sotlar (klaviriaturist
skupine Neron). Večer pornografske poezije Bar-flyevci posve-
čajo slovenskemu pornografskemu pesniku Niku Štritofu.
N-M.S.
Tujci so se vrnili
v Zdravilišču Rogaška Slatina so letošnje prve štiri mesece
zabeležili 85 tisoč nočitev, podobno kot v enakem lanskem
obdobju, pri tem pa beležijo velik porast tujih nočitev. V zdravi-
liški statistiki ugotavljajo, da je med gosti Rogaške Slatine že
blizu 60 odstotkov tujcev. Največ jih je prišlo iz Italije, Avstrije
ter Nemčije, več pa jih je tudi iz Hrvaške. Gosti bivajo v zdravi-
lišču povprečno od 6 do 7 dni.
BJ
Najboljši o virštanjskem vinogradništvu
v šmarskem kulturnem do-
mu je bilo pred dnevi dobro
obiskano občinsko srečanje
mladih osnovnošolskih razi-
skovalcev ter njihovih mentor-
jev. Najvišje se je uvrstila sku-
pina iz šole v Podčetrtku, ki je
raziskovala vinogradništvo
Virštanja, drugi so bili šolarji
iz Bistrice ob Sotli, tretje me-
sto pa sta si razdelili šoli iz
Šmarja in iz Bistrice ob Sotli.
Virštanjskega   vinogradni-
štva so se lotile Simona Štra-
us, Karmen Cvetko in Karmen
Bovha, z mentorjem Marja-
nom Šviglinom. Drugouvršče-
ni, iz Bistrice, so se predstavili
z dvema nalogama: o lišajih
v domači KS so pisale ugotovi-
tve Janja Jazbec, Danijela Do-
brina ter Jasmina Miklič, o do-
ločanju C vitamina v napitkih
pa Ambrož Božiček ter Gašper
Rainer, pod vodstvom mento-
rice     prof. Marine     Šlogar.
Šmarsko šolo je predstavljal
Mitja Vahčič, z mentorico Lili-
jano Petek, ki je ugotavljal po-
sebnosti kmečke hiše v Obso-
telju, tretje mesto pa sta dose-
gli tudi učenki bistriške šole
Katja Stadler in.Maja Božiček,
pod vodstvom mentorice Mar-
je Lorenčak, za nalogo o sred-
njeveškem Kunšperku.
Le dve točki manj je prejela
skupina slatinske I. osnovne
šole, ki je v nalogi ugotovila
kemično sestavo vod na ob-
močju šmarske občine. Med
najboljše so se uvrstile še sku-
pine iz slatinske I. osnovne šo-
le (z nalogo o določanju črnega
ogljika v ozračju centra Roga-
ške Slatine), pa bistriška sku-
pina (za nego in vzdrževanje
volnenih tkanin), ter še ena
skupina slatinske I. osnovne
šole (za ugotovitve o Aninem
plesu med obema svetovnima
vojnama). BRANE JERANKO
Šranganje v Parižljali
V Savinjski dolini je še vedno živ običaj šranganja neveste. Včasih je veljalo, da lahko šrangajo
samo tisto nevesto, ki je šla iz ene fare v drugo. Danes se tega ne dišijo več dosledno, pri
sranganju, o katerem pišemo, pa je bilo zadoščeno tudi temu. Poročila sta se Kristina Jelen iz
Pariželj in Drago Petek iz Vrbja pri Žalcu.
Fantje so ženinu postavili šrango, ob tem pa pripravili tudi zanimiv »program«. Manjkalo ni
nič, kar sodi k dobro postavljeni šrangi, zato so fantje za nevesto, ki je bila zelo brhka, iztržili kar
90 tisočakov. Pa tudi pri tem so se izkazali, saj so kar polovico namenili za darilo mladoporočen-
cema. T. TAVCAR
Da bi Žaičani še boUe videli
v novi optiki Kovač, ki so jo odprli
konec prejšnjega tedna v samem sre-
dišču Žalca (za bistrojem Kaval), vas
bodo pričakali s pestro izbiro okvir-
jev in stekel za vsak okus in žep.
Ponujajo veliko izbiro otroških, žen-
skih in moških optičnih ter sončnih
očal nekaterih znanih in tudi manj
znanih proizvajalcev. Kakovostna
očala (s stekli in z okvirji) lahko dobi-
te v optiki Kovač že od 5 tisoč tolar-
jev naprej, seveda pa lahko poskrbijo
tudi za najbolj zahtevne kupce, kar
kajpak pomeni tudi višjo ceno. Po-
membna je še hitrost, ker se nenazad-
nje v teh časih vsem ljudem mudi, in
tega se v optiki Kovač močno zaveda-
jo. Če boste s sabo prinesli zdravniški
recept, lahko iz optike Kovač z novi-
mi očali odidete že v pol ure.
Pomlad je prav gotovo zelo ugoden
čas za nakup sončnih očal, še posebno
sedaj, ko pravijo, da je sonce vse bolj
močno. Zato se brž napotite v optiko
Kovač v Žalec, kjer boste zagotovo
našli prava očala z vaše oči in obraz.
Morda boste izbrali legendo Ray Ban,
mogoče letošnjih hit Police ali pa se
boste zadovoljili s katerim modelom
manj znanega proizvajalca, za kate-
rega pa boste odšteli manj denarja.
EP
iVova optika Kovač v Žalcu je odprta vsak delovnik
med 8.30 in 12. ter 14. in 18. uro in ob sobotah med
8.30 in 12^ uro. Suzana Kovač obljublja tudi tisto, kar
dandanes ljudje vse bolj cenimo: zelo prijazen odnos
do obiskovalcev.
14
Ravnateljica STŠ prof. Marija Marovt podeljuje pohvale dijakom, ki so se udeležili državnega
tekmovanja v matematiki.
Matemalični olimpijci
Na matematično oiimpiaUo sta se uvrstita tum tlilaka
Gimnazije Lava Ceiie
Konec aprila je bilo v Ko-
čevju državno tekmovanje iz
matematike za srednješolce.
Sodelovalo je 162 dijakov,
predvsem dobro pa so se uvr-
stili dijaki Srednje tehniške
šole - Gimnazije Lava. Dijaka
četrtega letnika Iztok Kavkler
in Helena Šmigoc se bosta ta-
ko udeležila tudi mednarodne
matematične olimpijade, ki bo
poleti v Hong Kongu.
Po končanih tekmovanjih
šola priredi srečanje za tekmo-
valce, na katerih prejmejo naj-
boljši tudi priložnostna darila.
Srečanje najboljših matemati-
kov je bilo prejšnjo sredo
v knjižnici STS.
Ravnateljica STŠ, profeso-
rica Marija Marovt, je posebej
poudarila, da dijaki Srednje
tehniške šole iz Celja že tradi-
cionalno dosegajo dobre rezul-
tate na vseh področjih, ne sa-
mo v matematiki. »Dosežki na
mednarodnem tekmovanju
v republiškem merilu resnično
niso enkratni in samo letošnji,
ampak na tem področju šola že
vsa leta dosega najvidnejše
uvrstitve. V zadnjih letih, ko
so se začele olimpijade, se naši
dijaki izkazujejo tudi na teh
tekmovanjih. Lani sta se olim-
pijade v Carigradu udeležila
dva naša dijaka. Iz Carigrada
sta se vrnila z medaljo in tako
dosegla res izjemen rezultat.
Ker je take rezultate težko po-
noviti, sem še posebej vesela,
ker je tudi letos sistematično
delo mentorice mag. Dragice
Pavšek-Guzej obrodilo sado-
ve, ki so bili vidni na držav-
nem prvenstvu.«
Mentorica Dragica Pavšek-
Guzej pa je povedala: »Mate-
matični krožek vodim od leta
osemdeset. Prvi tekmovalec je
bil Miro Skalicky, ki je sedaj
že profesor na Srednji gostin-
ski šoli. Sicer pa so učenci vsa
leta dosegali lepe rezultate.
Prve nagrade na bivših repu-
bliških tekmovanjih je dosegal
tudi Matej Kolar, ki se je po-
tem udeleževal tudi zveznih
tekmovanj. Mitja Mastnak, ki
je bil vsa štiri leta na republi-
škem tekmovanju prvi, je, ko
je bil v tretjem letniku, tekmo-
val za svoj in še za četrti let-
nik. V svoji kategoriji je dose-
gel prvo mesto, za teste za če-
trti letnik pa je prejel pohvalo.
Mitja sedaj študira matemati-
ko, Matej Kolar, ki študij sedaj
končuje, pa mi še vedno poma-
ga pri vodenju matematičnega
krožka. Sicer pa sta se tudi
naša letošnja olimpijca. Iztok
in Helena, odločila za nadalj-
nji študij matematike. Skrat-
ka, pri vodenju matematične-
ga krožka ne gre za individu-
alno delo; pri delu mi pomaga-
jo tudi drugi. Lahko pa rečem,
da imam bolj ali manj srečno
roko pri tem, da najdem na-
darjene učence.
Pred olimpijado nas čakajo
še priprave. Dobivali se bomo
enkrat tedensko, pregledovali
bomo naloge, probleme... Si-
cer pa so se organizirane pri-
prave za vseh pet predstavni-
kov Slovenije, ki se bodo letoš-
nje olimpijade udeležili, priče-
le že ta teden tudi v Ljub-
ljani.«
In olimpijca? Tako Heleno
kot Iztoka (ki je bil na olimpi-
jadi že lani) ob matematiki za-
nimajo tudi druge stvari; ma-
tematika pomeni za oba prav-
zaprav konjiček, ki mu je po-
trebno posvetiti veliko časa.
Oba nameravata matematiko
tudi študirati, od Hong Konga
pa pričakujeta predvsem, da
bo tam zanimivo.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Mladi za razvol Velenja
v velenjski občini že enajsto
leto s pomočjo gibanja Mladi
raziskovalci za razvoj občine
Velenje podpirajo dejavnost
mladih raziskovalcev.
Na letošnji razpis so mladi
raziskovalci prijavili 46 nalog,
izdelali pa so jih 29. Mladi so
svoje naloge predstavili prete-
kli teden na velenjskem Cen-
tru srednjih šol. Skupno je pri
nalogah sodelovalo 62 učencev
in dijakov, od tega 37 iz CSŠ,
23 iz velenjskih osnovnih šol
ter dva iz ljubljanske gimnazi-
je Šentvid in gimnazije Celje
Center. Pri delu je mlade razi-
skovalce vodilo in usmerjalo
28 mentorjev, od katerih jih je
bilo 5 osnovnošolskih učite-
ljev, 9 iz CSŠ ter 14 mentorjev
iz podjetij in ustanov. Sicer gi-
banje Mladi raziskovalci za
razvoj finančno podpira ob-
činski sekretariat za družbene
dejavnosti.
Naloge zajemajo šest temat-
skih področij, od računalni-
štva do varstva okolja, kultur-
ne dediščine in zgodovine. Na
osnovi predstavitev so razi-
skovalne naloge posebej oce-
nili recenzorji in člani ocenje-
valnih komisij, zaključna slo-
vesnost s podelitvijo priznanj
in nagrad pa je bila sinoči.
HINKO JERČIČ
Sola se predstavi
35 let huillniske osnovne šole
Osnovna šola na Hudinji
slavi letos 35-letnico. Da bi
širše predstavili življenje in
delo na šoli, so te dni pripravi-
li vTsto prireditev, osrednja pa
bo nocoj ob 19. uri v dvorani
glasbene šole.
Program se je pričel v pone-
deljek s predstavitvijo razi-
skovalnih nalog o 35 letih šol-
skega vrta, o črnih odlagališ-
čih v krajevni skupnosti Lju-
bečna in o osebnosti kraja Anji
Maček-Ključar. Torek je bil
športno obarvan, saj so pri-
pravili šolsko prvenstvo v at-
letiki, za pokal šole pa sta se
v rokometu in košarki pomeri-
li reprezentanci hudinjske šole
in OŠ Frana Roša.
V sredo popoldne so na
okrogli mizi govorili o družini,
starših in otroku, danes, v če-
trtek dopoldne, pa je šola od-
prla vrata za vse, ki jih zanima
ustvarjalnost učencev. Skozi
risbo, gib in besedo se bodo ob
11. uri predstavili učenci nižje
stopnje, od 14. ure naprej pa
bodo pripravili različne učne
delavnice. Zvečer ob 19. uri pa
bo v veliki dvorani Glasbene
šole v Celju osrednja priredi-
tev ob obletnici šole.
TC
Socialno in zdravstveno varstvo
na slovenskiii železnicah
Pred kratkim je izšla izpod
peresa prim.dr. Franca Štolfe
knjiga z naslovom »Socialno
in zdravstveno varstvo na slo-
venskih železnicah«, že tretja,
ki jo avtor izdaja zadnja tri
leta. Knjiga je zgodovinski
prikaz razvoja železničarske-
ga zdravstva in zavarovanja
ter dragocen prispevek k ohra-
nitvi ene od pomembnih tradi-
cij našega zemljepisnega po-
dročja. Knjiga obsega 160
strani ter 63 fotografij.
Delo je korektno napisano,
včasih za povprečnega bralca
celo preobsežno.
Knjiga, kot pravi avtor, ni
učenjaško delo. Je raziskava
neke pretekle dobe in dejavno-
sti v zvezi z njo.
Gre za pomemben poskus
zbrati, časovno opredeliti in
ohraniti vedeno o prvih na-
stankih organiziranega zdrav-
stva v takrat zbrani populaciji
železničarjev, graditeljev Juž-
ne železnice pred 150 leti.
IGOR KOS
REKLI SO
Emil Ribič, ravnatelj Os-
novne šole Braslovče:
»Tokratni športni dan smo
v naši šoli organizirali malo
drugače. Odločili smo se, da
učenci naše šole v osmih letih
šolanja obiščejo vsaj polovico
kontrolnih mest »Savinjske
planinske poti«. Tako so imeli
pohod na Vimperk, Bukovico,
Sentjungart, Hom, Zajčevo
kočo, Čemšeniško planino. Po-
leg učiteljev so učence sprem-
ljali planinski vodniki Planin-
skega društva Braslovče, ki so
poskrbeli za strokovni del po-
hoda. Točke na Dobrovljah
bodo obiskali v okviru zimske
šole v naravi, nekatere druge
pa v okviru spoznavanja nara-
ve in družbe. Upamo, da bomo
na tak način otrokom privzgo-
jili nekaj kulture in navad, ki
naj bi jih imel sleherni obisko-
valec naših gora.«
T. TAVČAR
Državno prvenstvo športnih psov
v soboto je bilo na Polzeli v organizaciji Kinološkega društva Pluton Polzela državno prven-
stvo športnih psov z vodniki. V A in B skupini je nastopilo 26 vodnikov s psi v disciplinah
sledenje, poslušnost in obramba.
V skupini A je zmagal Zdravko Jež iz KD Ljubljana s psom Lotusom, osmi je bil Rado Lukanc
s psom Markom in enajsti Miran Marš s psom Markizom (oba KD Pluton Polzela).
V skupini B je zmagal Branko Žun iz KD Naklo s psom Luca, peti je bil Jure Žohar s psom
Noriš Vimperški in osmi Janez Majcen s psom Oven Tarzanov (oba KD Pluton Polzela).
Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, najboljši so dobili pokale, ostali pa priložnostna darila.
Tekmovanje so podprli številni sponzorji.
Na sliki od leve proti desni: Janez Majcen, Jure Žohar, Miran Marš in Rado Lukanc s svojimi
psi. T.TAVČAR
Gradili so Lego grad
Občinska zveza prijateljev mladine Celje je
v sodelovanju z Emono obalo Koper prejšnji
teden pripravila Lego žur, ki je v restavraciji
hotela Evropa v Celju potekal kar tri dni - od
prejšnje srede do petka. Tako so otroci vsak
dan med deveto in osemnajsto uro iz 25.000
kock, ki so jih imeli na voljo, zgradili največji
Lego grad na Slovenskem.
Gradnja Lego gradu je bila res nekaj prave-
ga, saj je grad, kot so prešteli organizatorji,
pomagalo graditi čez 2000 otrok. Najprej, do-
poldne, so gradili otroci iz vrtcev, potem os-
novnošolci, popoldne pa so prišli na vrsto tisti
otroci, ki so s seboj pripeljali tudi starše.
Akcijo so organizatorji zaključili v petek
popoldne z velikim »Lego žurom«, na katereiH
so nastopili čarovnik Čanak, otroci iz I. osnov-
ne šole, mali žurerji pa so si lahko ogledali tudi
odlomek Smeška med črkami v izvedbi Studia
za ples Igen Celje.
N-M. SEDLAB
Foto: E. MASNEC
Št. 20 - 19. maj 1994
15
Pomijada v Celiu
^ petek In soboto bo ¥ Celju 32. srečanje dijaških domov Slovenije
Jutri, v petek, 20., in v sobo-
to, 21. maja, bo v Celju 32. Do-
mijada - tradicionalno šport-
no, kulturno in družabno sre-
čanje dijaških domov Sloveni-
je. Organizator letošnje domi-
jade je Dijaški dom Celje.
Strokovni vodja in koordi-
nator Domijade je vzgojitelj
Vladimir Kološa; seveda pa
prireditev (ki jo vsako leto or-
ganizira drug dijaški dom) ta-
ko vzgojitelji kot dijaki celj-
skega Dijaškega doma načrtu-
jejo že vse od začetka leta.
O nastanku, zgodovini in
o tem, kako bo potekalo letoš-
nje srečanje, pripoveduje rav-
nateljica Dijaškega doma Ce-
lje, profesorica Marjeta Mar-
tinšek.
Kdaj in kako se je domijada
pričela?
Prvo srečanje je bilo že leta
1963, in to na pobudo nekate-
rih manjših in obrobnih dija-
ških domov Slovenije. Do leta
1981 so na tej prireditvi sode-
lovali domovi iz Celja, Murske
Sobote, Kranja, Novega me-
sta, Kopra in Tolmina, pozneje
pa se jim je priključil še dija-
ški dom iz Nove Gorice. Ta
prijateljska srečanja so bila
v začetku namenjena pred-
vsem tekmovanju v raznih
športnih panogah, pozneje pa
so pričeli predstavniki dija-
ških domov na teh srečanjih
sodelovati tudi s kulturnimi
programi, razstavami svojih
izdelkov in literarnimi stvari-
tvami,  objavljali pa  so jih
v biltenu, ki je izšel ob vsaki
domijadi. Sicer pa so bila
v sklopu domijade organizira-
na tudi razna posvetovanja,
zabavne prireditve, plesi, izle-
ti... Tako je zasnova prerasla
v srečanje, na katerem so ob
športu ravno tako pomembne
tudi kulturne, družabne in
druge aktivnosti, s katerimi se
ukvarjajo mladi.
Kako bo potekala letošnja
domijada?
Na srečanju bodo samo fi-
nalna športna tekmovanja, kar
pomeni, da bosta v vsaki pa-
nogi (košarka, mali nogomet
- fant j e, odboj ka - dekleta, šah,
namizni tenis in streljanje
z zračno puško - fantje in de-
kleta) tekmovali tisti ekipi, ki
sta prvo mesto dosegli na me-
dregijskem tekmovanju. Do-
mijada se bo pričela v petek
z uradno otvoritvijo ter šport-
nimi tekmovanji v telovadni-
cah Srednje tehniške in Sred-
nje frizerske, tekstilne, strojne
in prometne šole ter na igrišču
ob našem domu. Sledili bodo
dramska, glasbena in novinar-
ska delavnica, kviz in kulturni
program.
Mini domijada na Ptuju je
bila pred dvema tednoma.
Kakšni so rezultati?
Za nas kot gostitelje so re-
zultati zelo slabi, saj se v fina-
le ni uvrstila nobena od naših
ekip. Vendar pa to ni tragedi-
ja, saj lahko ravno s tem na-
zorno prikažemo smisel nove-
ga koncepta te prireditve. Ker
se ne bomo udeležili športnih
tekmovanj, bomo bolj aktivni
na kulturnem in družabnem
področju.
Prvi dan bo bolj formalen,
saj bodo že v petek vsa športna
tekmovanja. Razvedrilu bosta
namenjeni predvsem noč in
sobota ... Drugi dan bo resnič-
no namenjen predvsem razve-
drilu. Za tiste udeležence do-
mijade, ki Celja ne poznajo,
pripravljamo ogled znameni-
tosti Celja, potem pa bomo, če
bo vreme lepo, imeli piknik na
Gričku, kjer bo tudi koncert
celjske najstniške skupine
Every East. Če pa nam vreme
ne bo naklonjeno, bomo prire-
dili zabavo s koncertom v več-
namenskem trim kabinetu na-
šega doma. Slavnostni zaklju-
ček domijade bo v soboto, ko
bomo športnikom podelili tudi
pokale in diplome.
Kaj pričakujete od letošnje
domijade?
Predvsem to, da bodo vsi
udeleženci - tako dijaki kot
njihovi spremljevalci - domov
odšli zadovoljni in polni do-
brih vtisov. Da bi to dosegli, se
vsi v Dijaškem domu trudimo
že od začetka šolskega leta in
predvsem zaradi dijakov in
vzgojiteljev iskreno upam, da
nam bo uspelo.
NINA M. SEDLAR
Marjeta Martinšek >
Binkoštovanje na Pilštanju
v osrčju Kozjanskega, na Pilštanju nad Lesičnim, bodo
na binkoštno nedeljo, 22. maja, predstavili starodavne
pastirske običaje. Gre za tretje Binkoštovanje po vrsti, za
prireditev torej,1d se je razmeroma hitro uveljavila.
Prireditev se bo začela ob štirih, najprej pa bodo prika-
zali stare pastirske običaje. Ti so se na Pilštanju ohranili
vse do sedemdesetih let. Gre za zbiranje pastirjev, pogo-
stitev z dmulovim čajem, pečenje različnih cvrkov, raz-
glasitev binkoštnega kenika ter luknce, trjančenje cerkve-
nih zvonov, izbor najlepše okrašene krave, pastirsko keč-
kanje ter različna pastirska tekmovanja. Pilštanjčani
vabijo, da si ob tej priliki ogledate znamenitosti tega
srednjeveškega trga, cerkev sv. Mihaela, kip sv. Eme, sra-
motilni pranger, naravni spomenik Ajdovska žena in trško
stavbarstvo. Zgodovinski Pilštanj je znan po odlično pri-
pravljenih prireditvah, med njimi tudi po septembrskem
Miholovem sejmu ter slikarski koloniji likovnih peda-
gogov.
BJ
Zmagali so domačini
Srečanje kmetijskih In živilskih šol Slovenije
Na sobotnem srečanju kme-
tijskih in živilskih šol iz vse
države v Šentjurju so se v tek-
movalnem delu najboljše uvr-
stili predstavniki domače šole.
Celodnevno srečanje je pote-
kalo v znamenju različnih tek-
movanj, vsakoletne razstave
izdelkov učencev, kulturnega
maratona ter zabave.
V Šentjur so prišli predstav-
niki desetih srednjih šol, vseh
kmetijskih ter obeh živilskih,
iz Ljubljane ter Maribora — po-
grešali so le dijake postojnske
srednje gozdarske šole. V do-
poldanskem delu so na osred-
njem šentjurskem trgu pripra-
vili kulturni maraton, ko se je
vsaka šola predstavila s kul-
turnim programom. Iz nekate-
rih šol so nastopili z glasbeni-
mi točkami, Sentjurčani so
predstavili folklorni »poušter
tanc«, Novomeščani pa jurje-
vanje. V živilskih šolah so se
odločili za šaljivo predstavitev
poklicev, za katere se izobra-
žujejo. Med občinstvom je pri-
reditev vzbudila veliko zani-
manje.
Najbolj napeto je bilo v tek-
movalnem delu: v spretnostni
vožnji traktorja s prikolico,
prepoznavanju različnih trav,
aranžiranju ikeban, skoku na
konja, metanju obroča, risanju
domačih živali in klepanju sr-
pov. Tekmovalci so prav tako,
z zavezanimi očmi, prepozna-
vali različne sorte jabolk zna-
čilnih oblik, v zabavnejšem
delu pa čez ovire vozili samo-
Vse do ponedeljka zvečer je bi-
la na ogled tudi vsakoletna
razstava izdelkov domače
srednje šole, kjer so v gospo-
dinjskem delu predstavili te-
stenine različnih oblik in iz ra-
zličnih mok, različno drobno
pecivo, šarldje, koruzne jedi,
bio pecivo, pogrinjke, ročna
dela, vezenje, pletenje, klek-
Ijanje, izdelke iz gline...
V vrtnarsko-cvetličarskem de-
lu si je bilo mogoče ogledati
cvetlične aranžmaje, v kmetij-
skem različne pripomočke,
prikazali pa so tudi pletenje
košev in košar.
kolnice, polne vode. Zmagal je
seveda tisti, ki je na cilj prepe-
ljal čim več vode, in to v naj-
krajšem času. V skupni razvr-
stitvi je zmagala ekipa domače
Srednje vrtnarske, kmetijske
in gospodinjske šole, na dru-
gem ter tretjem mestu pa so
predstavniki kmetijskih šol iz
Novega mesta ter Maribora,
zadnji z najbolj glasnimi navi-
jači. Tekrnovalne discipline
niso bile vnaprej znane.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Obnova konjiških šol
Prejšnji teden so bili pri
predsedniku konjiškega iz-
vršnega sveta Rudiju Petanu
predstavniki Ministrstva za
šolstvo Republike Slovenije.
S predsednikoma krajevnih
skupnosti Zreče in Vitanje,
Jožetom Koširjem in Jože-
tom Jakopom, ter ravnatelji
osnovnih šol na demografsko
ogroženih območjih Vitanje,
Špitalič in Gorenje so si
ogledali šolske objekte in
ocenili, da so možnosti za so-
financiranje pri njihovi ob-
novi zelo ugodne.
Prihodnje leto naj bi iz ta-
ko imenovanega šolskega to-
larja namenili približno po-
lovico potrebnega denarja za
gradnjo prizidka k OŠ Vita-
nje. Tako bodo omilili pro-
storsko stisko in omogočili
boljše delo štiriinsedemdese-
tim učencem prvih in drugih
razredov, ki trenutno obi-
skujejo pouk v stari šoli,
zgrajeni Jeta 1896 in od nove
oddaljeni več kot 600 me-
trov.
Sredstva za sofinanciranje
obnove šolskih objektov na
demografsko ogroženih ob-
močjih bodo v naslednjem
letu predvidoma namenili
tudi za obnovo šole v Špita-
liču, kjer kombiniran pouk
obiskuje 14 učencev, in šole
na Gorenju, kjer število šolo-
obveznih otrok v zadnjih le-
tih celo narašča - trenutno
obiskuje pouk na razredni
stopnji 24 otrok. Razširili
naj bi tudi telovadnico
v Zrečah in tako v njej omo-
gočili pouk trem oddelkom
hkrati. Širitev je potrebna,
saj poleg osnovnošolcev telo-
vadnico uporabljajo tudi di-
jaki zreške poklicne kovi-
narske šole.
Seveda pa bo država krila
le polovico potrebnih sred-
stev za obnovo in investicije
v šolske objekte. Vire sred-
stev za ostalo polovico mora
najti in zagotoviti občina.
B.Z.
Tekmovanje mladih tehnikov
Prejšnji teden je bilo na os-
novni šoli Frana Kranjca v Ce-
lju občinsko tekmovanje mla-
dih tehnikov. Udeležilo se ga
je preko 130 učencev celjskih
osnovnih šol, ki so se pomerili
v poznavanju tehnike v kar 21
disciplinah.
Ravnateljica osnovne šole
Frana Kranjca Ivanka Maric
je ob koncu tekmovanja pove-
dala: »Tekmovanje mladih
tehnikov je bilo zelo obsežno.
Menim, da je z organizacijske-
ga vidika tekmovanje potekalo
dobro, saj so bili zadovoljni
tako tekmovalci kot njihovi
mentorji«.
Vlado Turk, učitelj tehnične
Vzgoje s I. OŠ v Celju in vodja
Celjskega aktiva učiteljev teh-
nične vzgoje, pa je povedal ne-
kaj več o zgodovini in razvoju
tekmovanja mladih tehnikov,
ki so se v Celju pričela že leta
1984. »Tekmovanje je vsako
leto na drugi šoli, zaradi lažje
Organizacije pa zajemamo sa-
mo šole, ki so v Celju. Število
udeležencev teh srečanj se je
ustalilo pri številki sto štiride-
set. Pojavljajo se raznovrstni
problemi, eni so bolj finančne
narave, drugi pa kadrovski.
Panog je namreč že prek dvaj-
set; ene so športne, druge so
naravnane bolj znanstveno.
Učitelj težko obvladuje vse te
dejavnosti. Pogosto je namreč
tako, da je za pouk tehnične
vzgoje na šoli samo en učitelj.
Večina učiteljev se želi izpo-
polniti tudi na področjih, ki
jih še ne obvlada. Tako organi-
ziramo na leto vsaj en seminar,
na katerem se učimo kaj s po-
dročja, ki zajema pouk ali tek-
movalne dejavnosti. Sicer pa
letošnje tekmovanje ocenju-
jem predvsem kot dobro orga-
nizirano, saj so se tako vodstvo
šole kot učitelji zelo zavzeli.«
Kaj pa tekmovalci? Marko
Novak, petošolec iz OŠ Hudi-
nja, je povedal: »Najprej smo
delali zmaje, potem pa smo jih
šli spuščat čez most za Savi-
njo. S prijateljem sva osvojila
prvo mesto in tako se je OŠ
Hudinja uvrstila tudi na regij-
sko tekmovanje. Bilo je v redu
in upam, da bo tako tudi na
regijskem tekmovanju.« Len-
ko Vekuš iz 4. a razreda na II-
.OŠ pa je skupaj s sošolcem
Jugoslavom tekmoval v disic-
plini Lego Dact. »Ne veva še,
kakšni so rezultati, saj sodniki
točke še seštevajo. Sicer imam
Lego kocke tudi doma, razen
tega smo jih sestavljali tudi že
v šoli.«
Organizacija tekmovanja
mladih tehnikov je seveda po-
vezana tudi z visokimi stroški,
organizatorjem pa so pri pri-
pravi tekmovanja pomagali
Aero Celje, Radeče Papir, Vi-
tal Mestinje, Celeia Arja vas,
Zmajčkov butik Ljubljana,
Kovinotehna, Birobit Celje,
Pivovarna Laško, Državna za-
ložba. Mladinska knjiga in
Oniks Celje.
N-M. SEDLAR
Srednja Trgovska šola -
državni prvak v tehniki prodaje
10. maja je bilo na Ptuju 19. republiško
tekmovanje slovenskih srednjih trgovskih
šol v tehniki prodaje. Tekmovalo je vseh 11
srednjih trgovskih šol iz Slovenije iz nasled-
njih področij prodaje: barve in laki, bela
tehnika in gospodinjski aparati, konfekcija,
kozmetika, metrsko blago, obutev, železni-
na-okovje in orodje ter živila.
Učenke in učenci Srednje trgovske šole
v Celju so zasedli tri prva mesta, eno drugo
in eno tretje mesto, kar je v skupni razvrsti-
tvi pomenilo prvo mesto. Pod mentorstvom
Vere Aškerc in Vinka Ravnjaka so prvo me-
sto v skupni razvrstitvi dosegle naslednje
učenke in učenci: Lidija Čovran, Karmen
Pesjak, Katarina Jekuš, Matija Lampret,
Karmen Hržica. Mitja Valek, Andreja La-
pornik in Andreas Švajger.
Hkrati s tekmovanjem v tehniki prodaje
je potekalo tudi tekmovanje srednjih trgov-
skih šol Slovenije v odbojki za dekleta. Tudi
na tem področju so Celjanke pod mentor-
stvom prof. Nade Jeraša dosegle prvo mesto.
Pokal so osvojile: Boža Bastl, Barbara
Fečovnik, Mateja Čremožnik, Snežana Po-
gorevc, Mojca Jazbinšek in Urška Kolenc.
Doseženi rezultati so vzpodbuda za na-
daljnje delo in hkrati tudi zagotovilo, da se
bo lahko mesto Celje in njegova okolica
razvijalo v uspešno trgovsko središče. Vede-
ti moramo, da kljub kompjuterizaciji v tr-
govini človek še vedno ostaja najpomemb-
nejši dejavnik uspešnega trgovanja.
M. K.
Nikoli v sredo
Na zborovanju slovenskih gobarjev v Novem
mestu je skupina mikoloških strokovnjakov
parlamentarni komisiji za dopolnitev zakonov
poslala predloge za dopolnitev zakona o goz-
dovih in zakona o varstvu okolja. Predlog go-
vori o tem, da naj bi največja dnevna nabrana
količina gob znašala 2 kilograma. Popolnoma
naj bi prepovedali nabirati 58 vrst gob od
skupno 2300, dokler njihova rast ne bi bila
spet normalna. Gobarili bi lahko le še po sedmi
uri zjutraj, po 19. uri pa se v gozdu ne bi smeli
več zadrževati. Ob sredah pa sploh ne bi smeli
gobariti, s čimer bi prispevali k zaščiti narave.
AMADEO DOLENC
Gobarsko srečanje
Celjski gobarji se bodo v soboto ob 8. uri
zbrali pri lovski koči v Šmartnem v Rožni
dolini. Najprej bodo nabirali gobe, nato pa
pripravili razstavo in predavanje. Sledil bo
zabavni del srečanja z veselimi tekmovanji.
Gobarji vabijo vse ljubitelje gob in narave, da
se jim pridružijo, hkrati pa jih opozarjajo, naj
se pred tem ustrezno zaščitijo pred klopi, ki jih
je letos veliko.
AMADEO DOLENC
Št. 20 - 19. maj 1994
16
Debitant do naslova
Trener celiskih odbolkarlc Bore Jovič v prvi sezoni na klopi do naslova državnega prvaka - Nepopisno
veselie v Mariboru po drugI zmagi nad Palomo
Minuli petek je bila v mari-
borskem Taboru odločilna,
tretja tekma za naslov prva-
kinj v odbojki med Palomo
Branikom in Celjem. Zadnjo
točko za zmago s 3:1 so si Ce-
Ijanke priigrale z blokom, po-
tem pa se je začelo rajanje na
parketu. Še prej je trener Boro
Jovič dvakrat zapored skočil
v povaljko; v značilen odboj-
karski skok naprej na roke in
prsi!
»Ne, atraktiven konec sezo-
ne ni h\\ v načrtu, res ne. Mi-
slim, da se mi je >strgalo<. Bil
sem pač izjenmo vesel, čeprav
sem kmalu po tekmi že miren
pil pivo v bifeju. V Modrici je
bilo drugače, ko sem kot igra-
lec osvojil jugoslovanski na-
slov, saj smo pol ure divjali po
dvorani. Zdaj mi je v prvi se-
zoni na klopi uspel skok na
sam vrh,« pravi nekdaj odličen
igralec in zdaj trener celjske
ekipe Boro Jovič.
Kaj je odločilo, da ste Mari-
borčankam odvzeli primat
v slovenskem prostoru?
Nedvomno psiha. Naslov
smo si neizmerno zeleh, Palo-
mi pa so se po drugi tekmi že
tresle noge. Paloma in tudi
Koper brez Shkimiove imata
po moje močnejši ekipi, ven-
dar je bil ključen naš trikotnik
Kibirjeva-Kislinger-Tolmačo-
va; sprejemalka, podajalka,
napadalka. Verjel sem v Šik-
manovo, ki so jo nekateri že
odpisali, naložba s Pihlerjevo
v končnici pa je bila zelo pa-
metna. Zaradi dolge odsotno-
sti je naredila nekaj več napak
kot bi jih sicer, a se tega zaradi
izkušenj ni ustrašila. Če bi po-
zabil na ogromen delež navija-
čev, bi bil krivičen.
In delež uprave kluba?
Na žalost, skromen. Gospod
Vračun, direktor Cetisa, ob
vpogledu v finančno stanje
kluba in dolgove do mene in
Rusinj ni mogel verjeti, da smo
uspeli. Kar uščipniti se moram
ob misli, da sanjam. Pet mese-
cev smo bili brez ficka, vendar
se nismo predali. No, peščica
ljudi mi je res stala ob strani.
Kdaj pa »i ovce i novce«, kot
pravite pri vas?
Za denar ne vem, »ovc« pa
se na žalost ne da ne pojesti ne
prodati. Zasesti prestol je
sladko, a od nečesa je treba
živeti.
Pred nastopom v pokalu pr-
vakinj je celjska zasedba torej
zelo vprašljiva?
Dejstvo je, da si ruski tan-
dem in jaz želimo ostati, a po-
trpežljivost me počasi mineva.
Morda bodo šele po mojem od-
hodu uvideli, kaj so izgubili.
Nisem imel cilja ustvariti le
ekipe, pač pa tudi pravi klub,
ki bi stal na trdnih temeljih.
Večina sedanje garde za to ni
sposobna, pa naj se jezi, koli-
kor hoče. Moji pogoji so znani,
klub pa se mora odločiti do
15. junija.
Obstaja vizija za naslednjo
sezono?
Pihlerjeva bo dokončno pre-
nehala z igranjem, potem ko je
v končnici priskočila na mojo
veliko željo. V dogovorih smo
z Mojco Možič-Voh, Šempe-
tranko, ki je bila še v lanski
sezoni v dresu Palome najbolj-
ša slovenska igralka. Ob seda-
nji zasedbi bi potrebovali še
srednjo blokerko in veliko sre-
če pri žrebu pokala prvakinj.
Morda sem prevelik optimist,
vendar bo v srednjeevropski
ligi  možno   vse.   Zagrebška
Mladost bo, kot kaže, občutno
slabša, z ostalimi pa smo se
kar enakovredno kosali. Zabe-
ležili smo le sedem zmag, a kar
šestkrat izgubili po petih ni-
zih. Bo kar držalo, da morebi-
ten pokrovitelj kluba lahko
marsikaj reši.
Finala pravzaprav sploh ne
bi videli, če se ne bi pritožili
na registracijo Ukrajinke
Shkurnove za Koper, ki vas je
izločil v polfinalu?
Ja, bilo je res srhljivo in le
naključju gre pripisati srečen
razplet. V Zagrebu sva sedela
poraženca; jaz po polfinalu
s Koprom in trener Mladosti
Nikolaj Karpolj po finalu po-
kala prvakinj z Uraločko. Ni
mogel verjeti, da nam ni uspe-
lo. Ko je izvedel za Shkurnovo,
se je takoj začudil, češ, saj ona
nima pravice igrati v isti sezo-
ni v Švici in še v Sloveniji brez
dovoljenja ukrajinske zveze.
Stari maček ima pregled nad
vrhunskimi igralkami bivše
SZ, ki jih je vodil kot selektor
in imel je prav. Kar je sledilo,
je znano vsem.
Zadnje dejanje odbojkarske
sezone je bilo šele v soboto.
Dnevi  slovenske  odbojke?
Tekmo v Mariboru si je ogle-
dala tudi moška rokometna
reprezentanca Slovenije, ki jo
skoraj polovico sestavljajo Ce-
ljani. Navijači in seveda naj-
glasnejši Florjani so imeli pri-
pravljen šampanjec, vendar so
jim redarji brez oznak prepre-
čili slavje skupaj z igralkami
na parketu. Prišlo je tudi do
prerivanja, najbolj pa jo je
skupil nedolžni Franc Kova-
čič, sicer drugi trener Celja in
pobudnik za ustanovitev klu-
ba pred desetimi leti, ki je do-
bil udarec s komolcem v obraz.
Bolečine so bile pozabljene,
»maskota ekipe« Regina Ter-
buc pa je po tuširanju odprla
šampanjec v preddverju dvo-
rane. Veselje se je preselilo
v hoško gostilno, potem na Te-
harje, končalo pa se je v zgod-
njih jutranjih urah v priljub-
ljenem celjskem klubu Bar-fly
Otožnosti na nek način ni mo-
gla skriti Ema Adžovič, ki kot
tretja tujka ni smela sodelova-
ti v podvigu na parketu.
Smešno. Za najboljšo igralko
sezone je bila izbrana Petra
Blažič, čeprav so že v našem
klubu tri boljše, predvsem
Tolmačova. Kibirjeve sploh
niso povabili na tekmo naj-
boljših. Ko so mi razložili, da
je šlo za glasovanje bralcev
v športnem tedniku, mi je bilo
vse jasno. Potolažile so me
ovacije občinstva in pohvale
poznavalcev našim igralkam,
ki so sprejele težko pričakova-
ni pokal.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Prve odbojkarske državne prvakinje Celja: Olga Tolmačova, Suzana Živkovič, Simona Kovačič,
Branka Koprivica, Špela Krebs, Biljana Šikman, Tanja Kibirjeva in Barbara Kislinger (z leve).
Manjkajo Regina Terbuc, Iris Ristič, Polona Pihler in Ema Adžovič.
Četrtek, 19.5.
Nogomet
Velenje: Slovenija-Če-
ška (prijateljska tekma
mladinskih reprezentanc,
17).
Sobota, 21.5.
Atletika
Celje: drugi del kvalifi-
kacij pokala (od 15.30 ).
Judo
Maribor: Baumgartner-
jev pas (od 10. ure).
Nogomet
Slovenske Konjice: Dra-
vinja-Železničar (27. kolo
II. SNL, 16.30); Radeče:
Papimičar-Pobrežje, Iža-
kovci: Ižakovci-Žalec (22.
kolo III. SNL, obe 16); Zre-
če: Unior-Šentjur, Laško:
Tim Laško-KIV Vransko,
Štore: Kovinar-Ljubno (16.
kolo MNZ Celje, vse 17).
Nedelja, 22.5.
Motokros
Slovenske Konjice: četr-
ta dirka DP do 125 in 250
ccm (od 14. ure).
Nogomet
Velenje: Rudar-Ljublja-
na, Ljubljana: Olimpija-
Publikum (27. kolo SNL);
Medvode: Medvode-Era
Šmartno, Trbovlje: Rudar-
Steklar (27. kolo II. SNL,
vse 16.30); Vransko: me-
morialni turnir Poznič-La-
puh z udeležbo veteranskih
ekip Žalca, Svobode (Kiso-
vec), KI V Vranskega, Go-
milskega. Doba in Moravč
(od 9. ure),_______
komentiramo
Prezadolženemu
klubu uspel čudež
Celje doslej z izjemo keglja-
nja ni bilo naklonjeno ženskim
ekipnim športom, zato dose-
danji uspehi niso bili ustrezno
ovrednoteni. Naslov odbojka-
ric ima, upoštevajoč vse oko-
liščine, dodatno razsežnost, po
drugi strani pa je zaradi manj-
še veljave ženskega športa
v mestu ob Savinji minil neko-
liko neopazno.
Celjanke so zanesljivo feno-
men med letošnjimi ekipnimi
državnimi prvakinjami. Veza-
ni prihod ruskega tandema
Tolmačova-Kibirjeva in tre-
nerja Joviča je sprožil nekaj
polemik v zvezi z nekorektno
odstavitvijo takratnega tre-
nerja Ritlopa (za novico je iz-
vedel v časopisu), kaotično
stanje pa se je prepletalo skozi
praktično vso sezono.
Klub je bil nekajkrat na ro-
bu bankrota, prazna blagajna
pa je bila v veliki meri tudi
posledica izgube pokrovitelja
tik pred začetkom sezone. To-
da rezultati so vseskozi krepko
prehitevali organiziranost
kluba, ki je bil v nenehnem
razkoraku med velikimi želja-
mi in skromnimi sposobnost-
mi. Ob številnih neskladjih se
zdi nekako logično, da je bila
na celjski strani tudi sreča, ki
je bila ob skrajno korektnem
odnosu FIVB ključna v prime-
ru Shkurnova.
Grožnje igralk o bojkotu
treningov in tekem so se vrsti-
le praktično vsak mesec, od-
krito nezadovoljstvo pa je iz-
bruhnilo celo po prvi finalni
tekmi končnice. Na rešetu kri-
tik so se povsem logično znašli
Jovič ter Tolmačova in Kibir-
jeva. Pri trenerju je bila naj-
bolj sporna vsakodnevna vož-
nja na relaciji Zagreb-Celje in
nazaj, obe Rusinji - za celjske
odbojkarske razmere sta bili
sanjsko plačani - pa je medse
odkrito sprejelo le nekaj soi-
gralk.
Notranji razkol se je prav-
zaprav umiril tako kot je iz-
bruhnil. Ob zelo skromni
igralski izbiri je bilo rušenje
ključnih odbojkaric neumest-
no, a je naslov državnih prva-
kinj vendarle pravi čudež. In
šele zdaj se za klub začenjajo
težki časi. Kako zadržati naj-
boljše, poiskati okrepitve za
pokal prvakinj in urediti dolg
za obe Rusinji: organizirati
priprave ruske reprezentance,
ki pa so tudi velika priložnost
za zaslužek.
ŽELJKO ZULE
f^aN^rama
Nogomet
Slovenska liga
26.kolo: Publikum-Koper 2:1
(0:1); Golubica (55), Goršek (71),
Istragas-Rudar 2:0 (0:0). Vrstni
red: Olimpija 46, Mura 39, Mari-
bor 37, Publikum 33, Gorica 29,
Potrošnik, Koper, Naklo 28, Izo-
la 24, Rudar, Ljubljana, Optimi-
zem 21, Primorje 20, Istragas 17,
Mavrica 15, Krka 9.
II. slovenska liga
26. kolo: Triglav-Dravinja 0:2
(0:2); Jelenko (43), Topič (45);
Era Šmartno-Piran 1:1 (0:0);
točko je sedem minut pred kon-
cem rešil Grobelšek; Zagorje-
Steklar 1:0 (1:0). Vrstni red: Ko-
čevje 41, Turnišče 40, Korotan
38, Nafta 33, Beltrans, Piran 29,
Dravinja 27, Zagorje 26, Slavija,
Era Šmartno 25, Steklar, Dom-
žale 24, Železničar 20, Rudar (T)
18, Triglav 12, Medvode 5.
HI. slovenska liga
21. kolo: Rače-Papimičar 1:1
(0:1); z golom Drobneta (13) so
gostje vodili do predzadnje mi-
nute; Žalec-Dravograd 0:1 (0:1).
Vrstni red: Drava 32, Aluminij
30, Papimičar 25, Kungota 24,
Dravograd, Kovinar (M) 23, Svo-
boda, Žalec 22, SI. Gradec 20,
Impol 16, Pohorje, Pobrežje, Ra-
ce 15, Ižakovci 12.
MNZ Celle
15. kolo: Ljubno-Unior 0:3,
Sentjur-Tim Laško 7:1, KIV
Vransko-Kovinar 1:1, Usnjar
prost. Vrstni red: Šentjur 23,
Unior 22, Usnjar 12, Ljubno 11,
KIV Vransko, Tim Laško 10, Ko-
vinar (Š) 8, Hrastnik 5, Elkroi 3.
Mali nogomet
Pokal prvakov
Osmina-finala: ^ortklub
(Vel)-Malo po malo (Trb) 7:1,
4:5, Železne dveri (Ljut)-Z. Pelin
(Loče) 8:2, 2:5, Carioce (Mb)-Ju-
ventus (Šent) 7:2, 2:17, Havaji
(Radlje)-Draža vas 2:1, 2:3. Če-
trtfinalni pari: Flamengo (Loga-
tec)-Sportklub, Juventus-Želez-
ne dveri, Havaji-Maribor, Črni
baron (NM)-Šarbok (Zag).
Prvenstvo Celja
9. kolo: PZ Viva la Musica-
Črni bron 4:0, Pelikani - So-
koli 5:1, Miroteks - Sipro 3:1,
Skavti - Zagrad 1:0, Klateži
- Kewin 7:6, Umetniki - Šču-
rek 3:3. Vrstni red: PZ 16, Mi-
roteks 13, Umetniki, Pelikani
11, Č. baron 10, Sokoli, Ščurek
8, Sipro, Klateži 7, Kewin,
Skavti 6, Zagrad 5.
Ribolov
Območna liga
2. kolo (Velenje - Skalsko jeze-
ro) člani: Šoštanj II., Šoštanj L,
Celje, Šempeter, Mozirje, Vele-
nje, Laško, Voglajna - Štore,
Ljubno. Vrstni red: Šoštanj I.
3 negativne točke, Šoštanj II. 5,
Celje 6, Velenje 8, Laško, Mozir-
je, Šempeter 12, Ljubno 15, Vo-
glajna - Štore 17. Mladinci: Šem-
peter, Velenje, Celje. Vrstni red:
Velenje 3, Šempeter 4, Celje 5.
Pionirji: Šoštanj, Velenje, Celje.
Vrstni red: Šoštanj 2, Velenje in
Celje 5,..
Tenis
Slovenska liga
Moški - 1. kolo: Celje-Branik
1:0 (zmagala Bobovnik-Travner;
izgubili: Cizej, Vengust, Virant,
Rumpf, Travner, Mlinaric, Cizej-
Virant, Vengust-Mlinarič), Vele-
nje-Domžale 3:6 (zmagali: Dov-
šak, Dovšak-Topčič, Grosman-
Stupavsky; izgubili: Stupavsky,
Topčič, Apšner, Grosman, Tib-
Ijaš, Apšner-Tibljaš); 2. kolo:
Branik-Velen j e 6:3 (zmagali:
Dovšak, Topčič, Topčič-Stupav-
sky; izgubili: Stupavsky, Apš-
ner, Grosman, Crešnik, Dovšak-
Apšner, Grosman-Tibljaš), Ma-
ribor-Celje 9:0 (izgubili: Cizej,
Vengust, Virant, Bobovnik,
Travner, Mlinaric, Cizej-Virant,
Vengust-Mlinarič, Travner-Bo-
bovnik). Vrstni red: Maribor,
Branik, Triglav 4, Slovan, Dom-
žale 2, Velenje, Koper, Celje 0.
II. slovenska liga
Moški: vzhod - 1. kolo: Žalec-
Brežice 4:5, Konjice-Ravne 8:1,
Radgona-Ptuj 4:5, Bistrica-Hoče
5:4; 2. kolo: Brežice-Hoče 4:5,
Ptuj-Bistrica 7:2, Ravne-Radgo-
na 6:3, Zalec-Konjice 6:3. Vrstni
red: Ptuj 4, Konjice, Žalec, Hoče,
Brežice, Bistrica, Ravne 2, Rad-
gona 0.
Vaterpolo
Slovenska liga
10. kolo: Triglav-Neptun 25:1
(6:0, 5:0, 5:0, 9:1); častni gol je 23
sekund pred koncem do.segel Zu-
pane. Končni vrstni red: Koper
16, Triglav 15, Ljubljana 14,
Kranj 8, Neptun 5, Maribor 0.
Najboljša četverica bo igrala
v končnici, Neptun in Maribor
pa v poletni ligi.
Judo
Slovenski pokal
Koper: člani - do 60 kg: 3. Še-
koranja, 5. Mijatovič; do 65 kg:
5. Rudolf; do 78 kg: 1. Sadžak
(vsi IR), 2. Kačičnik, 3. Bevc (oba
Sank), 5. Eisenbacher (IR); do 86
kg: 1. Fabjan; do 95 kg: 1. Kna-
felc (oba Sank); 3. Petelinšek;
nad 95 kg: 1. Spasovič; ekipno:
Impol 15, Sankaku 14, Ivo Reya
12; kadeti - do 46 kg: 3. Kukič;
do 60 kg: 1. M. Holer, 2. Ferjan;
do 65 kg: 1. Petrak; do 71 kg: 1.
Lakner-Bevc; nad 78 kg: 1. Bed-
njički, 2. Ceraj (vsi IR); ekipno:
Ivo Reya 27; skupno: Ivo Reya
59, Šiška 26, Impol 15, Sankaku
14.
Gimnastika
Državno prvenstvo
Knvasu (Ljubljana); mladin-
ke: 1. Zorič (Moste) 95,370, 6.
Kovačič (Mon) 84,680; ekipno; 1.
Moste 343,680, 4. Mont 84,680;
ml. dečki: 1. Vernik (SI. Bist)
85,780, 22. Majcen 51,800, 28.
Sarh 47,600, 32. Kosmač 45,280,
36. Mimik 41,590, 38. Sotler (vsi
Mont) 38,910; ekipno: 1. SI. Bi-
strica 342,410, 5. Mont 225,180;
ml. deklice: 1. Durmič (Medv)
83,870, 23. Hohkraut 56,420, 25.
Podrgajs (obe Mont) 54,980, 32.
Skale (Gaberje) 52,190, 35. No-
vak (Mont) 50,700, 36. Strniša
(Gab) 50,480, 38. Kampuš
49,800, 41. Zorin (obe Mont), 46.
Dojer 47,380, 51. Pernovšek
43.580, 57. Jevšenak (vse Gab)
36,960; ekipno: 1. Idrija 379,410,
8. Mont 260,780, 9. Gaberje
230,590.
Št. 20 - 19. maj 1994
17
Kolesarji
v Nemčiji
Kolesarska dirka Po Slove-
niji je minila brez Celjanov, ki
so med tem časom tekmovali
v tujini. V Nemčiji je bilo več
različnih dirk, vse razen ene
pa so se končale zelo uspešno
za moštvo Edija Kranjca. Na
211 km dolgi progi v okolici
Ehrfurta je bil 2. Lauk z zao-
stankom vsega 27 stotink za
zmagovalcem, 30. Velkovrh
(priložnostna okrepitev Roga),
33. Poljanšek, 45.Šmerc in
46.Torkačenko. Trikrat krajšo
dirko v Weimarju je dobil La-
uk, 5. Velkovrh, lO.Torkačen-
ko, v dirki na izpadanje je bil
2. Velkovrh in 4. Lauk, na še
eni cestni dirki pa 13.Torka-
čenko. Iz Nemčije so se nato
preselili v Italijo, na krožni
dirki v okoli Neaplja pa je bil
11. Lauk, 16. Torkačenko,
l7.Kranjc, 30. Poljanšek, od-
stopil pa je Tekavc,
NA KRATKO
Nogometna reprezentanca bo
vse kvalifikacijske tekme za EP
igrala v Mariboru in tako ni pro-
drla kandidatura Celja za orga-
nizacijo srečanja z Ukrajino.
V prvi finalni tekmi pokala
MNZ Celje sta Dravinja in Pa-
pirničar igrala 0:0. Povratna
tekma je bila včeraj v Radečah.
Zaradi nastopa Javomika
z dvema rumenima kartonoma je
tekma 14. kola nogometnega pr-
venstva MNZ Celje Usnjar-KTV
Vransko (1:2) registrirana s 3:0
p.f. v korist Vranskega.
V finalu turnirja v malem no-
gometu je v Vrbju istoimenska
ekipa premagala Sipro s 3:0.
Najboljši strelec je bil Krančičar
(Vrb), vratar Vengust (Sip), igra-
lec pa Vrečko (Juvent).
Od petka do nedelje bo
v Šentjurju turnir v malem no-
gometu z nagradnim skladom
200.000 tolarjev. Prijave: Marjan
Budiša. tel. 741-259.
Na mladinskem SP na divjih
vodah bo v ZDA v K-1 nastopil
tudi Tomaž Javomik (Nivo). Slo-
venska reprezentanca bo štela
šest tekmovalcev.
Na uvodni tekmi DP v natanč-
nem letenju je v Rakičanu zma-
gal Leon Bauer (Celje), ki je bil
najboljši tudi v posebnem oce-
njevanju navigacije in opazo-
vanja.
V III. teniški ligi je v skupini
B Mladost iz Rečice premagala
Medvode in Hrastnik s po 4:1,
v skupini C je Marija Gradec La-
ško izgubilo z Novim mestom
z 1:4 in Krškim z 2:3, v skupini
D pa Rogaška ni odigrala uvod-
nih tekem z Mežico in Malečni-
kom in bo najbrž izstopila.
V 5. kolu ligaškega prvenstva
v baseballu je Celje s porazoma
na domačem igrišču proti Kranj-
skim lisjakom z 0:25 in 4:8 prak-
tično izgubilo možnosti za uvr-
stitev v končnico.
Inntal je ponujal več
Zakullsle vrnitve hokelskih reprezentantov Tomaža Vnuka In
Bojana Zajca k OllmplH — Krikunov: »Tutll brez obeh
močnejši''
»Tudi brez Vnuka in Zajca
bomo v novi sezoni za 25 do 30
odstotkov močnejši,« je pre-
stopni rok komentiral trener
celjskih hokejistov Vladimir
Krikunov, čeprav se mu je za-
radi odhoda Vnuka porušil pr-
votni načrt o tujih okrepitvah.
Sprva naj bi v Celje tako kot
lani prišla kompletna napa-
dalna trojka in kot četrti tujec
še branilec. Krikunov se je
o prestopu že dogovoril z dve-
ma reprezentantoma Kazah-
stana ter po enim Belorusije in
Rusije, ki so bistveno kvalitet-
nejši od zadnjih celjskih tujcev
Povečerovskega (edini je še
v kombinaciji za novo sezono),
Frolikova, Hrušova, Šubinova
in Koleva.
Poroštvo za optmistične na-
povedi o moči Inntala 1994/95
je tako razimiljivo, čeprav bo
zdaj seveda potrebno poiskati
ustrezno nadomestilo za Vnu-
ka. »Več mu nismo mogli po-
nuditi. Zaje pa se je k Olimpiji
zanesljivo vrnil za manjši de-
nar. Z njim smo že sklenili do-
govor za novo sezono, nakar
nas je izigral. Celjska vrata so
zanj za vselej zaprta, z Vnu-
kom pa sta menda dobila na-
mig, da imata zadnjo možnost
za vrnitev v Tivoli,« je o oza-
dju obeh reprezentantov spre-
govoril podpredsednik kluba
Roman Hriberšek.
Zaje je odhod sporočil pet.
Vnuk pa tri ure pred iztekom
prestopnega roka, ki za Inntal
še ni končan. Olimpija ima na-
mreč na seznamu kar 45 hoke-
jistov in je načelno pripravlje-
na odstopiti dva reprezentanč-
na branilca, kar bo še predmet
pogovorov obeh klubov. Tudi
od tega bo odvisna izbira tuj-
cev, Celjani pa bodo od Ljub-
ljančanov zahtevali trdna za-
gotovila, da v končnici ne bo-
do zahtevali vrnitve obeh
igralcev.
Celje je zapustil tudi vratar
Gregor Rozman, ki bo dvojno
registracijo branil za Maribor.
Novinci so branilca Igor Hri-
beršek in Boštjan Čižman ter
napadalec Boštjan Lešnjak,
izjalovil pa se je prihod Cerar-
ja in Mačka (vsi Ohmpija). Od-
škodnine na relaciji Olimpija-
Inntal so že v celoti poravna-
ne, pri čemer ni nepomembno,
da je bil Vnuk prost igralec in
se je zastonj vrnil v matični
klub.
Celjsko moštvo bo s pripra-
vami začelo 15. julija, led pa
naj bi bil nared že prve dni
avgusta. Tekmovalni sistem za
novo sezono še ni jasen, prav
tako pa je negotova usoda alp-
ske lige. Italijani se zaradi
večjega zanimanja pokrovite-
ljev vse bolj nagibajo k skupni
ligi s Švicarji, Francozi in
Nemci, v tem primeru pa Av-
strijci kot nekakšno protiutež
napovedujejo ligaško prven-
stvo najboljših ekip Slovenije,
Slovaške in Češke.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Come-bacl( po
dveli desetietjili
Celjski olimpijec iz Miinch-
na 1972 Jože Urankar je po
skoraj dvajsetih letih spet na-
stopil na uradnem prvenstve-
nem dvoboju lige v dviganju
uteži. V 2. kolu državnega pr-
venstva je moral zapolniti vr-
zel v ekipi in v Ljubljani je
v olimpijskem biatlonu zmogel
165 kg. Celjani so bili za Olim-
pijo spet drugi in bodo skoraj
zanesljivo podprvaki, v Tivoli-
ju pa so še nastopili Marko
Urankar 280 kg, Tine Bevc 182
kg, Tomaž Bevc 160 (drž.
mlad. rek.), Podrgajs 160 kg in
Ogorevc 157 kg.
MNZ Celje: tudi
mali nogomet
Po daljših pripravah se bo
prihodnji teden začelo ligaško
prvenstvo registriranih klubov
malega nogometa. Na območju
MNZ Celje bo v konkurenci
deset ekip, na čelu z zadnjimi
državnimi prvaki Sportklu-
bom iz Velenja.
Preostali udeleženci so še
Alo Alo (Krško), Zlatarsto Gu-
ček, Goldron, Gren (vsi La-
ško), Dnevi želja, Behar (oba
Velenje), Juventus (Šentjur),
Rebus (R. Slatina) in Štraus
(Šmarje). Igralni dnevi so sre-
da in petek, tekme pa bodo
praviloma ob 18.30 uri.
Priznanje rol(ometašem
»Bili ste prvi, ki ste nam po številnih uspehih in naslovih
v domačih konkurencah pripravili sprejem, pozornost pa bomo
v prihodnje še bolj cenili in nadaljevali korektno sodelovanje,«
je v petek dejal direktor Rokometnega kluba Celje Pivovarna
Laško Tone Tumšek na sprejemu, ki ga je pripravilo vodstvo
NT&RC. Ob tej priložnosti sta si obe strani izmenjali spominski
darili, na sliki pa so direktor NT&RC Jože Cerovšek, direktor
celjskih rokometašev Tone Tumšek in predsednik lO Andrej
Šušterič (z leve).
_^        .     . . -   Foto: EDI MASNEC
Deseterica na pripravali
članska vrsta Celja Pivovarne Laško je skoraj v celoti na
reprezentančnih pripravah za EP na Portugalskem. Pušnik,
Strašek, Pungartnik, Šerbec, Tomšič, Leve, Čater in Jeršič
v Portorožu s slovensko ter Puc in Načinovič v Pulju s hrvaško
selekcijo.
Robi Šafarič je do sobote vadil z reprezentanco na Pohorju,
potem pa se mu je selektor Tone Tiselj odrekel zaradi poškodbe
stegenske mišice. Šafarič je razočaran zapustil kandidate za EP,
v ponedeljek pa je na zdravniškem pregledu v Celju ultrazvok
pokazal, da je mišica že O.K. in da bi po nekaj dneh počitka že
bila pripravljena na večje napore. DEAN ŠUSTER
DNEVNIK KEGLJASKEGASP
Piše: Lado Gobec
Mesto črk in številk
Petek. 13.5.
Nekaj po osmi smo s klub-
skim kombijem krenili na pot
in v Mariboru pobrali še Ljubo
Tkalčič, Mariko Kardinar in
številne pomurske kulinarične
dobrote, ki nam bodo lajšale
osemdnevni bivanje v Nemčiji.
Ves čas sem bil za volanom,
v Mannheim pa smo dopotova-
li po dvanajstih urah vožnje.
Organizatorje nas niso čakali,
a smo na srečo hitro našli
hotel.
Sobota, 14.5.
Dan se je začel z iskanjem
kegljišča za trening, a ni bilo
uspeha. Zato smo jo mahnili
v dvorano Friderich-Ebert in
se kot zadnja skupina prerinili
na prizorišče 20. SP. Steze so
črne, krogle vijolične, keglji pa
zeleno-rvuneni. Čudna kombi-
nacija, ki naj bi simbolizirala
nemške barve, a je domača re-
prezentanca na vseh korakih
iskala prednost v boju za ko-
lajne. Srečal sem prvaka iz
Bratislave Pavlica, ki nam je
v bUžnjem Eppsteinu organi-
ziral trening. Kakšno presene-
čenje: na novem kegljišču so
steze, krogle in keglji povsem
enaki kot v Ludwigshafnu. Še
več: bili smo na kegljišču, kjer
so se vseskozi pripravljali
Nemci.
Nedelja, 15.5.
Zjutraj smo bili na otvoritvi
in vseh 300 udeležencev iz 18
držav so organizatorji strpali
na montažno kegljišče. Med
ceremonialom se jih je lotevala
nervoza in nenehno so se pre-
stopali. Skrivnost je bila hitro
razkrita: montažna kegljišča
praviloma ne zdržijo takšnega
števila ljudi - 20 ton - in le malo
je manjkalo, da prvenstva
sploh ne bi bilo. Ekipni del
smo končali na 6. mestu, glede
na formo pa lahko prehiteli le
Avstrijke. Urbančeva je podr-
la 452 kegljev, Čadeževa 386,
Tkalčičeva 425, Kardinarjeva
438, Grobelnikova 417 in Pe-
takova 436. Vse so slabo igrale
na polno in dobro na čiščenje.
Ponedeljek, 16.5.
Po daljšem spancu smo pre-
mlevali nastope, nato opravili
lažji trening in se napotili na
ogled mesta. Manheim ima
obliko kroga, z vseh strani ga
obkroža voda - Neckar, Ren in
manjši kanal - in je velik tr-
govski center. Najbolj nena-
vadna je oznaka cest in ulic.
Nimajo imen, pač pa le kombi-
nacijo številk in črk, ki so ne-
kakšne koordinate. Naš hotel
Wartburg ima naslov F-4 in
sprva smo nekaj časa tavali po
številnih enosmernih ulicah.
Zvečer smo z moško reprezen-
tanco odšli na skupno večerjo
in vsaj nekoliko pozabili slabši
ekipni nastop.
Torek, 17. 5.
Noč je bila burna. Hočevar
je spal zelo mimo, med preme-
tavanjem po postelji z glavo
udarU v nočno omarico in
v poznih nočnih urah moral na
šivanje. Pravijo, da je imel sre-
čo, saj si bi lahko zlomil nos in
našemu reprezentantu kupu-
jemo čelado, ki bi mu omogo-
čila miren spanec. Dan smo
preživeli na kegljišču in navi-
jali za moško ekipo. Bizjak,
Steržaj, Urbane, Juvančič,
Kirbiš in Benedik so z novim
svetovnim rekordom še drugič
svetovni prvak in upam, da bo
uspeh spodbudil tudi dekleta.
Sreda, 18. 5.
Opravili smo še zadnji trening
pred jutrišnjem tekmovanjem
dvojic. Prvi bosta v četrtek na-
stopili Kardinarjeva in Tkalči-
čeva, saj Marika zaradi težav
s kolenom v enem dnevu ne bi
zmogla dveh tekem. Odločil
sem se že tudi glede petkovega
nastopa. Petakova in Urban-
čeva nista bili spomi, prilož-
nost pa bosta dobili še Zupan-
čeva in Šeškova.
Kdo le zavozil celjski ponos
Drugi del skupščine AD Kladivar Cetis brez predstavnikov
sponzorja - Predsedstvo namesto dr. Rudija Čajevca
Torkovo nadaljevanje
skupščine AD Kladivar Cetis
je bilo slabo obiskano (zbralo
se je le 30 ljudi, na prvi skupš-
čini pred dobrim mesecem dni
jih je bilo 53, klub pa šteje 268
članov), staro vodstvo pa je
kljub finančnemu minusu do-
bilo razrešnico, ki jo je pred-
sednik dr. Rudi Čajevec razu-
mel kot sprejetje njegovega
odstopa.
Celjska atletika je minulo
leto zaključila z nekaj več kot
20. tisoč markami dolga in
skaljenimi notranji odnosi, ki
So za seboj potegnili odstop
dr. Čajevca. V svojem poročilu
še enkrat opozoril na svojo
vizijo razvoja kluba ter v na-
daljevanju zavmil očitke
o zlorabi položaja (celotno za-
devo je pregledala komisija) in
nekaterih dmgih podtikanjih.
»V klubu sem dvajset let,
a na svoje ime nisem izpolnil
nobenega potnega naloga, niti
naročilnice. Kljub slabim iz-
kušnjam sem tudi v prihodnje
pripravljen sodelovati, a le kot
zdravnik,« je svoj nastop kon-
čal dr. Čajevec. Po krajši deba-
ti, ki se je vrtela v krogu, so
vendarle pozitivno ocenili nje-
gov prispevek k razvoju celj-
ske atletike in se s simbolič-
nim darilom zahvalili za
ustvarjalno delo.
Stanje so kot najbolj kritič-
no v zgodovini Kladivarja oce-
nili tudi posamezniki s skoraj
pol stoletja dolgim stažem
v klubu. Zapletlo se je že do te
mere, da si večina atletov po
odpovedi pokala ekipnih
evropskih prvakov v Izraelu,
pot in štartnino na domačih
tekmovanjih plačuje sama.
»Povsem razuniljivo nihče no-
če prevzeti vodenje kluba.
Edini možni izhod je kolektiv-
no vodstvo Predsedstva in če
uspešno funkcionira v velikih
koncernih, potem bi bil model
lahko uspešen tudi v našem
klubu,« je položaj pojasnil sta-
ri podpredsednik Henrik
Dvoršak.
Do oktobrske volilne skupš-
čine bodo v novem Predsed-
stvu Jože Zimšek (IS Celje),
Drago Vračun, Marjan Poznič,
Marjana Toplak (Cetis), Jože
Prihodnji petek, 27. t. m., bo
v Celju olimpijski tek na 3 in
5 km. Skupinski start bo ob
9.30 uri v Novi vasi, vsi udele-
ženci pa bodo dobili spomin-
sko majico in diplomo OKS.
Prijavnini sta za mladino 100
in za odrasle 500 tolarjev.
Smodila (SO Celje), Branko
Semolič, Franc Pangerl, Ivan
Mimik (gospodarstvo), Mirko
Kolnik, Peter Privšek, Henrik
Dvoršak ter zastopniki zbora
sodnikov, atletov, trenerjev in
sekretar dmštva.
ŽELJKO ZULE
Znova brez nagrad
Pred tednom dni smo razdelili rekorden na-
gradni sklad v višini 40.000 tolarjev, v 38. kolu
športne stavnice pa spet ni bilo nobene pravil-
ne napovedi. Naslednji teden bodo nagrade
torej podvojene, za lažji lov pa so na stavnem
listku izjemoma samo nogometni pari.
Pravilna napoved 38. kola: Publikvun - Ko-
per 1, Istragas - Jadran 1, Era Šmartno - Piran
O, Slovenija (m) na SP - DA, Slovenija (2) na
SP - NE.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 21.
maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani
v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov:
Novi tednik, Prešemova 19, 63000 Celje, s pri-
pisom Golding loto.
1. Nogomet: Olimpija-Publikum 1      O 2
2. Nogomet: Rudar (V) - Ljubljana 1      O 2
3. Nogomet: Rudar (T) - Steklar 1      O 2
4. Nogomet: Ižakovci-Žalec 10 2
5. Nogomet: Unior-Šentjur 10 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Št. 20 - 19. maj 1994
18
• Gk)spod občan je 10. ma-
ja prijavil gospo sosedo Er-
no, češ da ženska že ves te-
den razgraja, kriči in se
prepira s prijateljem. Ker
je bila Ema res bučna
z vpitjem in treskanjem
z vrati, bo stopila pred sod-
nika za prekrške, njen pri-
jatelj, ki je imel pri tem
enak delež in se je soočenju
s policijsko patruljo še pra-
vi čas izognil, pa tudi.
• Prejšnji četrtek so klica-
li iz Dobrove, tam naj bi
njihov sosed pretepal svojo
blizu 80 let staro mamo.
Grobjana so odpeljali v po-
licijsko alko treznilnico,
dežurni zdravnik, ki je pre-
gledal pretepeno starko, pa
je ugotovil hude telesne po-
škodbe. Stvar, ki je gotovo
zrela za sodišče.
• Gasilci so minuli petek
obvestili policiste, da je
v prvem nadstropju stano-
vanja na Goriški ulici po-
žar. Da je ogenj tam, kjer je
dim, pa v tem primeru ni
držalo. Iz stanovanja se je
samo močno dtmilo, ker je
Ančka kuhala želodčke in
nanje pozabila, ker je bil
klepet s sosedo preveč raz-
burljiv.
• Istega dne je telefoniral
tudi atek, ki je povedal, da
ga je na vikendu napadel
njegov sin. Policisti so po-
tem izvedeli, da je šlo med
očetom in sinom le za vroč
prepir, ker je bil ata tistega
dne zelo jezen. Od sodišča
je prejel sodno odločbo, ki
pa mu ni bila po volji.
M. A.
Vlak ga |e podrl
do smrti
Minulo nedeljo okoli 4. ure'
zjutraj je tovorni vlak na že-
lezniški postaji v Rimskih To-
plicah do smrti povozil Albina
Korena (33) iz Strmca pri La-
škem. Koren je prečkal želez-
niški tir izza stoječega vagona,
takrat pa je mimo pripeljal
vlak, ki je pokojnega stisnil
med zadnji del lokomotive in
sprednji del prvega vagona.
Če ni reda in i(uiture,
je potrelina paiica
Mofira cona, lavni red in mir ter vandaiizem ponovno na
tapeti
Na pobudo občinskega Iz-
vršnega sveta so se v torek do-
poldne v Celju ponovno lotili
vprašanj in problemov, ki so se
nakopičili na področjih pro-
meta (modra cona, parkirišča),
javnega reda in miru (lokali in
obratovalni čas), del pogovora
pa je bi! namenjen tudi pro-
blematiki namernih poškodo-
vanj na prometno-komunalni
infrastrukturi.
Razgovora, ki sta ga sklicala
občinski sekretariat za ureja-
nje prostora in varstvo okolja
ter sekretariat za notranje za-
deve pri Občini Celje, so se
udeležili predstavniki vseh ti-
stih institucij in strokovnih
služb, ki imajo nalogo narediti
red na področjih, ki so za ure-
jeno življenje v občini oziroma
za občane velikega pomena.
Okoli modre cone v središču
mesta le nekaj številk: vanjo
mesečno zapelje po 65 tisoč
vozil, okoh 2500 dnevno, 70
odstotkov vozil se na tem ob-
močju zadržuje le po pol ure
dnevno, 20 odstotkov do dve
uri in 10 odstotkov več kot dve
uri, izdanih je bilo 400 dovolil-
nic za stanovalce mestnega je-
dra. Tisti, ki so zaposleni v tem
delu mesta, parkirajo svoja
vozila na obrobju mesta. Da je
na parkiriščih na območju mo-
dre cone dovolj prostora, ra-
zen v konicah med 9. in
11. uro, finančni učinki pa so
v okvirih pričakovanj, so na
sestanku ocenili pozitivno sta-
nje po enem letu od uvedbe
projekta. Od negativnih učin-
kov so poudarili ekološkega
(izpušni plini) ter opozorili, da
se promet na peš coni ni
zmanjšal in so zato pešci moč-
no ogroženi, da je na tem ob-
močju še vedno preveč prome-
ta in zastojev zaradi dostavnih
vozil, zastoje pa povzročajo
tudi mitnice, ki so povsem ne-
potrebne, saj bi bili mitničarji
veliko bolj koristni in potrebni
pri zagotavljanju reda na par-
kirnih prostorih. Zdaj vsakdo
parkira tako, kot se mu zljubi
in s tem »odžira« dragocena
mesta. Neorganizirano je tudi
vstopanje na mestno tržnico,
nihče nima kontrole nad temi
vozili, ki povzročajo gnečo in
ogrožajo ljudi, ki se gibljejo na
in v bližini tržnice, so opozar-
jali razpravljalci. Parkirišč na
obrobju mesta bi bilo dovolj,
če bi bila ta urejena in bolj
funkcionalna in če bi občani
znali kulturno parkirati. V na-
črtu je razširitev parkirnega
prostora na Glaziji, ureditev
parkii-išča za kinom Dom ter
za TVD Partizan v Gaberju,
parkirni prostor med železnico
in Aškerčevo ulico pa je ne-
funkcionalen in slabo urejen.
Če bo parkirnih mest na robu
mesta dovolj, bo tudi lažje
ukrepati, kaznovati kršilce, so
opozorili v mestni straži. Ta
služba pa je, so ocenili, ka-
drovsko mnogo prešibka (4
stražniki), da bi mogla obvla-
dovati razmere, zato bo nujna
okrepitev. Mitnice ob vstopih
v modro cono bodo do konca
leta ukinili, precej manj slabe
volje pa bo tudi z načrtovano
izgradnjo garažne hiše. Na se-
stanku so se še dogovorili, da
bo policija bolj prisotna pri
vzpostavljanju reda v mest-
nem jedru, med drugim so ob-
ljubili, da se bo pajek po tem
delu sprehodil vsaj enkrat
v tednu, vsaj dvakrat tedensko
pa bodo zagotovili nadzor po-
licista. Tudi za hitro in dosled-
no izterjavo kazni bodo poskr-
beli, pa, seveda, za dosledno
sankcioniranje ugotovljenih
prekrškov po odloku o uredi-
tvi prometa v občini Celje.
Med dogovorjene naloge sodi
še obnova talnih cestnih obe-
ležb ter ureditev prometne sig-
nalizacije.
Občani se v nekaterih delih
mesta stalno pritožujejo nad
nočnim nemirom in hrupom,
ki ga povzročajo gostje tam-
kajšnjih lokalov. Ker zakono-
daja zelo ščiti občana, ki se
mora ponoči naspali, da bi bil
zjutraj sposoben za delo, bo
obratovalni čas lokalov v bo-
doče zelo pomemben element
pri izdajanju odločb oziroma
dovoljenj. Obratovalnega časa
pa ne bi smeli določiti kar za
vse poprek: v odloku, ki je
v pripravi, bi bilo treba časov-
no omejiti obratovanje le ti-
stim gostinskim lokalom, ki so
v bližini stanovanjskih sosesk,
za vse ostale pa bi naj bil ta
čas neomejen, so poudarili
v razpravi. Sicer pa je zdaj čas,
da občani povedo svoje, saj je
novo besedilo odloka še v fazi
osnutka. Sicer pa bo tudi na
tem področju potreben strožji
nadzor in dosledno kaznova-
nje tistih, ki kršijo javni red in
mir, zlasti v nočnem času.
Kot je v porastu kriminali-
teta, so v porastu tudi primeri
namernih poškodovanj na
prometno-komunalni infra-
strukturi. Primeri vandalizma
so v zadnjih treh letih porasli
za 400 odstotkov, lanska ško-
da iz tega naslova pa je znaša-
la okoli 15 milijonov tolarjev.
Največ takšnih primerov je
v času praznovanj, v bližini di-
skotek, športnih objektov in
v mestnem parku. Lani je bilo
namerno uničenih 18 semafor-
skih glav, trikrat je bilo vlom-
ljeno v semaforske naprave, ko
so zlikovci potrgali vse žice,
poškodovanih ali uničenih je
bilo 40 jeklenih stebrov, več
kot 10 avtobusnih postajališč,
več kot 60 prometnih znakov,
najmanj 50 svetlobnih teles in
pokradenih nekaj tisoč sadik
na območju mestnega parka in
s cvetličnih korit. Vsaj enkrat
mesečno so stolčene vse luči na
splavarskem mostu, vsako leto
so oskrunjeni grobovi na mest-
nem pokopališču. Kljub opo-
zorilom in odstranjevanju je
na območju občine Celje še
vedno okoli 60 divjih odlaga-
lišč odpadkov. To so žalostne
številke, ki smo jih slišali na
torkovem razgovoru. In kako
takšna dejanja preprečiti ali
jih vsaj omejiti? Samo s poo-
strenim nadzorom in represijo,
s strogim in doslednim kazno-
vanjem storilcev in poravnavo
namerno storjene škode, so
poudarili razpravljalci ob oce-
ni stanja, ki kaže na zelo nizko
kulturno raven in osveščenost
občanov. Kot da se javnost ne
zaveda, da vsako takšno škodo
v končni fazi plača davkopla-
čevalec, občan. Namesto, da bi
ta sredstva namenjali za iz-
boljšave in posodobitve v in-
frastrukturi, jih je treba vla-
gati v obnovo uničenih na-
prav.        MARJELA AGREZ
Le eden izmed številnih primerkov vandalizma v Celju.
PROMETNE NfIGODE
Z mopedom v avto
Na Cesti na Lepo Njivo
v Mozirju se je, v četrtek,
12. maja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškod-
be, materialna škoda pa znaša
okoli 40 tisoč tolarjev.
Štefan Pečnik (51) iz Lepe
Njive je vozil kolo z motorjem
iz smeri Mozirja proti Lepi
Njivi. Pri stanovanjski hiši Ce-
sta na Lepo Njivo 19 je
s sprednjim delom vozila trčil
v zadnji del ob desnem robu
stoječega osebnega avtomobi-
la in se pri tem hudo poško-
doval.
Avto v jarek
Na magistralni cesti zunaj
naselja Arja vas se je, minuli
četrtek ponoči, pripetila nez-
goda v kateri je bila ena oseba
hudo ranjena, na vozilu pa je
škode za okoli 500 tisoč to-
larjev.
Aleš Agrež (21) iz Celja je
vozil (brez vozniškega dovo-
ljenja) neregistriran osebni
avtomobil po magistralni cesti
iz Celja proti Žalcu. Ko je zu-
naj naselja Arja vas pripeljal
v levi blagi ovinek, je najprej
zapeljal na desno bankino, za
tem pa levo čez cesto, kjer je
trčil v brežino obcestnega jar-
ka. Pri trčenju se je vozilo pre-
vrnilo na levi bok v jarek, voz-
nik pa je pri tem utrpel hude
telesne poškodbe.
Smrtna nesreča
v Vrbnem
Na magistralni cesti v Vrb-
nem se je, v soboto, 14. maja ob
pol enih zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba iz-
gubila življenje.
Branko Jakopec (30) iz Celja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Šentjurja proti Celju.
Ko je pripeljal v neposredno
bližino stanovanjske hiše Vrb-
no 8a, je zapeljal na levi vozni
pas, po katerem je iz nasprot-
ne smeri pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 29-letni Vla-
dimir Broz, hrvaški državljan.
Vozili sta trčili, Brozovo vozilo
je zaneslo izven vozišča, tam
pa je trčilo v nasip ter se pre-
vrnilo na streho. Pri prevrača-
nju vozila je sopotnika, 37-let-
nega Srečka Gaberška iz Šent-
jurja, vrglo iz avtomobila,
v bolnišnici v Celju pa je po-
škodbam podlegel. Voznik
Vladimir Broz je v nezgodi
utrpel hude telesne poškodbe.
Smrt na železniških
tirih
Smrtna nezgoda se je pripe-
tila tudi v ponedeljek, 16. maja
okoli 10. ure v kraju Florjan
pri Šoštanju.
Franc Ramšak (47) iz Flor-
jana je vozil osebni avtomobil
po lokalni cesti iz smeri Belih
vod proti Šoštanju. Ko se je
približal zavarovanemu želez-
niškemu prehodu je, kljub
spuščenim zapornicam, zape-
ljal na progo, in kljub temu, da
je utripajoča rdeča luč opozar-
jala na prihod vlaka. V tem
trenutku je iz smeri Šoštanja
pripeljal potniški vlak, ki je
trčil v sprednji del osebnega
avtomobila. Vlak je potem po-
rival vozilo po tirih še 44 me-
trov, dokler se ni ustavil. Voz-
nik Ramšak je ostal vkleščen
v avtomobilu in je utrpel tako
hude poškodbe, da je na kraju
nesreče umrl.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na Ulici 14. divizije v Celju
se je, v ponedeljek, 16. maja
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpel voznik kolesa
z motorjem.
Avstrijski državljan Frie-
drich Lapomik (71) je vozil
kolo z motorjem po Ulici
14. divizije proti Polulam. Ko
je pripeljal v bližino avtobus-
nega postajališča, je izgubil
oblast nad vozilom in padel po
cestišču ter se hudo poško-
doval.
M. A.
mini KRIMIČI
Gozdarji brez stolov
v času od 6. do 9. maja je
neznani storilec vlomil skozi
priprto okno in prišel v notra-
njost gozdarske hiše v Podlogu
pod Bohorjem, ki je last Gozd-
nega gospodarstva Brežice.
Kar precej se je moral zamudi-
ti, ko je iz hiše odnesel dve
mizi in dvajset stolov v skupni
vrednosti okoli 50 tisoč to-
larjev.
Po jakno v izložbo
v noči na torek je nekdo vlo-
mil v izložbeni prostor proda-
jalne Novost v Lilekovi ulici
v Celju. Vlomil je tako, da je
odstranil leseno letev pri kli-
matski napravi, skozi odprtino
pa je potem s pomočjo žice iz
izložbe izvlekel usnjeno jakno
in majico. Podjetje Teko Celje,
ki je lastnik prodajalne, je
s tem oškodovano za 42 tisoč
tolarjev.
Ukradel denar
v torek, 10. maja v času od
7. do 11. ure, je neznani stori-
lec vlomil skozi vhodna vrata
in stopil v stanovanje v bloku
na Kardeljevem trgu v Vele-
nju. V stanovanju, ki je last
Franca O., je ukradel 40 tisoč
tolarjev gotovine.
Izginuli mercedes
v torek, 10. maja v času med
17. in 21. uro, se je neznani sto-
rilec zagledal v črnega lepotca
z imenom mercedes, tip 180 C,
registriranega pod številko
MB Z7-777, ki je stal na parki-
rišču v Ulici 14. divizije v Ce-
lju. Vozilo ga je tako premami-
lo, da je sedel vanj in se odpe-
ljal v neznano. Mercedes, ki je
last firme Exclusive car iz Ma-
ribora, je vreden okoli 2 mili-
jona 400 tisoč tolarjev.
Vlomil v Pako
v noči na sredo, 11. maja, se
je neznana oseba skozi priprto
okno priplazila v notranjost
hotela Paka v Velenju. V hote-
lu je vlomil skozi vrata in pri-
šel v pisarno, iz tamkajšnje
blagajne pa je pobral šop abo-
nentskih blokov. Gostinstvo
Paka iz Velenja je s tem oško-
doval za 31 tisoč tolarjev.
Ustrežljiv in okraden
Da tisti pregovor o dobroti,
ki da ie sirota, še vedno drži. ie
na lastni koži občutil tudi 46-
letni Alojz P. iz Bukovelj pri
Stranicah, ko sta ga v poznih
sredinih urah obiskala dva
neznanca.
Da sta se znašla v hudih te-
žavah, ker se jima je pokvaril
avto, sta povedala in Alojza
prosila za vodo. Ljudem v sti-
ski je pač treba pomagati, si je
rekel Alojz in stopil v kuhinjo.
Eden od neznancev mu je pri
tem delal družbo in se očitno
trudil, da bi vso zadevo čim
bolj zavlekel. Ta čas pa je iz-
koristil drugi neznanec, stopil
v dnevno sobo in iz nje odnesel
videorekorder, vreden okoli 30
tisoč tolarjev. Ko je Alojz opa-
zil tatvino, je bilo že prepozno.
Policistom je lahko le povedal,
da sta se neznanca vozila v za-
stavi 101 ljubljanske registra-
cije, da je bil eden star okoli 50
let, srednje postave in osivelih
las, drugi pa je bil star približ-
no 25 let in visok okoli 180
centimetrov.
Brez dovoljenja
V Mozirju so policisti legiti-
mirali 34-letnega Mira P. iz
Zidanega Mosta, med postop-
kom pa so ugotovili, da ima
Miro pri sebi samokres kal. 22
mm magnum z usnjeno torbico
ter 14 komadov nabojev. Ker
je orožje posedoval brez dovo-
ljenja, so mu ga zasegli ter ga
predlagali v postopek sodniku
za prekrške. Potem so Mira P.
vzeli v roke še kriminalisti, ti
pa so ugotovili, da gre za ose-
bo, ki jo sumijo, da je storila
več kaznivih dejanj.
Bananaham
Med vlomilci in tatovi so
očitno tudi ljubitelji banan. Ta
ugotovitev temelji na vlomu
v sadno-zelenjavni kiosk na
Smrekarjevi ulici v Celju, ki je
last Radoja Č. Neznani storilec
je prejšnji teden iz kioska od-
nesel okoli 20 kilogramov ba-
nan in dve lubenici.
Očetovski zgledi
v sredo, 11. maja popoldne,
sta se na Opekarniški ulici
v Celju sprla dva otroka.
Vzrok spora je bilo vprašanje,
čigava je žoga. Ker spora nista
mogla sama rešiti, sta poklica-
la na pomoč vsak svojega oče-
ta. Pa se tudi ta dva nista mo-
gla na miren način pogovoriti
glede lastništva. Začela sta se
prepirati, v navalu jeze pa je
33-letni Drago L. potegnil za
žepni nož ter z njim v predel
trebuha zabodel 39-letnega
Reufa S. Poškodovanega Re-
ufa so odpeljaU v bolnišnico,
tam pa so ugotovili, da gre za
lahko telesno poškodbo.
Za novi kanč?
v noči na četrtek, 12. maja,
je bilo vlomljeno v Centrovo
samopostrežno prodajalno
v Trubarjevi ulici v Celju. Sto-
rilec si (verjetno jih je bilo več)
je nakradel kar čeden tovor, ki
je vseboval preko 800 »štek«
cigaret, večjo količino žganih
in drugih alkoholnih pijač, de-
likatesnih izdelkov in kave.
Robe je bilo toliko, da bi že
lahko odprl lasten bife. TP
Center je s tem oškodovano za
več kot poldrugi milijon to-
larjev.
Piči poki na piki
v noči na 13. maj sta bili
vlomilski tarči dva osebna av-
tomobila zastava 126 P, prvi
(CE N6-408) je stal na parki-
rišču na Milčinskega ulici,
drugi (CE S9-096) pa na par-
kirišču na Podjavorškovi ulici,
torej zelo blizu skupaj. Eliza-
beta T. z Razgorja je oškodo-
vana za okoli 250 tisoč tolar-
jev, Ivanka K. iz Celja pa za
160 tisočakov.
Vlomil v »Kino«
v noči na 15. maj je nekdo
vlomil skozi pritlično okno in
splezal v notranjost bifeja
»Kino« na Koroški cesti v Ve-
lenju. Ukradel je CD player,
ojačevalec in kasetofon yama-
ha, 9 kompaktnih plošč, ste-
klenico viskija in približno
400 zavojčkov različnih
znamk cigaret. Lastnik lokala,
Franc J. iz Velenja, je oškodo-
van za okrog 180 tisoč to-
larjev.
Munir slabih manir
Prejšnjo nedeljo dopoldne si
je Celjan Munir P. (35) vzel
čas, da je dodobra premlatil
svojo 35 let staro ženo Refiko,
ko sta se zakonca, kot ponava-
di, prepirala. Ker je Minir Re-
fiko hudo telesno poškodoval,
so policisti zoper njega napi-
sali kazensko ovadbo.
M. A
Popravek
v prejšnji številki smo
v podnaslovu in besedilu
prispevka Osnovnošolci
dobro, srednješolci poraz-
no zapisali, da bosta na dr-
žavno tekmovanje Kaj veš
o prometu šla Asja Pešec
(II.OŠ) in Jure Šerbec
(Srednja frizerska, tekstil-
na, strojna in prometna šo-
la). Pri tem pisanju smo do-
bili napačno informacijo,
ko smo objavili osnovno-
šolskega prvaka, ki ni Asja
Pešec, ampak je to Damjan
Mašera, učenec osnovne
šole iz Štor.
Št. 20 - 19. maj 1994
19
Posvetovanje v znamenju izobraževanja!
v času sejma bodo tudi tokrat na sej-
mišču organizirali vrsto spremljajočih
prireditev, ki so letos posvečene pred-
vsem izobraževanju mladih.
Prvi dan sejma bodo udeleženci govo-
rili o aktualnih temah s področja vzgoje
in izobraževanja, pravici otrok do zdra-
vega življenja, spoznali bodo Epto, za-
ložbo slikanic ter odprli razstavo šolskih
glasil. Kaj mora vedeti srednješolec, ko
se odloča za maturo je naslov pogovora,
ki ga bodo na sejmu pripravili v torek.
Drugi dan sejma bo organizirana še
okrogla miza o podjetništvu, podrobneje
pa bodo predstavili računalniški projekt
Petra.
V sredo, 25. maja, bodo udeleženci raz-
pravljali o poklicnem šolstvu v Sloveniji,
koncepciji vzgojno varstvenih zavodov
ter predstavili projekt Tempus. V četrtek
bodo v okviru spremljajočih prireditev
govorili o položaju otroka v današnjem
času ter otrokovih pravicah in izobraže-
vanju, na pogovoru bodo sodelovali tudi
predstavniki slovenskega odbora Unicef.
Razen tega bodo spremljajoče prireditve
namenjene še pogovorom o šolskih glasi-
lih, vključevanju v mladinske tabore ter
športnim oddelkom v osnovnih šolah, niz
posvetovanj pa bodo v petek zaključili
z modno revijo Srednje frizerske, tekstil-
ne, strojne in prometne šole Celje. Zadnji
dan sejma bo v Celju še posvet o inova-
cijski dejavnosti ter podelitev priznanj
inovatorjem.
IB
Sejem je konjukturno blago
¥ poneaeUek se pričenja Pomiatianski obrtni sejem — Štiristo razstavijaicev
Triindvajsetega maja se bodo v Celju od-
prla vrata obiskovalcem druge največje se-
jemske prireditve za promocijo obrti, po-
djetništva in blaga široke potrošnje - 12. Po-
mladanskemu obrtnemu sejmu.
Kaj lahko pričakujejo obiskovalci ter raz-
stavljavci in kakšni so načrti Celjskega sej-
ma - o tem smo se pogovarjali z direktorjem
mag. Francom Pangerlom.
Do 29. maja si bodo obiskovalci na 10
tisoč pokritih in 4 tisoč kvadratnih metrih
zunanjih razstavnih površin lahko ogledo-
vali pestro ponudbo blaga in storitev z ra-
zličnih področij. Kaj vse ste pripravili za
letošnji Pomladanski obrtni sejem?
Na Pomladanski obrtni sejem smo se v le-
tos temeljito pripravili, predvsem zato, ker
želimo temu sejmu dati poseben poudarek.
Koncept Celjskega sejma je namreč ta, da bi
imeli v mestu dva močna sejma, prvega spo-
mladi in drugega jeseni. Zato je Pomladan-
ski obrtni sejem za nas izredno pomemben
in tudi v prihodnje bo imela ta manifestaci-
ja še večjo vlogo pri našem nadaljnjem raz-
voju. Programsko nameravamo ta sejem
v prihodnje spremeniti, manj bo raznolik in
splošen, namesto tega naj bi postal speciali-
ziran. To pomeni, da nameravamo določene
segmente v prihodnje osamosvojiti. Pri širo-
kih sejmih, širokih programih se namreč
lahko pojavi vprašanje, komu so takšni sej-
mi sploh namenjeni. Trdim, da mora imeti
vsak sejem svojo ciljno skupino.
Se torej Celju v prihodnje obeta več speci-
aliziranih sejmov?
Dolgoročno podpiramo specializirane se-
jemske prireditve. Po naših ocenah lahko
kvalitetno speljemo vsako leto 10 do 12 sej-
mov, trenutno jih organiziramo 8 oziroma 9.
To pomeni, da lahko načrtujemo še 3 do
4 sejemske prireditve. Osrednji projekt se-
veda ostaja Mednarodni jesenski obrtni se-
jem, ki bo konceptualno ostal približno tak-
šen kot doslej. Predvsem zato, ker je z seda-
njo zasnovo doživel velik razmah in se uve-
ljavil znotraj in zunaj slovenskih meja. Tudi
podatki iz naših raziskav med obiskovalci
in razstavljavci kažejo, da sejma ni treba
bistveno spreminjati, saj so ga ljudje vzeli
za svojega. Pri nekaterih drugih sejmih pa
bodo potrebne spremembe in predvsem več-
ja specializacija.
Kakšno je sicer v teh časih zanimanje za
sejme?
Zanimanje je zelo veliko, kar potrjujejo
tudi številke. Sejmi v slovenskem prostoru
rastejo na vseh koncih in krajih. Danes je
v Sloveniji že 8 ali 9 področij, kjer se oziro-
ma se še bodo odvijali sejmi. Če uporabim
besede ekonomistov, bi lahko rekel, da se-
jem postaja konjukturno blago. V prihodnje
se bodo po moji oceni razmere v slovenskem
sejemskem prostoru stabilizirale, dejansko
so 3 ali 4 sejemska središča, ki imajo mož-
nost, da lahko organizirajo res kvalitetne
sejemske prireditve. Med takšna mesta vse-
kakor sodi tudi Celje.
Načrtujete kakšne bistvene novosti na le-
tošnjem Pomladanskem obrtnem sejmu?
To bodo najbolje presodili sami obisko-
valci. Prepričan sem, da smo storili korak
naprej v kvaliteti ponudbe, pričakujemo pa
preko 50 tisoč obiskovalcev. Bistveno več
novosti pripravljamo za jesenski sejem. Do
prvega septembra bomo namreč zaključili
s predvideno naložbo, to bo gradnja novega
vhoda na sejmišče. Trenutno izbiramo izva-
jalca in pripravljamo potrebno dokumenta-
cijo. Po projektu je predvidena nova pove-
zava z modro dvorano, potem nova konfe-
renčna dvorana za približno 100 ljudi in
prostori, ki bodo namenjeni tehničnim sto-
ritvam. Predvsem naj bi ta novi del služil
poslovnim namenom, to naj bi bil prostor,
kjer bodo razstavljavci dobili vse potrebne
usluge. Določene novosti pripravljamo za
jeseni tudi na področju prometa. Za Pomla-
danski obrtni sejem ne predvidevamo po-
sebnega prometnega režima, jeseni pa na-
meravamo pridobiti več parkirnih prosto-
rov in predvsem zagotoviti avtobusne pove-
zave z vpadnic v mesto do sejmišča.
IRENA BAŠA
Sejem bo odprl
minister
Otvoritev letošnjega Pomladanskega
obrtnega sejma bo v ponedeljek, 23. maja
ob 11. uri v modri dvorani celjskega sej-
mišča. Sejem bo odprl minister za gospo-
darske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Ge-
neralni sponzor Pomladanskega obrtne-
ga sejma je Ljudska banka d.d. Celje.
Sejemski park
Posebnost letošnjega Pomladanskega
obrtnega sejma bo tako imenovani se-
jemski park v atriju sejmišča, kjer se
bodo predstavljali razstavljavci vrtnih
hišic, bazenov, vrtnih garnitur, kamnitih
izdelkov, parkirnih počivališč, otroških
igrišč, cvetja in vodometov. Obenem bo-
do v atriju prikazali tudi usposabljanje
mladih za poklic in demonstracijo delov-
ne prakse. IB
Za vsak okus
Pod skupno streho Pomla-
danskega obrtnega sejma se
bo letos predstavilo približ-
no 400 razstavljavcev, od te-
ga bo 10 odstotkov direktnih
razstavljavcev iz tujine, pre-
ko zastopanih podjetij pa bo
na sejmu približno 25 od-
stotkov tujcev.
Razstavni prostor v dvora-
ni A bo namenjen najmlaj-
šim. V sklopu Vse za otroka
bodo predstavljena igrala,
igrače, modelarski izdelki,
slikanice in obutev, s svojimi
dejavnostmi in učnimi pro-
grami se bodo predstavile
posamezne šole. V dvorani
C so prostor namenili izdel-
kom blaga široke potrošnje
ter izdelkom pod skupnim
naslovom Človek in prosti
čas, v dvorani C 1 pa bo na
Ogled steklo, keramika, koz-
niotika, porcelan, umetniški
tor bio izdelki. Pod skupnim
inienom Inter-grad v dvora-
ni D bodo tokrat razstavljali
oblazinjeno pohištvo, pohi-
štvo iz bambusa, senčila,
Vzmetnice, barve, lake, mar-
nior, stavbno pohištvo, kera-
niiko, senzorje, peči, elcktro
program, vodovodni materi-
al, garažna vrata ter klima
naprave. Pod skupnim ime-
nom Inter-gast pa bo obisko-
valcem na voljo gostinska,
trgovska in hotelirska opre-
ma, oprema za gospodinjstva
ter številni pripomočki in
aparati.
V dvorani E bodo na svoj
račun prišli tisti, ki jih zani-
majo ideje in inovacije. V ča-
su sejma bo v dvorani delo-
vala svetovalna mreža, kjer
bodo na voljo informacije in
Za vstopnico na letošnji Po-
mladanski obrtni sejem bo tre-
ba odšteti 300 tolarjev. Dijaki
in upokojenci bodo plačali 200
tolarjev, za skupine nad 10
obiskovalcev pa bo vstopnina
150 tolarjev.
nasveti podjetnikom, del
tamkajšnjega razstavnega
prostora pa je namenjenega
hobby programu, orodju, fit-
nes opremi, skratka izdel-
kom na temo Človek in pro-
sti čas. Pestra ponudba iz-
delkov za prosti čas, kmetij-
ski pripomočki, suha roba
ter blago široke potrošnje pa
bo na voljo še na zunanjih
razstavnih površinah.
IB
Št. 20 - 19. maj 1994
Idej nikoli ne zmanjka
Podjetje za proizvodnjo in trgovino Fisiter v novilt prostoriii
Fisher d.o.o. je uspešno za-
sebno celjsko podjetje, kjer se
že četrto leto ukvarjajo s pro-
izvodno in trgovsko dejav-
nostjo. Pred kratkim so se pre-
selili v izredno lep in prosto-
ren objekt v Bukovžlaku.
V lastni zgradbi v neposred-
ni bližini Plinarne ima podjet-
je Fishe> zdaj na voljo 2 tisoč
kvadratnih metrov površin.
V Bukovlžaku 109 se že odvija
proizvodna in grosistična tr-
govinska dejavnost. V novem
objektu so med drugim uredili
lep razstavni prostor, ki je
pravzaprav stalni hišni sejem,
na njem pa razstavljeni izdel-
ki, ki so na voljo posameznim
trgovcem. V prihodnjih dveh
mesecih bodo v tem poslovnem
objektu odprli še večjo malo-
prodajo z neživilskimi izdelki
po ugodnih cenah, svojo de-
javnost pa dopolnili z bi-
strojem.
Proizvodna dejavnost
v podjetju Fisher se že nekaj
časa ukvarjajo s proizvodno
dejavnostjo, predvsem obdela-
vo lesa. Pri svojem delu upo-
rabljajo CNC rezkalni stroj,
s pomočjo katerega izdelujejo
številne kvalitetne polizdelke
in končne izdelke, njihova
proizvodnja pa je namenjena
predvsem kupcem na zahtev-
nih tujih tržiščih. Obenem
v tem podjetju razvijajo tudi
lastne programe, ki so prav ta-
ko namenjeni zahodnoevrop-
skim tržiščem. Poleg lesno-
predelovalne dejavnosti zače-
njajo v podjetju tudi z dodat-
nimi proizvodnimi dejavnost-
mi, povezanimi predvsem
s pakiranjem.
Stane Žilnik: »Držimo se slo-
gana: Zakaj bi plačevali več?
S tem sloganom želimo pouda-
riti posebnost oziroma speci-
fičnost naše ponudbe. V seda-
njem času smo priča poplavi
vsemogočega blaga na sloven-
skem tržišču. Naše podjetje
ponuja kvalitetno blago po ze-
lo konkurenčnih cenah, ki so
dostojne za posamezno vrsto
blaga, tako da kupci niso
oškodovani in ogoljufani. Tega
se držimo tudi v naši poslovni
politiki, rezultat tega pa je
preko tisoč poslovnih partner-
jev - trgovcev samo vSIoveniji.
Uvozna in
veietrgovinsica
dejavnost
Podjetje Fisher je na sloven-
skem tržišču znano kot eden
večjih uvoznikov blaga široke
potrošnje. Njihov asortiman
obsega 2 do 3 tisoč različnih
izdelkov. Konkurenčno pred-
nost jim omogočajo predvsem
direktne uvozne poti nepo-
sredno od proizvajalcev, ne pa
tujih grosistov. Njihov uvozni
asortiman vključuje lahko
obutev in lahka oblačila,
spodnje perilo, šolske potrebš-
čine, športne izdelke, igrače,
izdelke za gospodinjstvo, rat-
tan in bambus pohištvo, razne
promocijske izdelke, sončna
očala, trgovinsko opremo,
izložbene lutke ter razno ga-
lanterijsko blago. Obenem pa
v tem podjetju uvajajo še bo-
gato ponudbo vijakov, hišnega
orodja ter eksotičnega pohi-
štva.
Kljub bogati in raznoliki
ponudbi v podjetju Fisher
uspešno obvladujejo tržišče.
Predvsem zato, ker dosledno
spoštujejo korektno komerci-
alno politiko, ki na osnovi
enotnega nivoja cen razlikuje
z rabatno politiko in različni-
mi roki plačil med deta j listi in
grosisti. Tržišče obdelujejo
s pomočjo komercialnih za-
stopnikov in desetih dilerjev,
to so predvsem privatna po-
djetja z več zaposlenimi, ki ak-
tivno delujejo na različnih po-
dročjih Slovenije. V podjetju
Fisher pa so zadovoljni tudi
z obiskom v njihovem razstav-
nem prostoru, kamor prihaja
vse več kupcev, tako komerci-
alistov, poslovodij in številnih
trgovcev.
Maloprodajna
dejavnost
Pomemben korak podjetja
Fisher bo prav gotovo njihova
maloprodaja v Bukovžlaku,
kjer nameravajo biti konku-
renčni ne glede na to, da sami
prodajajo blago tudi drugim
trgovcem. »Pot je preprosta,«
pravi Stane Žilnik, direktor in
skupaj z ženo Julijano tudi
lastnik podjetja Fisher. »Naš
cilj je trgovino na 400 kva-
dratnih metrih napolniti z do-
volj širokim asortimanom, za-
to se bomo začeli pojavljati tu-
di kot kupci. Naš uvozni asor-
Podjetje Fisher se bo s svojo
bogato veleprodajno in malo-
prodajno ponudbo predstavilo
tudi na letošnjem Pomladan-
skem obrtnem sejmu. Njihov
razstavni prostor, ki obsega 72
kvadratnih metrov, boste našli
v hah A.
timan namreč kljub vsemu ni
dovolj širok, da bi lahko kori-
stili samo to blago za prodajo
na drobno. Poleg tega bodo ra-
zlike med veleprodajnimi in
maloprodajnimi cenami, dolo-
čeno blago pa bomo lahko
kompenzirali s ponudniki iste-
ga cenovnega razreda. Obe-
nem pa nameravamo uvesti
dodatne uvozne kontingente
blaga, ki se ne bodo prekrivali
z veleprodajnimi. Zaradi tega
je pri naših kupcih - trgovcih
odveč bojazen o morebitni ne-
lojalni konkurenci. Sicer pa
nameravamo v prodajalni
v našem objektu prodajati ra-
zlično blago za široko potroš-
njo, ki ga ljudje potrebujejo
v vsakdanjem življenju. Na
voljo bo zelo širok asortiman,
o otvoritvi pa bomo kupce se-
veda pravočasno obvestili.«
V prihodnje še
gostinsica dejavnost
Dosedanjo pestro dejavnost
bodo v podjetju Fisher v pri-
hodnje dopolnili še z gostinsko
dejavnostjo.   Poleg   trgovine
bodo uredili bistro, tako da bo
že sicer lepa in ugodna lokaci-
ja s prostornimi parkirišči še
privlačnejša. Te ponudbe in
kvalitetne postrežbe bodo za-
gotovo veseli njihovi sedanji
poslovni partnerji in bodoči
potrošniki.
V štirih letih je podjetje Fis-
her doseglo velik razvoj in se
uvrstilo med pomembna celj-
ska zasebna podjetja. Ned-
vomno tudi po zaslugi dobrega
dela in angažiranosti vseh 13
zaposlenih. Podjetje zaposluje
kvalificiran kader za določeno
dejavnost in za nedoločen čas,
v kratkem se bo število zapo-
slenih še povečalo, tako da bo
v podjetju Fisher zaposlenih
20 ljudi. Zagotovo pa bodo
v tem podjetju sedanjim doda-
li še kakšno novo dejavnost.
Ali kot pravi Stane Žilnik:
»Idej nikoli ne zmanjka.«
EPP
Podjetje Fisher je pred kratkim preselilo svojo dejavnost v novo poslovno stavbo v Bukovžiak.
Št. 20 - 19. maj 1994
21
»Če imaš pravo ceno
in dobro ponudbo,,,
... potem kupci priliaialo in kupulelo,^ so prepričani v Prodajnem centru Hudinja
Konec aprila leta 1983 je Kovinotehna
odprla Prodajni center Hudinja. V enaj-
stih letih se je pokazalo, da je bila to ena
izmed najboljših naložb tega celjskega
podjetja. V dvanajsto leto pa stopa 73-
članski kolektiv z velikimi načrti, kar bo
na Hudinjo zagotovo privabilo še več ku-
pcev.
Bogatejše police
v enajstih letih si je Prodajni center
Hudinja dodobra utrdil svoje mesto tako
med končnimi potrošniki kot obrtniki in
podjetniki oziroma tako imenovanimi re-
produkcijskimi kupci. Skupaj s skladišč-
nimi prostori obsega Prodajni center Hu-
dinja 5 tisoč kvadratnih metrov, k dobre-
mu obisku in s tem dobri prodaji pa so
poleg pestre ponudbe svoj delež prispe-
vali ugodna lokacija, veliki parkirni pro-
stori ter bližina veleprodajnih skladišč.
Kupci izbirajo med približno 16 tisoč ra-
zličnimi artikli, kar po besedah direktor-
ja Prodajnega centra Marjana Slekovca
še ni dovolj, ponudbo nameravajo letos
povečati še za 10 tisoč izdelkov.
V Prodajnem centru Hudinja je zapo-
slenih 73 ljudi, pred dvema letoma jih je
bilo 88. »Poskušamo se prilagoditi nor-
mativom evropske trgovine,« pojasnjuje
Slekovec. »Za samopostrežni center, ka-
kršen ]e Hudinja, bi bil evropski norma-
tiv 45 ljudi. Ker pa imamo veliko blaga,
ki ga ni mogoče postreči na samopostre-
žen način, je število zaposlenih nekoliko
I višje. Kupci pa si želijo še več prodajal-
Icev, tako da je stalno treba iskati kom-
promis.«
Steklena cvetlična kupola
Bela tehnika, izdelki široke potrošnje,
instalacijski material za ogrevanje, vodo-
vod, elektriko, keramika, kopalniška in
I kuhinjska oprema, izdelki s področja ke-
mije, gradbeni material z metalurgijo in
kmetijska mehanizacija, pa kolesa, mo-
torji in pred kratkim tudi avtomobili - vse
to so izdelki, ki so jih že doslej lahko
j izbirah kupci v Prodajnem centru Hudi-
nja, na vseh področjih pa bi radi še razši-
rili ponudbo. Pred kratkim so ponudbo že
dopolnili s prehrano in opremo za živali.
V treh mesecih bodo na območju sedanje
gradbene deponije odprli velik rastlinjak.
To bo 250 kvadratnih metrov velika ste-
klena kupola, kjer bodo ponujali cvetje,
lončnice, vrtne in okrasne rastline iz Ni-
zozemske. »Cene bodo izredno ugodne,
bogata bo ponudba orodja za vrtičkarje.
To bo v bistvu največja letošnja naložba
v Prodajnem centru,« pravi Slekovec.
Razen tega nameravajo izboljšati po-
nudbo akustičnih aparatov. Tehnološka
zastarelost in majhne površine jim pov-
zročajo precej težav pri strežbi izdelkov
barvne in črne metalurgije, zato namera-
vajo v prihodnjih dveh mesecih urediti
bodisi prodajo v Kovinarju na Maribor-
ski cesti ali pa celotno ekipo in ponudbo
pripeljati na Hudinjo, kar je po direktor-
jevih ocenah najbolj zanesljiva možnost.
»V obstoječih skladiščih pri metalurški
hali bomo namreč uredili tisoč kvadrat-
nih metrov pokritih površin za prodajo
tega materiala in 2 tisoč kvadratnih me-
trov odkritih površin, na tem kompleksu
bomo združili gradbeni material in meta-
lurgijo, tako da bomo kupcem še hitreje
postregli.«
Marjan Slekovec je že vrst let zaposlen v Kovi-
notebni, direktorsko mesto Prodajnega centra
Hudinja je prevzel pred nekaj meseci. O raz-
merah na področju trgovine pravi: »Počasi
smo se trgovci nehali izgovarjati na to, da
ljudje nimajo denarja in da se ne da prodajati.
Če imaš pravo ceno in pravo blago, potem
kupci prihajajo in kupujejo. Zadnja leta je res
vladala kriza, letos se razmere izboljšujejo.
Dobro prodajamo, moram reči, da smo zado-
voljni. V teh mesecih znaša promet mesečno
140 milijonov tolarjev, še nekoliko višji pa je
običajno v jesenskih mesecih in v času medna-
rodnega obrtnega sejma. Polovico prometa
ustvarimo z reprodukcijskimi kupci, polovica
so končni potrošniki. Do konca leta naj bi bilo
razmerje 60:40 v korist končnih potrošnikov,
pri čemer pa ne nameravamo krčiti sodelova-
nja z repro kupci, temveč povečati prodajo
končnim potrošnikom.^<
V Celje nameravajo v tem trgovskem centru
pritegniti tudi kupce iz sosednje Hrvaške. Zelo
dober obisk teh kupcev že beležijo v Kovino-
tehninem MAK centru v Mariboru.
Treba se je prilagajati
v prvih letih je bila ponudba Prodajne-
ga centra Hudinja prilagojena obrtnikom
in podjetnikom, v zadnjem času pa želijo
pridobiti predvsem končne potrošnike.
»Vedeti je treba, da se je slovensko gospo-
darstvo prestrukturiralo, nastalo je veli-
ko obrtnikov in podjetnikov, število na-
kupov se je močno povečalo in se razdro-
bilo. Problem smo rešili tako, da smo
opremili dovolj velike prodajne centre,
kamor obrtnik pride, izbere blago in ga
odpelje oziroma mu ga mi pripeljemo
v podjetje. Razbremenjena so grosistična
skladišča, za kupce pomeni to hitrejša
pot do blaga, cene pa poskušamo pribli-
žati veleprodajnim. Za 60 do 70 strank
imamo tudi posebej določene skrbnike,«
dodaja Slekovec.
Raznim kvazi podjetnikom in težko iz-
terljivim terjatvam se v trgovini izogibajo
na ta način, da se z vsakim novim ku-
pcem, ki ga ne poznajo, dogovorijo za
poskusno poslovanje, mesec ali dva po-
slujejo preko predračunov, omogočijo jim
grosistične cene in če stvari tečejo, podpi-
šejo pogodbo in se dogovorijo za odlog
V Prodajnem centru Hudinja razmišljajo tudi
o športnem oddelku, predvsem zato, da bi po-
živili zimsko sezono. V kratkem pa namerava-
jo v centru urediti manjšo trgovino z ločeno
blagajno, kjer bodo kupcem ponudili kvalitet-
no blago višjega cenovnega razreda. Predvsem
kvalitetne fotoaparate, video kamere, daljno-
glede, kozmetiko, CD plošče, kvalitetne ure in
podobno.
plačila. V Prodajni center seveda zaidejo
tudi posamezniki, ki bi radi prišli do bla-
ga brez denarja. Na dan zalotijo enega ali
dva dolgoprstneža, zato so v trgovini ved-
no uniformiran varnostnik, pa en ali dva
civilista, ki kontrolirajo kupce. Ukrep, ki
se obrestuje in ki pač sodi v vsako dobro
in resno trgovsko hišo. Da je takšen tudi
Kovinotehnin Prodajni center Hudinja,
se je v teh enajstih letih prepričalo že
nešteto ne le celjskih, temveč tudi drugih
slovenskih kupcev.
EPP
Št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
Hmezad Expoil-
Import - Avgijev
hlev
G. Švigelj (ex uslužbenec
Gorenja - odpuščen, ex usluž-
benec Vegrada — odpuščen, ex
uslužbenec Exporta - odpuš-
čen, ex uslužbenec Veplasa
- odpuščen), že pregovor pravi,
da nekaj ljudi imaš lahko ved-
no za norca, vse ljudi imaš lah-
ko nekaj časa za norca, toda
vseh ljudi ne moreš imeti vse-
skozi za norca (Abraham Lin-
coln), zato na vaše insinuacije
in laži odgovarjava zgolj zara-
di tega, ker želite zavajati
hmeljarje in druge bralce.
V svoje intrige skušate vpletati
strankarske veljake, da bi
z metodami ulice izsiliti tisto,
kar vam ne gre in kar ne more-
te dokazati po pravni poti.
Da so vam te metode blizu
vedo tisti, ki poznajo vašo ne-
delavno preteklost.
Iz vašega pisanja se lahko
zaključi, da ste človek, ki ne
verjame ne v pravno državo ne
v organe pregona in pravoso-
dja. V kolikor so bile vaše trdi-
tve glede izgube delovnega
mesta resnične, zakaj se niste
obrnili na sodišče in dokazali
nepravilnosti?
Glede očitka o izginotju de-
narja, ki je plod vaše fantazije
pa vedite, da posedujemo ma-
terialne dokaze o obratnem
efektu našega dela, kot pa ga
želite prikazati vi in bivši šo-
fer Rehar oz. tisti, ki želijo
z vašimi časopisnimi izpadi
rušiti vodstvo in enotnost
Hmezad Export Importa in
s tem delajo nepopravljivo
škodo savinjskemu hmeljar-
stvu!
Naša uspešnost in rezultati,
ki so potrjeni tako s strani
SDK, kot s strani ustreznih or-
ganov hmeljarske družbe Slo-
venije, so kljub vašemu večlet-
nemu rovarjenju garancija za
nadaljnjo perspektivo hme-
ljarstva in zaposlenih.
O novem vodstvu pa bodo
kaj kmalu odločali novi lastni-
ki podjetja.
Vse vaše obtožbe so predane
sodišču, denar pridobljen iz
naslova odškodninskih zah-
tevkov bo nakazan klubu za
zdravljenje alkoholikov.
S tem pismom želiva infor-
mirati bralce, da ne namera-
vava nadaljevati polemik po
časopisih in na vsako nadalj-
nje izzivanje ne bova več od-
govarjala.
IVO BRAČUN,
ANDREJ NATEK,
Hmezad Export-Iniport,
Žalec
Štancerju
»razglednic««
z besedo štancer navadno
označujemo človeka, ki nekaj
štanca. Slovar slovenskega
knjižnega jezika daje za izraz
štancati naslednjo razlago:
»teh. na stiskalnici serijsko
izrezovati, obrezovati, obliko-
vati predmete, navadno iz plo-
čevine.« V Mariboru pa živi
neki štancer, ki ne štanca plo-
čevine, ampak slaboumnosti,
in jih nato objavlja v pismih
bralcev raznih slovenskih ča-
sopisih, med drugim tudi
v Novem tedniku. Tem slabo-
umnim produktom svojega
štancanja je dal celo poseben
naziv, in sicer »razglednice«.
Enkrat so to celjske, drugič
šmarske in rogaške »razgled-
nice«. Žal imajo njegove »raz-
glednice« nekaj hudih po-
manjkljivosti. Ne le, da so vse-
binsko na izredno nizki ravni,
ampak so tudi samo enobarv-
ne, in to samo rdeče kolorira-
ne. Štancer teh »razglednic« je
očitno zaradi vpliva usedlin
neke ne preveč odmaknjene
'preteklosti še vedno povsem
zaslepljen z rdečo barvo in
drugih barv noče niti gledati,
še manj pa jih prenašati. Lah-
ko samo ugibamo ali je zadnja
leta prespal ali pa se noče spri-
jazniti z dejstvom, da je rdeče-
ga enoumja konec. Pa vse to ne
bi bila nobena tragedija, če bi
bil štancar teh »razglednic«
navaden človek. Tako pa je,
tako vsaj sam zatrjuje, celo pi-
satelj. Upati je le, da njegova
literarna dela niso na tako niz-
ki ravni kot njegove »razgled-
nice«, kajti sicer se slovenski
kulturi res zelo črno piše.
Opomba: Vsaka podobnost
omenjenega štancerja »raz-
glednic« z nekim gospodom
Milanom Štancerjem iz Mari-
bora je zgolj naključna.
MILKO MIKOLA,
Celje
Mešiova brez
soglasja?
Sem učenka Osnovne šole
Frana Roša v Celju. Ponosna
sem na to, saj je naša šola zna-
na kot dobra šola.
Ko sem v Novem tedniku
prebrala članek z naslovom
Mešiova brez soglasja, sem se
takoj vprašala, zakaj je tako.
Strinjala sem se s trditvijo
Marka Brezigarja, ki je menil,
»da je lahko nekdo dober
v svojem poklicu ne glede na
politično prepričanje in da na
delo Mešlove ni bilo nobene
konkretne pripombe«.
Sprašujem se, zakaj prav
naše ravnateljice celjska ob-
činska skupščina ne p>otrdi, saj
smo učenci in starši z njo za-
dovoljni. Pred nekaj meseci
sem vprašala sošolce, kaj me-
nijo o naši ravnateljici. Stood-
stotno so odgovorili v njen
prid. Po tem ni bilo dvoma, da
Mešiova dobro in skrbno
opravlja svoje delo po zastav-
ljenem programu.
Rada obiskujem osnovno šo-
lo, v kateri je ravnateljica Me-
šiova.
LEJLA MAHMUTOVIČ, 7.b,
OŠ Frana Roša Celje
PREJELI
v Gotovljah se je
pelo
V soboto, 23. aprila so pevci
iz Gotovelj slavili 100-letnico
neprekinjenega zborovskega
petja. Na prireditev so se te-
meljito pripravili. Izdali so
monografijo na 30. straneh,
organizirali razstavo pevske
literature skozi stoletje in ob-
novili dvorano. Še posebno
dobro so se pripravili na
osrednjo prireditev s koncer-
tom vseh treh zborov (moški,
ženski, otroški) na katerem so
najzaslužnejšim članom pode-
lili društvena in občinska
priznanja, plakete in galusso-
ve značke.
V nabito polni dvorani je bi-
lo vzdušje enkratno. Ob pogle-
du na sceno, na platnu slika
Gotovelj, pred njo pa s polno
mero okusa na novo oblečeni-
mi zbori in dobro izbranimi in
zapetimi pesmimi, je v resnici
vsakomur zaigralo srce.
Vsem, ki so prireditev pri-
pravljali in denarno podprli
iskrena hvala, pevcem pa za
njihov častitljivi jubilej iskre-
ne čestitke.
SILVA KOČEVAR,
Žalec
Sporočilo za
javnost
Komisija za zoonoze Mini-
strstva za zdravstvo in Mini-
strstva za kmetijstvo in goz-
darstvo se je dne 11.5.1994 se-
stala na izredni seji.
Obravnavali smo pojav bo-
lezni dirofilerioze na območju
Obalnih občin (Koper, Izola,
Piran).
Bolezen je prvič ugotovljena
pri psih v letu 1993. Okužba je
bila letos ugotovljena pri 36
odstotkih pregledanih psov.
Povzročitelji bolezni so gli-
ste iz rodu dilofilarija. Bolezen
najraje napada mesojede živa-
li. Najpogosteje je napaden
pes, predvsem kratkodlaki psi.
Po okužbi se najpogosteje ne
pojavijo bolezenski znaki, red-
ki pa so pogini. Bolezen prena-
šajo izključno komarji iz ro-
dov Aedes in Culex in ni mo-
goč neposreden prenos živali
na žival. Bolezen je ozdravlji-
va in zanjo obstajajo zdravila,
najpomembnejša pa je preven-
tiva. Diagnozo je mogoče eno-
stavno postaviti s pregledom
krvi, ki jo opravijo območne
veterinarske ambulante. Naj-
pomembnejše je uničevanje
komarjev.
Bolezen pri človeku je iz-
jemno redka, prenašajo jo izk-
ljučno komarji. Prenosa bolez-
ni od živali za človeka ni in
tudi ni možen iz človeka na
človeka. Ker se parazit v člo-
veku ne razvije v odraslo obli-
ko, poteka bolezen brez zna-
kov in mine brez terapije.
Zdravljenje ni potrebno. Na-
juspešnejša preprečitev te bo-
lezni je uničevanje komarjev.
Pristojna zdravstvena in ve-
terinarska služba bosta pravo-
časno poskrbeli za izvajanje
ukrepov za preprečevanje šir-
jenja in za zatiranje bolezni.
Republiški sanitarni
' inšpektorat
Zdravniki in
boinikl
Petek, 13. maj je bil za našo
družino dejansko preklet dan:
mož, ki smo ga po dolgih me-
secih bolezni, hudih operaci-
jah srca, ožilja le dobili iz bol-
nišnice domov, je namreč zo-
pet dobil vročino in opazne
motnje pri dihanju. Hudo za-
skrbljeni smo okoli 19. ure po-
klicali dežurno ambulanto
Zdravstvenega doma Celje, ta-
ko da je kmalu zatem prišel
k nam na dom dežurni zdrav-
nik dr. Čajevec. Možu je pre-
gledal le grlo ter mu z ugotovi-
tvijo, da gre za vnetje, predpi-
sal antibiotike. Za patronažno
sestro (ki prihaja vsak dan
k nam) pa je oddal naročilo za
pregled moževe krvi in urina,
pri tem očitno ni vedel za
odredbo v Zdravstvenem do-
mu, da lahko patronažna se-
stra izvrši naročilo le na pod-
lagi pisnega naloga zdravnika.
Ker pa pisnega naloga dr. Ča-
jevec ni dal, patronažna sestra
njegovega naročila ni mogla
izvršiti. (Pritiska, pljuč — pa
verjetno ni bilo vredno pregle-
dati ...)
Ker se je moževo zdravstve-
no stanje še slabšalo, saj je ob
vročini tudi vse težje dihal,
sem v soboto, 14. maja okoli
16. ure, spet poklicala dežurno
ambulanto zdravstvenega
doma.
Po telefonu sem govorila
z zdravnikom (ki je, mimogre-
de povedano, le približno go-
voril slovensko), mu pojasnila,
kako težak bolnik je moj mož,
katere vse operacije je prestal
in jasno povedala, da ima spet
temperaturo in da zelo težko
diha.
Zdravnik me je vprašal, ko-
liko je moj mož star in ko sem
mu povedala, je odvrnil: »Daj-
te mu aspirin!«
Po tem naročilu dežurnega
zdravnika sem bila čisto iz se-
be, saj mož po prestanih ope-
racijah (ima še rane) aspirina
ne sme jemati. Ko sem si od
besed (neslovensko govoreče-
ga) dežurnega zdravnika opo-
mogla, sem znova poklicala
dežurno ambulanto Zdrav-
stvenega doma in zahtevala,
da mora eden od dežurnih
zdravnikov takoj pregledati
mojega moža. In res je kmalu
prišla k nam na dom dr. June-
ževa, pregledala moža in ga
takoj napotila v bolnišnico, za
kar se ji iskreno zahvaljujemo!
Nikakor ne bi želela s tem
svojim pisanjem omalovaževa-
ti delo zdravnikov, saj dobro
vem, kako humano in trdo je
njihovo delo. Rada bi zgolj
opozorila na nepravilen odnos
nekaterih zdravnikov do paci-
entov, posebej do starejših in
hudo bolnih ljudi.
Zdi se mi namreč nemogoče,
da dežurni zdravnik odpravi
tako hudega bolnika, kot je
moj mož, zgolj s pregledom gr-
la ali z aspirinom. In še eno
vprašanje me gloda:
če ne bi vztrajala, da moža
tudi v drugo obišče dežurni
zdravnik, kdo bi odgovarjal za
poslabšanje moževega zdrav-
stvenega stanja?
Dežurni zdravnik gotovo
ne...
MARTA JUSTIN,
Celje
Pismo mojemu
(našemu)
predsednilcu
Milanu Kučanu
v časniku Slovenec, z dne
9. 5.1994 je objavljeno pismo
s prošnjo pisca, da v čim kraj-
šem času in iskrenem tonu od-
govorite na vprašanje, katero
vam je zastavil in se pod njega
iskreno podpisal, ter vas prija-
teljsko zaprosil za odgovor.
Tudi jaz se obračam z isto
prošnjo do vas in dodajam še
nekaj kratkih vprašanj, ki
v vprašanjih predhodnika niso
bila zajeta.
Prav gotovo ne boste užalje-
ni, če vas vaš državljan odkri-
to vpraša in prosi za odgovor.
Vsi naši dnevniki so pred
kratkim pisali o veliki aferi
z orožjem na mariborskem le-
tališču. Kot predsednik države
Slovenije ste prav gotovo ve-
deli o njegovem obstoju. Kako
to, če je bilo namenjeno dru-
gim, da se ni poslalo naročni-
ku. Torej komu je bilo name-
njeno in koga je tako dolgo
čakalo (orožje namreč) v bojni
pripravljenosti?
Najdba orožja je bilo dej-
stvo. Kdo bo kazensko odgo-
varjal, ali tisti, ki pri tem ni
imel nič in je orožje slučajno
odkril, ali tisti, ki je vedel za
njega in kdo je v resnici stal za
orožjem?
Depala vas? Če kdo nasilno
vdre v mojo hišo jo bom za
ceno svojega življenja branil
in vdiralca pregnal in ga zasle-
doval, ne glede kdo jo napada
in vohuni v njej, ali je bil civi-
list ali uniformiranec. Dom
bom branil pred napadalcem.
Ne verjamem, da bi vi kot
predsednik države Slovenije
ne vedeli o tej »aferi«. Upam,
da ste v tem času že odkrili
resnico in jo boste javno obja-
vili ter opravičili prenagljena
dejanja, (brez ugotovitve kriv-
de zamenjave obrambnega mi-
nistra)? Ce je v demokraciji
dovoljeno vse kar ni izrecno
prepovedano, boste to prav
gotovo storili, če ste res moj in
naš predsednik. Če pa to ne
morete ali pa nočete storiti,
čeprav so vam bila ta dejanja
znana, pa naredite to, po
vzgledu predsednikov razvitih
drugih držav in častno odsto-
pite.
S tem dejanjem boste poka-
zali hrabrost, čast in dostojan-
stvo ter se opravičili pred slo-
venskim javnim mnenjem!
Pa brez zamere, tovariš
predsednik. Slovenci želimo
pač imeti dobrega predsed-
nika.
FRANC VENIŠNIK,
Rogaška Slatina
Le čevlje sodi
naj l(opitar!
Prvi glasbeni sejem je za na-
mi. Pravijo, da se je seme pri-
jelo in to pomeni, da sejem
glasbe ostane vsakoletna pri-
reditev. Prav v tem časopisu,
v NT smo lahko prebrali opis
dogodkov, ki so se dogajali na
glasbenem sejmu. Predsednik
organizacijskega odbora in re-
daktor za domačo glasbo. To-
ne Vrabl je na straneh, ki so
bile namenjene sejmu, omenil
tudi petkov ročk večer in zapi-
sal, da je ročk večer milo pove-
dano propadel in da so bili po-
slušalci bolj naveličani kot
glasbeniki. Res je, da je bilo na ■"
koncertu okoli sto ljudi, med
njimi sem bila tudi spodaj
podpisana Simona Kerš in
vam moram napisati, da kon-
cert sploh ni propadel kljub
skronmemu obisku. Pišem
vam iz sebe in moram vam po-
vedati oz. napisati, da sem na
koncertu uživala, doživela sem
ga na svoj zelo lep način, ka-
kor tudi ostali obiskovalci.
Kot prva je nastopila skupi-
na Interceptor, zelo zanimiva
in niti najmanj naveličana.
Skupina je vsekakor vredna
ogleda in posluha, že zaradi
pevca, ki se tako vživi v svoj
nastop. Če se pevec dobesedno
»meče« po tleh, skače z odra,
mislim da to ni niti najmanj
naveličano. Tudi duo Presstige
nam je svojo glasbo predstavil
na svoj način. Mene osebno pa
še mnoge druge, pa je najbolj
pritegnil slovenski ročk band
Rožletove sanje, ki so nekaj či-
sto posebnega. Kako dobro
združujejo glasbo z besedili, ki
so globoka, miselna in ne takš-
na, da ko jih enkrat slišiš, znaš
vse na pamet.
Torej Rožletova sanje so ne-
kaj posebnega. Ko poslušam
njihovo glasbo, se ji dobesedno
predam in neizmerno uživam.
Pevec Tejko pa vedno poskrbi
za nekaj posebnega. Na tem
koncertu si je recimo slekel
kavbojke in pokazal svoje ro-
za-belo črtaste spodnjice, tudi
za ta nastop ne moremo niti
najmanj reči, da je naveličan.
Tudi Avtomobili, ki so nasto-
pili, čeprav niso bili nikjer
omenjeni, da so sodelovali na
koncertu, izžarevajo nekaj
drugačnega, posebnega. Prav
tako lahko za njih rečem, da
imajo zelo dobra besedila, na
splošno mi je njihova glasba
všeč. Skupina Šank Ročk se je
potrudila in nas zabavala kar
celo uro in pol.
Da pa napiše Tone Vrabl, ki
je urednik za domačo glasbo,
takšno negativno kritiko za
ročk koncert, ročk glasbo, je
vsekakor absurd, saj sploh ni
bil na samem prizorišču doga-
janja.
S to kritiko je na nek način
užalil predvsem nastopajoče
in obiskovalce. Če živiš za
glasbo, se ji predajaš, živiš za
svoje ustvarjanje in vedno ko
nastopaš, te glasba dobesedno
odnese v svet, kjer neizmerno
uživaš in daješ sebe ljudem
z izžarevanjem svojega dela.
To vsekakor zasluži realno
kritiko, ne pa da te nekdo po-
hodi. Če bodo vsi kar tako v en
dan kritizirali stvari, ki jih
sploh ne poznajo, samo odga-
njajo željne obiskovalce takš-
ne in drugačne glasbe.
Zato pa, le čevlje sodi naj
kopitar!
SIMONA KERŠ,
Celje
Če se v dvorani, ki sprejme
okoli dva tisoč ljudi (odvisno
od tega, kako so razporejeni
sedeži), zbere nekaj sto ali sa-
mo sto ljudi, je to propad. Pro-
pad za tistega, ki je moral kon-
cert in nastopajoče plačati, od
vstopnine pa je dobil nič. Lepo
pa je, če je nekomu izmed sto-
tih ali vsem vseeno všeč, kot je
bil Simoni Kerš. Propad ali
polom pač imata dve strani in
ker je vse — žal - odvisno od
denarja, je bila ta prireditev za
organizatorja polom. Kot je
bila polom tudi tista zadnji ve-
čer. In še to: mnogi celo niso
bili zadovoljni z obiskom Mar-
jančinega večera pa čeprav je
bilo na njem okoli 1400 ljudi!
Danes se - žal - vse konča pri
denarju, tu ni več romantike.
To je kruta resnica. Bolj zani-
mivo bi bilo vedeti, zakaj je na
koncert prišlo tako malo mla-
dih? In, Simona Kerš, »le čev-
lje sodi naj kopitar!« Poskusi-
te, morda vam bo uspelo, sam
pa bom tudi v bodoče delal to,
kar znam in nima nobene zve-
ze s tistim, kar mi pripisujete.
Prihodnjič pripeljite več mla-
dih, pa bova oba zadovoljna.
TONE VRABL
Denacionalizacija
Prebudil si se Kralj Matjaž,
prebudil si Slovence. Toda
prebuditi se, ne pomeni, da si
vstal naš Kralj. Ležiš in lena-
riš, za teboj se pa skrivajo lju-
dje, ki so živeli v upanju.
V očeh so se jim svetile z zla-
tom pokrite ceste in v sapici je
šumelo, da na drevju ne bodo
rasla jabolka pač pa marke in
dolarji, ki bodo cvenkljali cin-
gel - cvenk, cingel - cvenk.
Nedavno sem bil doma, v le-
pem belem Celju. Veselje vse-
povsod, vsak odpira novo de-
lavnico, trgovino. Slovenija
- nova Švica. Nihče se ni veliko
brigal za nove zakone. Denaci-
onalizacija. Ja kaj je pa to? Ve-
liko ljudi še danes ne ve. Zah-
valiti se moram Karlu Šimku
za prižgano luč, ki naj bi sveti-
la občinskim organom. Zako-
ne ni težko postavljati, še lažje
jih je spreminjati. Leta in leta
po drugi svetovni vojni so se
obrtniki mučili, delali od jutra
do večera in še ponoči, da bi si
izboljšali življenjsko pot. Ta-
kratne oblasti so jim vsako le-
to višale davke. Tudi moj obrt-
niški mojster Vrečko je moral
odpustiti 25 kvalificiranih so-
boslikarjev, pleskarjev in tri
vajence, ker so bili davki pač
preveliki.
Občinski organi in vlada
morajo vedeti, da so obrtniki,
privatniki in kmetje tisti delo-
dajalci na katerih se gradijo
temelji vsake napredne drža-
ve. Polna zaposlitev pomeni
manj ropov in v splošnem bolj-
ši življenjski standard.
Denacionalizacija, beseda
obljub, zakon, ki je bil napisan
čez noč. Pravica in resnica mo-
rajo ostati glavni nosilci zako-
nov. Seveda, ljudje morajo do-
biti nazaj kar jim pripada, tu-
di pregovor pravi: »Tujega no-
čemo, svojega ne damo.«
Toda posledice nepravilno
postavljenih zakonov so lahko
velike. Zdaj je čas, da vodilni
organi odprejo oči, da najdejo
pot, ki bo pravična za ene ali
druge, ki so ogroženi z zako-
nom o denacionalizaciji. Po-
magajte tistim od katerih se
dobi kruh in maslo.
Sidney (Avstralija), brezpo-
selnih je 11 odstotkov, konti-
nent, država obilnosti. Drža-
va, ki je uživala skoraj per-
fektno življenjsko pot. Uvozi
iz Azije, večje takse, nove tari-
fe, novi zakoni, avtomatizaci-
ja, no saj ni čudno, da se dnev-
no zapirajo vrata tovarn, obrt-
niških delavnic, trgovin in da
ljudje gledajo od kod bo prišel
naslednji dolar. Tisoče in tiso-
če jih živi na socialnem. No pa
kaj, saj imajo dolge počitnice.
Plaže so polne uživajo, imajo
sonce in mo).-je. Morajo biti za-
dovoljni s tistim kar imajo.
Država pa se pogreza v blato,
iz dneva v dan bolj in bolj glo-
boko. Posilstva, kraje, uboji in
samomori so za zajtrk, kosilo
in večerjo na dnevnem redu.
Zato prosim dobro preberite
članek, ki ga je napisal Karel
Šunko in boste uvideli, da iz
malega drevesa zraste veliko
drevo. Hvala, Karel Šunko.
HERMAN KOŽELJ,
Sydney
Anonimnim
piscem
Pred seboj imam tri žaljiva
anonimna pisma, ki jim je vse-
bina skupna - namreč, vsi ti
anonimni pisci hvalijo Milana
Kučana in podpirajo poslance
in stranke leve usmeritve, ki
izhajajo in so naslednice bivše
ZKS in brez slehernih doka-
zov na vso moč grajajo, obto-
žujejo in kritizirajo Janeza
Janšo. Domnevam, da so ta
anonimna pisma kot odgovor
na moje pismo »Pasijonske
igre« objavljeno v rubriki Pi-
sma bralcev, NT, dne 14.4.94.
Da so pisci Kučanovi in levih
strank privrženci, je razvidno
iz vsebine. Težje pa je razume-
ti, da se Kučanovi privrženci
poslužujejo ne samo nizkih
udarcev, ampak tudi tako niz-
Nadaljevanje na 26. strani
Št. 20 - 19. maj 1994
čas, ki ni izgubijen
Itena Volgemut skrbi za števiine zapuščene živaii
o prizadevanjih Celjanke
Irene Volgemut je veliko
znanega celo v ljubljanskih
krogih varstvenikov narave.
Gospa je ugledna strokov-
njakinja na področju zuna-
nje trgovine, po nedavni
upokojitvi pa se veliko po-
sveča varovanju zapuščenih,
mučenih živali. Odločna,
temperamentna, humorna in
čustvena ženska je polna no-
tranje energije. Zaradi dol-
goletnih zunanjetrgovinskih
izkušenj bi lahko odlično za-
služila, pa se posveča nič
vrednim bitjem, ki jih skoraj
nihče ne mara.
Gospo Ireno Volgemut
lahko srečate v celjski Go-
sposki 6, kjer je tajnica Dru-
štva za zaščito živali, po ju-
trih ter večerih na stalnih
mestih kjer nahrani niko-
garšnje mačke, na terenu
med preverjanjem prijav
o mučenih živlaih, pa tudi
v časopisnih pismih bral-
cev ... Najbolj poredko je
pravzaprav v svoji obmorski
počitniški hišici. Srečal sem
jo v njenem domu, v hudinj-
skem bloku, v stanovanju,
urejenem z izbranim oku-
som. Opazil sem njeno mač-
ko, nekdanjo najdenko, ki se
je navduševala za še čisto
nebogljeno bitje. Gospa ga
je, malega tigrastega mačka,
slučajno našla ob poti, kjer
je vpil na pomoč. Zasmilil se
ji je ter ga je vzela kar v svo-
jo lepo, čisto stanovanje, vse
dokler mu ne bo našla dru-
gega lastnika.
Morebitni Iciavci?
Ko govori o odnosu Celja-
nov in okoličanov do živali,
pravi da vidi preveč grdega.
Ze blizu svojega hišnega
praga, kjer so hudinjski ne-
pridipravi pred dnevi nale-
teli na nebogljene mačke.
Svoj prosti čas so izkoriščali
tako, da so jih skušali vreči
v luknjo toplamiškega, ne-
kaj metrov visokega dimni-
ka, kjer bi počasi izbirali.
Ugotovili so, da je bil za ko-
lovodjo dijak prvega letnika
ugledne srednje šole, bodoči
intelektualec. No, v takšnih
vidi Irena Volgemut kar mo-
rebitne priložnostne klavce,
o kakršnih slišimo z bližnjih
vojnih območij. Pa niso
odrasli nič boljši, ugotavlja
vedno znova! Pred kratkim
je prejela prijavo, da je bliž-
nji hišnik pred otroci ubijal
mačko s pomočjo vrtenja za
rep, mladiče pa z metanjem
ob zid - pa čeprav je nedaleč
veterinarska postaja, s smr-
tonosnimi injekcijami.
Tašnim mučiteljem pri nas
poslej zares trda prede, saj
gremo vštric z razvitejšo
Evropo tudi na tem področ-
ju. Slovenska društva za
varstvo živali so najprej
uspela, da so v novo ustavo
zapisali posebno določilo
o varstvu živali pred muče-
njem, tik pred zdajci pa je
tudi sprejetje posebnega za-
kona, preverjenega v Sve-
tovni zvezi za varstvo živali.
Dosedanja zakonodaja je ne-
popolna, saj so mučitelji lah-
ko kaznovani le v okviru za-
konov o javnem redu in miru
ter o zdravstvenem varstvu
živali. Saj vemo o strogih,
tudi zapornih kaznih na tu-
jem, že v sosednji Avstriji.
Vzpodbudno je, da se v Slo-
veniji pojavljajo vedno nova
društva za varstvo živali,
pred kratkim še v Trbovljah.
Irena Volgemut se doseže-
nih uspehov seveda veseli,
pri tem pa pogreša splošni
vzgojni vpliv. V šolah na
Celjskem opaža, da jim očit-
no niso znana vzgojna priza-
devanja   po   Ljubljani  ter
v gospodarsko in kulturno
razvitejših okoljih. Tako je iz
osrednje Slovenije prejela
prijavo, da je v mozirski ob-
čini šolski hišnik otrokom
prepovedal hraniti zapušče-
nega psa, žival pa je prepo-
dil. Opaža tudi, da slovenska
televizija zanemarja področ-
je varovanja živali, česar je
veliko na satelitskih progra-
mih. Celo na programu hrva-
ške televizije, zaznamovane
z vojnimi dogodki, so našli
prostor za sobotne Hišne
ljubljence, ki jih spremljajo
mnogi slovenski gledalci.
Prav tako meni, da bi lahko
več vzgojno vplivali tudi na
cerkveni prižnici. Preveč-
krat namreč doživi, da se po-
samezniki niti ne zavedajo
mučenja svoje živali ter
sploh nimajo slabe vesti.
Iflačica, iti piačuje
eleictrilco
še kar o hudinjskem kon-
cu Celja govoriva. Ugotovila
je, da revnejši ljudje boljše
skrbijo za svoje živali. V so-
seščini živi dekle s socialno
podporo, ki uspe preživeti
tudi svojega psa, ne daleč pa
je hiša hollywoodskega slo-
ga, kjer mučijo psa s strada-
njem ter brez ute. Včasih pa
prihaja tudi do čisto butal-
skih doživetij. V hudinjskem
bloku namreč živi tričlanska
družina, ki ima mačko ter
mora zato plačevati hišne
prispevke za štiri osebe. Tu-
di za čiščenje stopnišča,
skupno elektriko v kleteh,
prezamazanih da bi se tam
potikala njihova snažna
ljubljenka, pa čiščenje grez-
nice ... Prizadeta lastnica je
obvestila Ireno Volgemut,
predstavnico Društva za
zaščito živali, pa ji ni mogla
pomagati. Saj vendar mučijo
vas, ne mačko, ji je odgovo-
rila.
Za zapuščene hudinjske
mačke je skrbela, še preden
se je vključila v društveno
delo. Pozna mesta, kjer se
zbirajo, zato se zjutraj ter
zvečer odpravi s svojim zna-
čilnim belim cekrom, s hrano
ter umitimi posodicami za
prazne živalske želodce. Že
vrsto let, v vsakem vremenu.
Opozori me tudi na druge
Celjanke, ki dnevno oprav-
ljajo podobno, hvalevredno
delo, na primer na Jožico
Vrhnjak, ki skrbi za zapuš-
čene mačke v okolici Aera in
druge, katerih imen se niti
ne spomni, pa pomagajo pro-
stovoljno, iz lastnega žepa.
Ogromno si prizadeva Melita
Furlani iz Društva, ki pre-
verja prijave na terenu še pri
svojih osmih desetletjih...
Potem ko so občine celjskega
območja pridobile azil za za-
puščene pse, v sklopu pasje-
ga hotela v Dramljah, se ka-
že še očitna potreba po azilu
za potepuške mačke. Pasji
azil je nastal po zaslugi
osveščene šentjurske veteri-
narske inšpektorice, ma-
g. Andreje Stopar, kdo pa bo
vzpodbudil mačje pribeža-
lišče?
Sralce ni več
Ireno Volgemut so v celj-
sko Društvo pripeljale prav-
zaprav zapuščene hudinjske
mačke. Potem ko je izbruh-
nila afera s kravjimi dirkami
v Gabrkah pri Šoštanju so jo
iz slovenskih Društev prosili
za pomoč. Bilo je prepozno,
organizatorji so nato celo tr-
dili, da dirk sploh ni bilo,
Volgemutova pa je s pričami
dokazovala, da so jih videle
na lastne oči. Po 1.1992, z za-
četkom njenega rednega de-
lovanja, je celjsko društvo
dobilo nov zagon ter postaja
vsega upoštevanja vredno,
z mnogimi novimi člani. Ire-
na Volgemut se odpravlja po
sledeh prijav po občinah
celjskega območja, sodelo-
vala je v pogovoru v republi-
škim veterinarsko upravi
glede oskrbe žejnih in lačnih
živali v mednarodnih tran-
sportih, mučitelje pa prepri-
čuje po reklu »lepa beseda
lepo mesto najde«. Sicer zna
biti tudi ostra.
Včasih sliši, naj rajši skr-
bijo za ljudi. Za človeške po-
trebe je precej najrazličnej-
ših organizacij, za živali
pa... Kdo bi se potem trudil
v primerih kot je znani pri-
mer petnajstih sestradanih
psov v Savinjski dolini, pa
z odkritjem zloglasnega Ki-
ktnega skrivališča za posku-
se na pseh ter mačkah... Ali
za premnoga malo znana
mučenja, kot je na primer ti-
sto v Konjicah, kjer se na
kratko privezani pes utaplja
v lastnih iztrebkih? Povsod
kjer skuša prekiniti mučenja
tudi Irena Volgemut, ki pla-
čuje bencin za potne stroške
kar iz svoje denarnice.
Veliko se je morala boriti
vse življenje, zato ji je to ne-
kako usojeno. Pri dvanajstih
letih je, med povojnimi po-
boji, izgubila mamo ter kma-
lu začela skrbeti za svojega
bolnega očeta. Potem je za-
čela kot stenodaktilografka
ter z leti opravljala najzah-
tevnejša zunanjetrgovinska
dela v Kovinotehni, ustano-
vila zunanjo trgovino kranj-
skega Merkurja, nato pa so
jo uspeli zasnubiti za zreški
Unior. Lahko bi nadaljevala,
od povsod jo vabijo, pa se
briga za tiste mučene, nič
vredne živali. Te ji pomenijo
mnogo več kot mogoči kupi
denarja, življenje na veliki
nogi. Recimo hvaležnost ti-
ste nekoč nebogljene srake,
ki jo je rešila, ter jo je še
velikokrat priletela poz-
dravljat. Vse dokler je niso
odgnale petarde.
BRANE JERANKO
Svoje mačke, nekdanjega najdenčka, seje usmilila neke snežene
decembrske noči.
Preveč grdega vidi. Zjutraj je naletela na zapuščeno nebogljeno bitje, ki je vpilo na pomoč.
Št. 20 - 19. maj 1994
24,25
Binkoštna rosa,
kralj in luknja
Oj, ti binkoštna rosica,
Matere božje si škropica,
mozoljev me vari in peg
in drugih še kožnih nadleg!
(Binkoštni zagovor)
Na petdeseti dan po ve-
likonočni nedelji je
v cerkveno leto postav-
ljen praznik prihoda
sv. Duha. Od tod tudi ime
praznika. Latinski Pente-
costes so po staronemško
imenovali »fimfhustim«,
iz česar so se izcimile slo-
venske binkošti - vse sku-
paj pa pomeni petdeseti
dan.
V pratiki je upodabljan
kot golob z gloriolo, pod
njim v žarkovju sedem
plamenečih jezičkov. Na-
stanek, simbolika in raz-
voj binkoštnega praznika
so močno zapleteni, od
osemdnevnega praznova-
nja, prek reforme Jožefa
IL, ko je bil črtan tretji
dan, do danes, ko tudi
binkoštni ponedeljek ni
več zapovedan praznik.
Kot vseh drugih cerk-
venih praznikov, so se tu-
di binkoštnega oprijele
prastare šege, verovanja
ali - kot to cerkev navad-
no imenuje - praznoverja.
Čas rasti, cvetenja in
oplajanja je že v sivi dav-
nini navajal ljudi, da so
naravo, njeno zakonitost
in muhavost želeli na raz-
ne načine podkupiti za
naklonjenost. Ta nekda-
nja poganska obredja so
se pokristjanila, dobila so
krščanski navdih.
Eno takšnih verovanj je
čudodelnost binkoštne
rose. Kdo ve od kdaj so že
verjeli, da je poniladna
rosa blagodejna, še pose-
bej naj bi bila takšna
prav binkoštna - nekoč
skozi več dni, zdaj na ne-
deljo in ponedeljek. Tako
so v Savinjski dolini ne-
koč bolj kot zdaj verjeli,
da k lepoti dekleta poma-
ga binkoštna rosa, če se
z njo umiva ob zvonjenju
jutmice na kraju, kjer se
slišijo zvonovi treh cer-
kev. Posebno učinkovita
naj bi bila pšenična rosa.
Proti sončnim pegam pa
je ta čar veljal le za de-
kleta, predvsem v laški
okolici in Savinjski do-
lini.
Prepričanje, da imajo
zle sile in duhovi, pa hu-
dič ter njegove pomagal-
ke - copmice ob velikih
praznikih veliko moč, je
slovesu binkoštne rose
pridružilo še čaranje. Na
Štajerskem je veljala ve-
ra, da na ta praznik po-
brana rosa s tujega (sose-
dovega) travnika povzro-
či, da mlečnost sosedovih
krav prenesejo na svoje
molznice. V okolici La-
škega pa so bili prepriča-
ni, »da če hodno rjuho
povlečeš po sosedovi pše-
nici in jo ožmeš na svoji
žitni njivi, imaš ob žetvi
dovolj zrnja. Le enega ne
smeš pozabiti. Pri tej kra-
ji rodnosti moraš biti
nag.« Tile laški okoličani
so morali biti svojevrstni
sosedje, če so verjeli tudi
to, da bo živina vse leto
sita, če jo na binkoštno
jutro paseš na sosedovem
travniku.
Na splošno so žitne po-
sevke na predvečer ali na
binkoštno jutro škropili
z blagoslovljeno vodo ter
na njive zatikali koščke
blagoslovljenega lesa
cvetnonedeljske butare.
Tudi ravnanje in obna-
šanje na binkoštno jutro
naj bi bilo vzorec za vse
leto. Tako kot je na veliko
soboto veljalo, da bo pr-
va, ki prinese žegen do-
mov, tudi čez leto hitra,
»spešna« - je za binkošti
to pravilo preneseno na
zgodnje vstajanje.
Najbolj je to veljalo za
pastirje po vsej Sloveniji,
torej tudi na našem ob-
močju. Tisti, ki je prvi
prignal na pašo, je bil de-
ležen spoštovanja, poseb-
ne pozornosti, tudi celo-
letnega prvenstva v druš-
čini. Zadnji je bil seveda
deležen posmeha, zbada-
nja in ravnanja, ki se ga
ni znebil vse do jeseni, ko
je bilo paše konec.
Na binkoštno jutro so
bili pastirji deležni po-
sebnih dobrot, ki so si jih
pripravili na srenj ski
gmajni. Zjutraj so dobili
jajca in masti za cvrtje,
popoldan pa tudi suhega
mesa, slanine in celo
vina.
Na Pilštanju, v enem
naših najstarejših pode-
želskih trgov - tudi naj sli-
kovitejših - se je takšna
pastirska šega obdržala
vse do nedavnega, tako
da možem, ki že nekaj let
sem obnavljajo ta običaj,
ni treba brskati po kroni-
kah - dovolj jim je lastni
spomin.
Res je Pilštanj trg, ven-
dar trg kmetov, ki je pre-
mogel tudi dve vaški
gmajni, kjer se je smela
pasti živina vseh gospo-
darjev. Na binkoštno noč
si pastirji niso privoščili
trdnega spanja. Ko je bila
še trda tema, so vstajali,
se opravili malo boljše,
pobasali v bisage, kar so
jim doma pripravili, po-
tem so odvezali živino, jo
v modrikastem predzorju
gnali proti vaški gmajni.
Spotoma so kravo vodni-
co okrancljali z zelenjem
in rožami ter pazili, da
niso povzročali preveli-
kega hrupa, ki bi vzpod-
budil tekmece.
V prikrajku pašnika so
imeli postavljeno nekakš-
no kolibo iz vej, pred njo
pa dva droga s klini ali
pristriženimi vejami. Pr-
vi, ki je prignal, je položil
svojo pastirsko palico na
najvišje mesto, potem pa
budno čuval, da je tam
tudi ostala. Drugi je pali-
co položil na drugi klin in
tako naprej. Seveda so
precej zakurili in začeli
pripravljati cvrtje. V tem
času je bilo že veliko do-
datkov, ki so dali cvrtju
svojstven vonj in okus.
Cvetel je že bezeg, kako
leto tudi akacija, a tudi
v torbah so se našle kakš-
ne začimbe... Ko je prig-
nal zadnji, ga je pričakalo
zbadanje, naj pazi, da mu
sonce bosih podplatov ne
ožge, naj ugasne luč, s ka-
tero si je v temi svetil, če
je to noč sploh kaj legel.
Prislužil si je vzdevek, da
je »binkoštna luknja«,
medtem ko so prvega
kronali s cvetnim vencem
na klobuk. Bil je za vse
leto pastirski »kenik«
- kar pomeni kralj. Ve se,
kdo je dobil prvi in naj-
večji grižljaj, komu ni bi-
lo treba pomivati »ka-
strole«, nabirati drv in
zavračati živine, ki je šla
v škodo. Ve se tudi, kdo je
te opravke moral največ-
krat opraviti. Nič ni po-
magalo, tudi če bi se zad-
nji obrnil in odgnal do-
mov. Prvič ni mogel vede-
ti, če je res zadnji, ker so
njegovi tovarši bili že
v kolibi, drugič pa je bilo
kristalno jasno, koliko iz
vasi jih mora prignati na
pašo.
Še eno, skoraj pozab-
ljeno stvar je treba ome-
niti. Niso samo v cerkvi
spuščali živega ali na vr-
vico privezanega zrezlja-
nega goloba. Tudi doma
so ga navadno imeli nad
mizo v »ta velki hiši«.
Zrezljal ga je navadno
kar domači sin, ki je to
leto opravljal »službo«
pastirja. Mlada sočna li-
povina je bila v tem času
dovolj muževna, da se je
zlahka dalo upogibati na-
rezljana platišča v krili in
razprostrt rep. V hiši so
lipovega golobčka prive-
zali na vrvico, le to pa
povezali z vrati, tako da
se je leseni ptič vsako-
krat, ko je kdo odprl in
zaprl vrata, dvignil in
spet spustil nad mizo.
Tudi hiše so zaljšali
z mladim zelenjem in
cvetjem. Vsaj na oknih je
bila za binkošti kakšna
lipova ali kostanjeva ve-
ja. Ponekod so ozaljšali
tudi vaški studenec ali
vodnjak, da bi bila voda
v njem zdrava in da bi je
v sušnih mesecih ne
zmanjkalo. Ponekod so
tudi na binkošti streljali,
pastirji pa pokali z biči.
Svoj čar pa naj bi imeli
tudi binkoštni ognji ali
kresi, ki pa so jih kurili
zjutraj in bolj se je kadilo
od kresišča, bolje je bilo
za letino in tudi lepo vre-
me je bilo zaželeno.
Pastirski kenik s Pilštanj a
Pastirji med pogovorom - tudi ta prizor je z obujenega predstavljanja binkoštnih
običajev na Pilštanju.
Št. 20 - 19. maj 1994
2(
Nadaljevanje s 23. strani
kotnih in podUh dejanj, kot je
pisanje anonimnih pisem. Le
kako mora imeti iznakažen
značaj tisti, ki ne zmore komu-
nicirati z drugače mislečimi,
razen pod krinko anonimnosti.
Naj še čutim tako globoko ne-
strinjanje z avtorji nekaterih
člankov, ampak, anonimnega
pisma ne bi mogel pisati niko-
mur, ker mi to ne dopušča mo-
ja vest in čast.
Prepričan pa sem, da bi ano-
nimno pisanje takoj presahni-
lo, (kot ga skoraj ne poznajo
v sosednji Avstriji), če pisci ne
bi imeli nekje iz »vrha« potuho
z zagotovilom, da jim nihče nič
ne more in ne bo razkrinkan,
če so na udaru le tisti, ki se
s politiko levičarskih krogov
in njihovih sil ne strinjajo.
Pa še en delček iz vsebine
enega od teh pisem. Takole pi-
še: »Kakšen kristjan pa ste; saj
sploh ne posnemate Kristusa
svojega učenika; on se je pustil
bičati, s trnjem kronati, križa-
ti, in vsem je odpustil. Vi pa se
upirate, zahtevate pravice za-
se; bog naj vas udari in naj-
strožje kaznuje že v tem življe-
nju in po smrti.«
Toliko za ilustracijo, za laž-
je razumevanje tega, kar sem
zapisal na začetku.
Zatorej, anonimni pisci, kar
korajžno naprej, saj ste brez
skrbi, da vas nihče ne bo izsle-
dil, ker vrana vrani oči ne izk-
Ijuje!
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Uudje! Kaj pa
živali?
Ta naslov sem si izposodila
iz vabila na okroglo mizo
v Mariboru dne 2. marca 1994.
Res je! Kaj pa živali? Ali
smo res že tako ravnodušni do
nemočnih, od ljudi odvisnih
živali, dostikrat odvrženih,
nagnanih... Še huje, prav
kruti in sadistični so nekateri
ljudje. Iz kontejnerja ob Pod-
bregarjevi ulici v Celju sem
25. aprila ob 22. uri zaslišala
obupno cviljenje, nato pa na-
šla, v mokro krpo in zelo ozko
plastično vrečko, stlačene
mačje mladiče. Zgrožena od
toliko nečloveškosti sem jih
odnesla na Veterinarsko po-
stajo Celje, da jih odrešijo
strašnih muk. Ne vem kako je
tisti, ali še slabše tista, ki je to
storil-a, tisto noč, spal-a, jaz
nisem mogla, pa še dve drugi
ne.
Prav tako si ne morem mi-
sliti, da lahko spokojno spi tu-
di tisti, ki je pozimi na Spodnji
Hudinji v sneg porinil šest ali
osem pasjih mladičev, da so
zmrznili, kot so mi znanci, ki
so jih nc.šli, povedali. Vprašam
se, ali je to človeško? Ali je to
vzor otrokom in mladini?
Starši razmislite!
Razumem, da si ljudje na-
bavljajo živali, vendar je po-
tem za te potrebno poskrbeti,
da se ne razmnožujejo nekon-
trolirano. Sama stanujem
v bloku in dostikrat slišim
z balkonov ljubezenske klice
mačk, vendar se temu da po-
magati, muce lahko dobijo
injekcijo, ki drži 6 mesecev, ali
se sterilizirajo, mački se steri-
lizirajo, enako velja za pse.
Težje je seveda z brezdomnimi
živalmi, ki se razmnožujejo
nekontrolirano in potem tava-
jo okrog hiš in blokov ter išče-
jo hrano po kontejnerjih.
Ker je sedaj ravno čas, ko
bodo marsikatere muce in
psičke skotile mladiče, prosim,
če se že morajo mladiči odstra-
niti, da se lo stori na hiter,
human in neboleč način, naj-
bolje pa na veterinarski posta-
ji. Ob tej priliki bi se zahvalila
nekaj članicam društva, ki
skrbijo za brezdomne muce in
jih na določenih zbirališčih
hranijo, pozivam pa tiste, ki si
nabavijo majhno muco, jo pri-
nesejo celo z dežele v mesto, ko
se jo naveličajo, pa odložijo na
takem zbirališču, da tega ne
počnejo, ker tam živeče mačke
ne marajo malih prišlekov in
je usoda takega mucka zelo
žalostna. Prav tako bi se zah-
valila poklicnim gasilcem
- Gasilski dom Dečkova cesta
v Celju, posebej vodniku
g. Kejžar Zoranu, ki so kljub
temu, da ob svojem humanem
delu vidijo in doživijo veliko
hudega, pokazali vso srčnost
in na prošnjo takoj prišli reše-
vat muco s strehe zapuščene
hiše v Prijateljevi ulici.
Vse tiste, ki ne marajo živa-
li, kar je zelo in nadvse žalost-
no, prosim, da pustijo živali in
ljubitelje živali v miru in jih
naj ne mučijo.
Za konec si zopet sposojam
stavek iz vabila na okroglo mi-
zo v Mariboru dne 2. marca
1994 in sicer: »Človek, ki je
ravnodušen do nemočne živali,
je mnogokrat ravnodušen tudi
do nemočnega človeka!« Kul-
tura človeka se izraža med
drugim tudi v njegovem odno-
su do živali.
IRENA VOLGEMUT,
Društvo proti mučenju
živali Celje
Pomoč
invalidom
s cerebralno
paralizo
v Ljubljani so v centru Son-
ček podpisali pogodbo o spon-
zoriranju. Katja Avsec za
družbo Estebel, Jelko Kacin za
Sončkov klub in Zora Tomič
za Zvezo društev za cerebral-
no paralizo Slovenije. Družba
Estebel se je odločila, da bo
vse svoje kozmetične izdelke,
ki jih prodaja, označila z zaš-
čitnim znakom zveze društev
teh invalidov, s sončkom.
Uporabniki teh kozmetičnih
proizvodov, katerih prodaja se
vrši le direktno pri strankah
doma, bodo te sončke zbirali
in jih pošiljali Zvezi društev za
cerebralno paralizo Slovenije,
družba Estebel pa bo zvezi za
vsak prispeli sonček nakazala
20 tolarjev. Takšna pogodba
o sponzoriranju bolnih je naj-
verjetneje prva pri nas, med-
tem, ko je to v tujini nekaj
povsem vsakdanjega. Prepri-
čani smo, da bodo stranke ra-
de kupile te izdelke, ki bodo
v prodaji pri agentih po vsej
Sloveniji.
ZDENKA ZIMŠEK
Zdravo
gospodarstvo
terja zdrave
temelje
Teh Slovenija danes ne more
ponuditi. Morda jih bo lahko
jutri. Problem je v moralni
otopelosti in neosveščenosti,
pa tudi v tem, da država ne
premore kompetentnega avto-
ritativnega telesa, ki bi mu dr-
žavljani lahko zaupali in ki bi
lahko v primeru kričečih ne-
pravilnosti takoj reagiral.
V takih, moralno nerazčiš-
čenih zemegle(va)nih dejan-
skih razmerah, se je država lo-
tila največjega projekta, t.j.
lastninske preobrazbe družbe.
Država, nekdanji pravni inva-
lid, tako gradi iz invalidnega
tkiva - utopično, »mlado, pol-
nokrvno, predvsem pa moral-
no prenovljeno, sodobno de-
mokratično državo«. Utopija,
farsa, velika laž!?
Mlada država je zaorala le-
dino s starimi kadri. Zato se ni
spremenilo popolnoma nič.
Pač! Prej se je država zavze-
mala za socialistično samou-
pravljanje in razvoj družbene
lastnine. Isti ljudje nas danes
prosvetljeno učijo kapitali-
stičnega gospodarjenja, tržnih
odnosov, podjetništva. Svetu
oznanjajo zgodbo o našem
uspehu. Vprašajmo se - o čiga-
vem uspehu? Odgovor je jasen
in nedvoumen - o njihovem
uspehu, ta pa ni identičen na-
rodovemu uspehu. Uspeh ni
stotisoč nezaposlenih. Uspeh
niso nezaščiteni upokojenci,
brezperspektivni diplomanti
srednjih in visokih šol, uspeh
niso prevarani in ogoljufani
delavci v podjetjih, ki si jih
lastijo dosedanji direktorji,
ustoličeni v preteklem siste-
mu, pa tudi kmetje to niso.
Uspeh nekaterih pa je preta-
kanje slovenskega kapitala
v točno določene namene.
Uspeh nekaterih je tudi one-
mogočanje kontrole nad slo-
venskim kapitalom.
Zato smo lahko zgroženi ob
dejstvu, da je v verigi privile-
giranih institucij v Sloveniji
nastala še ena, to je Združenje
delodajalcev Slovenije. Zgro-
ženi smo nad dejstvom, da si je
Združenje delodajalcev Slove-
nije kot svojo temeljno nalogo
nelegitimno prisvojilo zaščito
kapitala.
V Združenju delodajalcev
Slovenije so včlanjena družbe-
na podjetja, z družbenim kapi-
talom. Zato je absurdno tol-
mačenje, da gre za enakovred-
no zastopanje znanih lastni-
kov. Država se ne more pogo-
varjati z državo. Menedžerji si
torej brez odgovornosti in brez
morale ščitijo družbeni kapi-
tal, ki je postal njihov osebni
kapital. Moč in vpliv pa ima
tisti, ki ima kapital. In tega so
si vzeli direktorji. Vendar si ga
niso mogli vzeti sami. Nekdo
jim je moral pri tem projektu
pomagati!? Vprašanje kdo, ni
pretežko. Vprašanje pa je, ali
bomo zmogli presekati popko-
vino socialistično vodene di-
rektorske sfere, transferirane
v Združenje delodajalcev, kot
novopečenih kapitalistov?
To je bistveno moralno, po-
litično ter ključno vprašanje
novih gospodarskih odnosov
v državi!
Gospodarski program Slo-
venije ni mogoče graditi ob
asistenci Združenja delodajal-
cev Slovenije, ki si ga je za
popotnico v novi svet v naglici
zgradila gospodarska zbornica
Slovenije, preživeli institut
preteklega političnega siste-
ma, institut, ki je odločilno
vplival na gospodarjenje in
prelivanje kapitala v režimu,
kateremu smo se soglasno od-
povedovali.
GABRIJELA ŠERTEL
in ZDENKA GORIUP
Ljubljana
Kdor le more naj
gre v gore
Pravijo »žena podpira tri
vogale pri hiši.« Kaj kmalu
sem bil pravi planinski gad.
Saj sem izbiral in izbiral,
v ljubezni sem viharil viharje,
previhariti jih nisem, mogel.
Lep čas po vojni sem bil ne-
kakšen vodja stočlanske ta-
borniške družine. Naš vrhovni
komandant na celjskem po-
dročju je bila takrat še gospo-
dična Mogu in Letuša. Pravza-
prav je bila ona, ki mi je govo-
rila: »Kdor le more, naj gre
v gore.« Z njeno skupino sem
se povzpel na najvišje vršace
slovenskih planin. Pa tudi
služboval sem na primer v Sol-
čavi, kjer je bilo kar precej
gornikov.
Občudoval sem Mogujevo,
imel sem jo za nekakšno gor-
sko svetnico. Mlada, postavna
ženska, ki so ji bile skale kot
gamsovki. Vedno sem ji sledil,
poslušal njene napotke.
»Ko se boš oženil, glej, da
boš ljubiteljico gričev, hribov
in gora vzel za ženo. Morje je
morje, vse je drago, planine pa
so takorekoč zastonj. Ves pre-
rojen se vračaš v dolino. Zakaj
nazaj? Nazaj v planinski raj.«
Nekaj let smo skupaj gospo-
darili. Mnogo naukov sem se
bil od nje naučil, sicer pa je
bila glavni gospodarski refe-
rent okraja Celje. In še to je
rada nam, mladim povedala:
»Ko greš na pot, oči vzemi
s seboj.«
Bila je psiholog. Neizrecno
je bila zaljubljena v znanega
slovenskega gornika. Kako pa
zdaj živi, bi moral vprašati pe-
sem. Meni pa se to ni posrečilo,
dobiti za življenjsko družico
ženo, ki bi poleg mene ljubila
tudi naravo, kamor spadajo
griči, hribi in gore. Pa sem ji
dvoril, čedna, lepa je bila, kar
je še sedaj, v meni pa je tlelo,
v pesti skelelo, kako vcepiti
ženički ljubezen do slovenskih
planin. Kdor čaka, dočaka.
Sredi vasi ima posestevce po-
stavna gospa, prijazna, vedno
nasmejana Marta. Sin je funk-
cionar v Ljubljani, tako sama
umno gospodari. In načitana!
Abonma v gledališču, dela pri
društvih in organizacijah, or-
ganizirala je delovanje planin-
skega društva.
»Gospa Marta, prijavite še
mojo ženo, bo vsaj v planine
hodila.«
Čeprav je sama šivilja, pa je
nekega večera prišla, kako gre
ta in ta kroj. Že sta bili pri
krojenju in nedeljskih spreho-
dih. Gospa Marta zna. Hitro
sta bili na najbližjem griču,
hribu in celo gori. Ljubo se je
smejala in v hecu dejala: »Go-
ra ni nora, tisti je nor, ki gre
gor.«
»Veste, mojega moza ne
smem nikamor spustiti. Pravi,
grem po zavoj cigaret. V vasi
so kar tri gostilne. Igra karte,
biljard, keglja, domov pa se
mu nikoli ne mudi.«
»Če prav vem, je vaš gospod
zelo rad hodil v planine, saj je
edini, ki je >osvojil< vzhodno
kamniško steno. Gospa, zme-
niva se in v nedeljo na Hom.
O Romu je vaš gospod že veli-
ko napisal.«
»Res? Kaj pa?«
»O Mariji Magdaleni. Veliko
je napisal v >Savinjski
vestnik<.
»No, pa bi res šla gori malo
pogledat.«
Zmenjeno, storjeno. Moja je
tiste nedelje postala gričevka,
hribolazka, dokler ni postala
pravi gornik. Jaz sem se lepo
obnašal in od mize do mize
predstavljal mojo gnado. Tako
razpoložene še nisem videl. Ni
mi bilo, da bi šel visoko gor
v planine, pa mi je žena tako
ljubko čivkala na uho: »Dol-
fek, pojdiva, pojdiva.« In sva
šla in prav dobro se imela. In
še zapela sva. ».. .šel bom
v planinsko vas, hojladrija
hojladro, k svoji ljub'ci
v vas...« Naprej pa jodlanje.
Nisem mogel verjeti, da sem
končno dobil planinsko kole-
gico, notranje in zunanje sva
se spremenila. Zato pravim in
trdim: »Kdor le more, naj gre
v gore.«, ali pa »Zakrivljeno
palico v roki, za trakom pa šo-
pek cvetic, ko kralj po planini
visoki pohajam za tropom
ovčic...
DRAGO KUMER,
Prebold
Celjske
razglednice Ii.
Pomladanski dnevi v Celju
so dokaj živahni, še posebno
ko se sprehajaš po mestu in se
slučajno znajdeš v Gosposki
ulici, seveda po novem imeno-
vani, poprej je bila vsa povoj-
na leta Zidanškova. Prav je, da
je spet Gosposka, naj se ve,
kdo je gospod in zakaj je ta
ulica tako poimenovana še iz
18. stoletja, kot ugotavlja Du-
šan Rus st., sicer drugače goz-
dar, tako pravijo Celjani. Do-
bro pomnim, da je bil pred
mnogimi leti v Ločah na ust-
nem časopisu Kmečkega glasa
in je vedel veliko povedati
prav o gozdarstvu in gozdnih
stezah, ki so bile takrat vzorne
celo za Evropo, danes pa jih
uničuje denacionalizacija, ne
samo ceste, slovensko gospo-
darstvo nasploh, saj še ni bilo
doslej toliko divjih posekov
kot jih je sedaj, tega še v Evro-
pi ni. Denacionalizacijske špe-
kulacije so izgleda na pohodu,
torej gozdna korupcija »ra-
zlaščencev«, pravih dedičev je
bolj malo. Če je kdo upravičen
za vračanje gozdov, so to
kmetje, vse drugo je več ali
manj trgovina. Toliko o tem,
da ne bi zašli na stranpoti celj-
skih ulic. Moram reči, da jih
kar dobro poznam, še izpred
druge svetovne vojne, tudi
med vojno, takrat se je reklo
gosposki ulici Herengasse,
v avstroogrski je bilo dvojezič-
no. Maribor ni spreminjal ime-
na Gosposke in Krekove ulice
leta 1945, Celje je to storilo.
Kar pa zadeva moje ribičije
ob Koprivnici v otroških letih,
le tole. Takrat otroci nismo cu-
li za Mošo Pijade. Sedaj je ob
bivši Koprivnici Nušičeva uli-
ca, ta pa je zelo dobro poznan
komediograf, zelo rado gledan
na celjskem gledališkem odru
in na televiziji Literatura ne
pozna meja, še najmanj pa
prava umetnost. Po tem je Ce-
lje zelo poznano, pravkar je
mednarodna razstava fotogra-
fije, celjsko gledališče ima
svojo bogato zgodovino, štu-
dijska knjižnica zelo dobro so-
deluje z osnovnimi šolami, po-
sebej s šolo Frana Roša, kjer je
veliko izvirnega v njihovem
pedagoškem delu. V Mariboru
ni težav, ko gre za imenovanje
ravnateljev osnovnih šol.
O preusmerjanju iz preteklosti
bore malo, kot radi očitajo,
prav tej celjski šoli pritlikavi
občinski odborniki te dni, naj-
več iz vrst »nove demokracije«
- krščanski demokrati, Janševi
socialni demokrati in začuda
tudi nacionalci. Torej ravno
pravšnja druščina, ki zelo ve
kaj je sodobni pouk na osnov-
nih šolah. Je hudo nepismena,
pritlehna, napolnjena s stran-
karskimi spletkami, nepozna-
vanjem časa, hudo, hudo obre-
menjena s preteklostjo na naj-
nižji ravni, skratka poulična
nerganja in blef, zaplankano.
To so se zelo dobro naučili iz
preteklosti, skratka, očrniti
tudi tisto, kar je dobro, ne gle-
de, kaj to sploh je. Sedaj smo
tu in samo nas morajo Celjani
poslušati, saj smo oblast »nove
dobe«. Kaj vse to je, se vidi,
koliko gnojnice se preliva tudi
v celjski skupščini. Take oz-
načbe šola Frana Roša ne za-
služi, ve se, da je na njej pri-
sotna izvirno kakovostno pe-
dagoško delo, poznano ne sa-
mo v Celju! Te dni, ko sem se
sprehodil po Celju, sem slučaj-
no srečal moje Kozjance, sedli
smo pri Braniboru, prisedla
sta še dva Celjana. Stekel je
pogovor, tudi o tem, kaj se do-
gaja v mestu ob Savinji te dni,
posebej z Roševo osnovno šolo.
Moj rojak s Kozjanskega nam
je dejal: »Čudno, kaj vse se
v Celju dogaja, še posebej
v celjski občinski skupščini.
Kako je mogoče, da imajo tako
malo kulture ti celjski purger-
ji, zaslužijo si kozjansko nar-
kozo, s cepcem po glavi. Pri
nas veliko bolj spoštujemo
učitelje, tu pa, kot, da so za
smetišče. Če je kdo za tja, so to
najbolj glasni celjski odborni-
ki, ki vedo o šoli toliko kot
o sebi, še manj o poreklu.«
Je le prav, da bo v bodoče
imenovalo ravnatelje osnovnih
šol, tudi srednjih. Ministrstvo
za šolstvo in šport. Tako je to
že nekoč bilo. Čemu bi se obči-
narji s tem mučili, to ni za ne-
pismene, šolstvo je vendarle
šolstvo. Osnovna šola Frana
Roša prav gotovo spada v sam
vrh slovenskega šolstva z vso
svojo izvirnostjo, prav malo iz
preteklosti, kot jim radi neka-
teri očitajo (Kranjc, Gradič).
Celjani že vedo, kdo je dober
pedagog, kdo ne. Antonija
Mešl sodi prav gotovo med
sposobne slovenske pedagoge.
MILAN STANCER,
Maribor
Podivjani vozniki
v Laškem
v Laškem se občani sprašu-
jemo, ali se bomo občani res-
nično primorani samoorgani-
zirati, da se bo prenehalo div-
janje mladoletnih voznikov
z motorji in celo neregistrira-
nimi avtomobili po mestu, ki
z brnenjem, v zadnjem času pa
celo s pokanjem motorjev, ne
dovolijo več normalnega živ-
ljenja v mestu in sicer tako
podnevi kot v nočnih urah.
Sprašujemo se ali imamo še
policijo ali ne, da bi naredila
red. Po vsej verjetnosti ne več,
peš policista ni bilo videti že
par let, patrulja z avtomobi-
lom pa je na cesti po vsej ver-
jetnosti samo takrat, ko tistih,
ki delajo nered, ni več.
V Laško vabimo vse tiste, ki
ljubijo prometni nered, saj se
v Laškem lahko parkira in vo-
zi kjerkoli, najraje na povrj
nah, ki so namenjene za peš(
Pločniki okoli restavracj
Špica so najbolj atraktivni,
boljše je parkirati na peš p,
od mostu proti Kulturnen
centru, kjer se morajo invalj
z vozički umikati avtomob
lom. Pravi užitek pa je za pg
kiranje glavna ulica od poš
mimo lekarne in naprej (
mostu.
Posebej bi radi spoznali t
stega, ki zbira cestna prome
na ogledala, najimenitnejša t
tista ob magistralni cesti v m
sel ju Debro. Po vsej verjetni
sti mu bo pravi užitek slišal
za nesrečo, ki se lahko zgo
na tej izredno nevarni prome
ni točki, saj se vozniki bri
ogledala sploh ne more
vključiti v promet na maj
stralno cesto. Radi bi zvede
če se zaveda, kakšne so lahl
posledice. Res, da so izredi
draga, veliko dražje pa je ži
Ijenje človeka. Po vsej verje
nosti pa je s tem prikrajšal ti
di druge občane za kakši
prepotreben prometni zna
tudi na kakšni drugi nevai
točki, saj je znano, da razf
magistralne ceste, druge ces
skoraj niso opremljene s pr
metnimi znaki.
Vsi razgrajači in podivja
vozniki - vabljeni v turističi
zdraviliško mesto Laško!
A.1
Lašl
Slovenije ni
več...
stalne spremembe v vla^
nestabilne razmere in vzdušj
med poslanci državnega zbl
ra, množični pobegi poslanci
in kar celih političnih stran
v novo nastale stranke v Sl(
veniji, dokazujejo, da ni priš
do zaželenih rešitev, uresni
Ijivih nakopičenih in nereš
nih problemov v Sloveniji. 1
je dovolj utemeljen razlog z
obvezno izvedbo predčasni
— izrednih volitev.
Vsesplošen družbeni razvi
kot tudi gospodarski nap«
dek, mora usmerjati državi
zbor, ki pa bo moral v celol
upoštevati novonastale deže
ne zbore, ti pa bodo svoje ra;
vojne programe povzeli po o<
ločitvah občinskih svetov. 01
činski sveti pa bodo prel
strankarskih in državljansk
pobud sprejemali svoje delo'
ne programe, ki bodo tako ni
šli le svojo izvedbeno potrdi
tev na državni ravni - v držav
nem zboru.
Nujno dokončanje postop
kov lastninjenja bo šele dali
pravo orientacijo gospodar
skega razvoja in socialnih t(
žav. Veliko je dokazov, da dl
žavni zbor ne deluje zadovolj
vo: povečuje se javni dolg, p(
večujejo se izdatki za javi
porabo, predolgotrajni sodi
postopki za krivce krimina
nih afer... To je več kot ut
meljen dokaz, da državni zb<
hote ali pa nehote ne obvladt
je z ustavo določenih nalp
prekoračuje pooblastila in i
ne drži volivnih obljub (strai
karskih obljub).
S tem smo volivci(ke) p
vsem izgubili na svojem pom
nu, ker si majhne skupine pi
svajajo oblast, samovoljno v
dijo državo, klečeplazni p<
slanci pa vso nastalo negati
no stanje s svojim vztrajanje;
na oblasti, le podpirajo.
Dejansko stanje v gospoda
stvu in socialna kriza, je d
volj tehten dokaz in razlog, <
moramo ustavo spremeniti
jo prilagoditi večinski volji d
žavljanov Slovenije, ki so se
na referendumu o osamosvo;
tvi RS izjasnili samo za parli
mentamo demokracijo. To pi
pomeni, da parlament ustano;
vijo z neposrednimi volitvaiB'
državljani - volivci in po istei"
postopku z voljo volivcev s'
parlament lahko razreši ko'
celota ali pa le posamezni pO"
slanec tega parlamenta.
Iz tega ustavnega načel'
izhaja zahteva, da se državn
zbor oblikuje iz poslancev n«"
Nadaljevanje na 31.strai''
Št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
28
AKU STIMULATOR
Pravi zdravnik v vašem žepu,
zdravnik, ki je vedno pri roki
Tradicionalna kitajska
akupunkturna medicina je
v svetu že dolgo znana za-
radi svoje izjemne učinko-
vitosti. Kitajska medicin-
ska znanost temelji na te-
oriji o glavnih in pomožnih
kanalih, po katerih kroži
življenjska energija. Zastoj
energije v kanalih povzro-
ča najrazličnejše bolezni,
pomanjkanje energije pa se
kaže v poslabšanem delo-
vanju posameznega or-
gana.
Elektronska stimulacija
z AKUSTIMULATORJEM
deluje na prehodnost kana-
lov v človeškem telesu in
tako omogoča ponovno
vzpostavitev telesnega rav-
novesja. Z AKUSTIMU-
LATORJEM krepimo od-
pornost proti boleznim ozi-
roma zdravimo posamezne
bolezni. Z AKUSTIMULA-
TORJEM lahko hitro in
preprosto ustavimo boleči-
no v kateremkoli delu tele-
sa, njegovi učinki se v veči-
ni primerov čutijo po sed-
mih dneh, z redno uporabo
AKUSTIMULATORJA pa
hkrati tudi več čas ohra-
njamo ustrezno telesno
ravnovesje. Uspeh pred-
stavlja tudi dejstvo, da se
pri tej metodi izognemo
uporabi velike količine
zdravil, kar mnogokrat iz-
zove neželene stranske
učinke.
Zdravniška mnenja
o AKUSTIMULATORJU,
klinično testiranem in pre-
izkušenem pripomočku
v bolnišnici v Mariboru,
zdravilišču Atomske Topli-
ce, v bolnišnici v Novem
mestu in zdravilišču v To-
polšici, pričajo o vsem tem.
Prim. mag. sci. ac. spec.
dr. med. Zmago Turk, Bol-
nišnica v Mariboru: »AKU-
STIMULATOR smo testi-
rali pri boleznih hrbtenice
in bolečinskih sindromih
na gibalnem sistemu. Aku-
stimulator je uporabno
zdravilno sredstvo, ki se
lahko uporablja v domači
uporabi pri kroničnih bo-
leznih hrbtenice. Uporaba
akustimulatorja je koristna
tudi pri psihosomatskih
boleznih,   nespečnosti   in
kroničnih glavobolih. Upo-
raba akustimulatorja je
enostavna, spremljajočih
stranskih učinkov skorajda
nima.
Priporočamo, da upora-
bo akustimulatorja svetuje
zdravnik, še bolje pa
zdravnik, ki je seznanjen
s teorijami akupunture in
tradicionalne kitajske me-
dicine.«
Dr. Lojze Medved, speci-
alist fiziater, akupunktu-
rolog, predstojnik Zdravi-
lišča Atomske Toplice:
»Aparat uporabljam že ne-
kaj let. Z njim dosegam
enako dobre uspehe kot
z drugimi metodami aku-
punkure. Kontraindikacij
nisem opazil, niti neželenih
sekundarnih učinkov. Gle-
de na svoje večletne izkuš-
nje lahko rečem, da je apa-
rat primeren pripomoček
za lajšanje težav, ki so na-
vedene v prospektu. Enako
velja za specialne sandale.«
Dr. Emil Lučev, speci-
alist nevrolog, akupunktu-
rolog. Novo mesto: »Števil-
nim sodobnim aparatom za
akupunkturno terapijo se
je nedavno pridružil AKU-
STIMULATOR. Kakovost
aparata daje izvrstne mož-
nosti za natančno odkriva-
nje in zdravljenje določe-
nih bolezni in bolezenskih
sindromov. Tako je dana
možnost, da ob strokovni
pomoči uspešno zdravimo
bolnike tudi doma.«
Dr. Jadwiga Hajewska-
Kosi, spec. fizikalne medi-
cine in rehabilitacije, aku-
punkturolog: »AKUSTI-
MULATOR je novost
v akupunturni terapiji, ker
si bolnik lahko sam aplici-
ra električne impulze na
točke v ušesu s pomočjo
posebnih gumijastih vlož-
kov za ušesno školjko.
- AKUSTIMULATOR si
popolnoma avtomatično
izbira prizadete akupunk-
turne točke v ušesih, jih
uspešno stimulira in urav-
na energetsko ravnotežje
v telesu.
- Električnastimulacijateh
točk odpira zamašene me-
ridiane in izboljšuje delo-
vanje njim odgovarjajočih
organov.
- Uporaba akustimulatorja
je enostavna in ga lahko
uporabljajo    posamezniki
brez poznavanja načel ki-
tajske medicine.
- Akustimulator je prakti-
čen družinski pripomoček
za zdravljenje raznih bole-
zenskih pojavov.
- Priloženprospektnatanč-
no informira bolnika
o uporabi in delovanju
aparata.
- Pri uporabi se moramo
strogo držati vseh navodil,
ki so navedena v pro-
spektu.
- Nosečnicam,rakavimbol-
nikom, bolnikom s pace-
makerjem, pri težkih psi-
hozah in depresivnem sta-
nju, stimulatorja ne pripo-
ročamo.
- Pred uporabo aparata se
je priporočljivo posvetova-
ti z zdravnikom, ki pozna
načela kitajske medicine.«
TRGOVINA, INŽENIRING, ZASTOPSTVA
IN PROIZVODNJA
Brod 24, 68000 NOVO MESTO
tel.068/321-331, 323-878, 323-515
Nova energijska majica
za šport in rekreacijo
Energijska majica je bila testirana na
Inštitutu za šport Univerze v Ljubljani.
Preizkus z majico je pri obremenitvi
na računalniškem ergonometru v pri-
merjavi s kontrolnim testiranjem brez
majice pokazal:
- manjšo porabo kisika
- nižji respiratorijski količnik
- nižji krvni tlak
Nadaljnje raziskave Inštituta za radi-
metrijo v Ljubljani so pokazale, da
energijska grafika na majici daje največ
dodatne energije osebam, ki jim fizične
energije manjka, in sicer tudi do 50%.
Manjše povečanje fizične sposobnosti
s pomočjo energijske majice pa lahko
pričakujejo tisti, ki so že tako polni
energije, kot npr. vrhunsko trenirani
športniki. Pri teh pa je za vrhunske re-
zultate odločilen že najmanjši dodatek.
Kot dodatni učinek smo pri testiran-
cih opazili krepitev volje in pozitivnega
razpoloženja. Fotografije, ki jih je nare-
dil Inštitut za radimetrijo, so bile nare-
jene s posebno kamero - AURA VISION
3000. Kažejo pa bistveno spremembo
energijskega polj a - aure - po20minutah
nošenja majice.
Energijska majica je bila v okviru Mi-
nistrstva za znanost in tehnologijo
predstavljena na sejmu v Hannovru in
Gentu, kjer je kot novost vzbudila veli-
ko zanimanja.
Slovenska zamisel in oblikovanje
MEGATRON
ENERGIJSKI STOL
V njem se počutiš
kot v naročju!
(Tako pravijo tisti, ki ga že imajo)
Design stola (MEGA gr. velik, TRON
gr. thronos - sedež), je prilagojen obrisu
popolne telesne aure zdravega človeka
in na ta način stimulira auro uporabni-
ka k pravilni obliki, ki ščiti telo pred
odtekanjem vitalne energije.
Na posameznih mestih stola so na-
meščene točno določene in natančno
usmerjene antenske naprave, ki filtrira-
jo in usmerjajo določen spekter kozmič-
ne energije na odgovarjajoč energijski
center telesa. Naprave v nobenem pri-
meru ne morejo prekoračiti koristne ko-
ličine energije, neprimerna pa je upora-
ba stola za osebe, nižje od 150 cm, npr.
za otroke. V tem primeru bi bilo treba
razporeditev naprav ustrezno prilagodi-
ti višini telesa.
Stol »MEGATRON« je namenjen kre-
ativnim in ustvarjalnim ljudem, ki želijo
povečati kvaliteto in učinkovitost svoje-
ga dela. Predvsem so to:
- manager j i in direktorji
- znanstveniki in umetniki
- državniki in politiki
- novinarji
- študenti
Velja seveda tudi za vse tiste, ki delajo
ustvarjalno na katerem koli področju.
Sistem antenskih naprav, ki delujejo
na posamezne energijske centre v telesu,
ima naslednje registrirane in izmerjene
pozitivne učinke:
- skrajša2. fazomišljenja-inkubacijo,za
40-60% in okrepi 3. fazo mišljenja - ilu-
minacijo, do 40%, kar omogoča hitrejše
odločanje.
- poveča izrabo inteligenčnega kvocienta
in vzpostavlja stanje za razvijanje mo-
drosti, kar omogoča pravilno odločanje.
- povečuje sposobnost komuniciranja in
krepi ustvarjalnost.
- krepi delovanje čutil in omogoča večjo
koncentracijo.
- deluje proti stresu, zmanjšuje utruje-
nost, sprošča telo in odvaja naboj nega-
tivne telesne energije.
- prizemljuje telesno energijo in omogo-
ča večjo učinkovitost.
Psihotehnični preizkus delovanja na-
prav je opravil Inštitut za radimetrijo
v Ljubljani, ki je podal tudi strokovno
obrazložitev učinka na uporabnika. De-
lovanje naprav v stolu sta preizkusila
tudi dva priznana znanstvenika s tega
področja: dr. Hellmut Lockenhoff iz
Stutgarta in prof. Josef Seiser iz Duna-
ja. Spremembe kvalitete energijskih
centrov je možno barvno posneti z raču-
nalniško napravo »Aura Vision Camera
3000«, (ki je na razpolago v Ljubljani)
ter znanstveno registrirati na »SPECT«
(Single Photo Emission Computer To-
mography). Ekspertize Inštituta za ra-
dimetrijo in obeh tujih strokovnjakov so
na razpolago.
Št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
31
Nadaljevanje s 26. strani
posredno izvoljenih iz posa-
meznih dežel Slovenije, ki so
p\i iz točno določenih sredin
^ deželi in so neposredno od-
govorni deželanom t.i. dežel-
pim parlamentom. Deželni
parlamenti pa so neposredno
jdgovorni občinskim svetom
ja uresničevanje občinskih
programov. Z ustavno spre-
jiembo se mora država RS or-
ganizirati na posamezne deže-
le in državni zbor - parlament
je sestavljen iz poslancev de-
žele.
Državnega sveta parlamen-
tarna demokracija ne potrebu-
je, saj le kvari čistost parla-
mentarne demokracije in raz-
vodenjuje odgovornost za na-
stali položaj v državi, ki sedaj
predstavlja le preživelo meto-
do boljševističnega sistema
oblasti.
Z novo ustavno rešitvijo
- deželno ureditvijo bomo od-
pravili vse kompromisne in
preživele navlake »samou-
pravnega socializma«, ki nas
sedaj vodi v nezaupanje in se
nezavedno vsakodnevno po-
grezamo v kulturno bedo. Za-
misel o deželni ureditvi ima
svojo zgodovinsko, kulturno in
etnično vrednoto, ki slovenski
narod že od davnih časov po-
vezuje v eno samo domovino,
ki se razteza od Prekmurja,
Štajerske, Notranjske, Gori-
ške in Primorske, ki na svoji
severni in južni strani vključu-
je še Gorenjce, Dolenjce in Ko-
rošce.
Utemeljenost predloga de-
želne ureditve bo le krepilo dr-
žavno neodvisnost in njeno
trajnost v Evropi. Le ohranja-
nje in razvijanje avtohtone sa-
mobitnosti etničnih skupin in
njihovih šeg navad in običajev
v še živečih ljudskih izročilih,
zagotavlja njen miren in trajen
razvoj na osnovi deželnih po-
sebnosti in potreb. Takšna pot
je edina alternativa, ki lahko
zbliža popolnoma razbit, pre-
varan in prestrašen slovenski
narod, saj čutim kot vsi ostali,
da nas ničesar več ne dioiži.
i JOŽEF JARH,
Celje
Strogo neuradna
in zasebna
alienacija
oblasti
v zadnjem času beležimo
številne obiske naših visokih
politikov v tujini, ki nosijo
predznak neuradni obiski, ozi-
roma zasebni obisk. Tako je
predsednik republike neurad-
no obiskal Izrael. Neuradno se
je pet dni mudil tudi v ZDA.
Predsednik vlade, dr. Janez
Drnovšek pa je neuradno obi-
skal Južnoafriško republiko.
Na zasebnem obisku pa je bil
v ZDA.
Zasebni ali neuradni obiski
so nekaj povsem zasebnega in
neuradnega, če jih vodi in
opravlja zasebnik in daje za-
sebne in neuradne izjave. Ne-
kako pa bode v oči, ker se
v Sloveniji pospešeno odvijajo
zgoščeni dogodki predvsem
takrat, ko sta omenjena visoka
funkcionarja neuradno ali za-
sebno v tujini.
Temeljno načelo svobode in
demokracije je, da lahko za-
sebno kdorkoli kjerkoli govori
karkoli. Če pa je to predsednik
neke države ali predsednik
vlade neke države, je teža be-
sed sorazmerna položaju ozi-
roma funkciji, ki jo opravlja
v državi. Četudi so te izjave
dane neuradno ali zasebno.
Velike besede, izrečene na
neuradnih ali zasebnih obi-
skih v tujini pa se žal ne skla-
dajo z dejanskim stanjem
doma.
Naša pravna država, naša
Večstrankarska demokracija,
naše tržno gospodarstvo nosijo
v sebi primesi, ki jih tujina ne
pozna dovolj, oziroma jih ne
prepozna, ker so preveč tipič-
no naše, podedovane. Zevajoči
prepad med politiki in držav-
ljani se medtem poglablja. Tu-
di in predvsem zaradi lačnih
želodcev, ki bistrijo misli in ne
omogočajo več nekdanje ležer-
nosti.
Priča smo alienaciji oblasti,
česar si v tako kratkem času
demokracije ni bilo zamišljati.
Globalna politika je danes
prepredena z vsestranskimi in
povratnimi informacijami.
Zato je primerno svoje izjave
uskladiti z dejanskim stanjem
v domovini. Saj se domača
kredibilnost politikov potrjuje
in utrjuje v tujini le na tak
način in ne drugače.
In ker smo verbalno do one-
moglosti pravna država, ki
uradno spoštujemo vladavino
prava, me kot državljana zani-
ma konkretno vprašanje, na
katerega imam kot davkopla-
čevalec pravico dobiti odgo-
vor. Zase namreč vem, da si
zasebne obiske v tujini plaču-
jem kot vsi ostali državljani, ki
hodijo na zasebne obiske v tu-
jino. Ali si je zasebni obisk
v ZDA plačal državljan Janez
Drnovšek? Res me zanima, pa
brez zamere.
GABRIJELA ŠERTL,
Ljubljana
Je cesta skozi
Dobrišo vas res
dirkališče?
Zelo me je ganila zgodba
staršev Kolar iz Liboj.
Sprašujem se, kje določeni
vozniki dobijo vozniška dovo-
ljenja. Ko pa se na cesti obna-
šajo, kot da so na njej sami.
Vsak dan poslušamo o smrtnih
žrtvah, ki jih terja človeška
malomarnost za volanom. To-
da ne, ljudi niti človeško živ-
ljenje ne strežne.
Veselo dokazujejo na cestah
koliko »potegne« njihov nov
jekleni konjiček. Da o tem, ka-
ko ne upoštevajo omejitev hi-
trosti v naseljih, sploh ne go-
vorim. Se vozniki sploh zave-
date, da se lahko jutri to, kar
se je zgodilo malemu Mihcu,
zgodi vašemu otroku?! In kako
bi se vi sprijaznili z dejstvom,
da bo vaš otrok zaradi malo-
marnosti nekega voznika ostal
celo življenje invalid?! (Ne go-
vorim o vozniku tovornjaka,
ker mi dejstva o nesreči v Li-
bojah niso poznana.)
Opozarjam pa vse drveče
voznike, naj v naselju Dobriše
vasi ne vozijo, kakor da je ta
cesta dirkališče. Zavedajte se,
da je to tudi šolska pot, po
kateri gre vsak dan v šolo veli-
ko otrok. In ne dovolite, da se
eden izmed njih ne bi nekoč
vrnil iz šole zaradi vašega dir-
kanja po cesti! Morda bi poli-
cijski postaji Žalec svetovala,
da malo večkrat postoji ob tej
lokalni cesti in prepričana
sem, da ne bi stali zastonj. Ali
pa naj postavijo kakšen radar!
Ko sem se zadnjikrat vrača-
la domov po poti mimo trgovi-
ne v Dobriši vasi, je mimo pri-
dirkal tovornjak Jate, ki me je
dobesedno zrinil z vozičkom
s ceste. Ob opozorilu, da je ce-
sta, ne dirkališče, me je nepri-
jazni voznik ozmerjal, da ni
cela cesta moja. Ob takšni voz-
niški etiki res ni čudno, da se
na naših cestah zgodi toliko
nesreč! Najhuje pa je to, da
dostikrat utrpijo škodo naši
najmlajši - otroci!
Vozniki! Če vam že vaša
življenja ne pomenijo dosti
- vam naj bodo sveta vsaj živ-
ljenja drugih!
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
Še so med nami
pošteni ljudje
Kljub tolikim govoricam
o korupciji, kraji, poneverbah,
vlomom itd, so med nami še
vedno pošteni ljudje. To nam
je lahko v veselje in tolažbo.
Pa poglejte, kaj sem jaz
v štirih dneh preteklega tedna
doživela.
V torek se mi je pokvarila
moja »katrca«, v sredo je zače-
la brizgati voda iz naše cen-
tralne peči, v četrtek je zmanj-
kala moja denarnica, v petek
sem dobila denarnico z vso
vsebino nazaj. Zvečer tega dne
sem našla vso stanovanje po-
plavljeno, ker nisem zaprla
ventilčkov na radiatorjih.
Pred tem smo morali izprazni-
ti vodo iz centralne. Vse se je
nekako srečno uredilo, čakam
le še, če se ne bo dvignil parket
zaradi poplave.
Ostala pa mi je velika nez-
nanka in uganka, moja izginu-
la, najdena in vrnjena denar-
nica.
V četrtek sem okrog 18. ure
še rabila denarnico in jo nato
odložila na mizo v spalnici.
Odšla sem na vrt in pustila od-
klenjena vrata s ključem iz zu-
nanje strani. Delala sem ob hi-
ši, nekaj metrov vstran od
vrat.
V petek zjutraj sem se na-
menila k frizerju in začela
iskati denarnico. Ker je nisem
našla, sem napisala ček in šla
po denar na pošto. Ko sem se
vrnila, sem denarnico še en-
krat začela iskati, brez uspe-
ha. Med kuhanjem kosila me je
poklical naš sovaščan in mi
povedal, da sta dve starejši go-
spe našli mojo denarnico pred
občino. Slučajno sta se tam
znašla tudi on s prijateljem in
ugotovili so, da je to moja de-
narnica. Kako sem se razvese-
lila, hkrati pa tudi prestrašila,
če ni iz stanovanja zmanjkalo
še kaj, ker sem vedela, da
v Žalcu v tem času nisem hodi-
la. Vse po omarah in predalih
je bilo nedotaknjeno. Ko sem
šla po denarnico, sem na veli-
ko presenečenje ugotovila, da
v denarnici ni manjkal niti
tolar.
Žal ne vem, kdo so bili naj-
ditelji moje denarnice, razen
sovaščana seveda. Vsem res is-
krena hvala za poštenje.
Uganka pa ostaja, kako se je
moja denarnica znašla v petek
dopoldan pred občino, ker tam
okrog nisem hodila. Me je ho-
tel kdo opozoriti, naj ne puš-
čam odprtih vrat s ključem iz
zunanje strani? Hvala za opo-
zorilo.
Opozarjam pa tudi druge
vrtičkarje, naj za sabo le za-
klenejo vrata, vzamejo ključ iz
vrat, čeprav delajo tik ob hiši.
Bom razrešila to uganko?
S.Š.,
Griže
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Reja nojev je v izrednem porastu tudi pri nas.
Glede na vse več dolgih nosov, bi že bolj priča-
kovali rejo slonov.
Smo res WC školjke, da moramo požirati naj-
večjo svinjarijo?
Nekateri so pri nas vložili toliko truda za
spreminjanje zgodovine, da lahko upravičeno
pričakujemo izdajo novega Svetega pisma.
Lotite se dela z navdušenjem. Tako boste tek-
mece spravili v slabo voljo že v prvi fazi.
Na vročih linijah morajo biti zaposleni hladni
ljudje.
Če bi v Sloveniji podeljevali oskarje za film,
izbor ne bi bil težak. Običajno itak ne posna-
memo več kot enega na leto.
FRANCI ČEČ "
KLIMA CELJE d.o.o.
Industrija aerotermičnih naprav,
63000 Celje, Delavska c. 5
razglaša
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO:
- objekta - proizvodne hale površine
684,40 ha^.
Hala je del objekta poslovne stavbe na parceli št. 1531/3
v z.k. vložku 1362, k.o. Sp. Hudinja. Hala je armiranot)e-
tonske konstrukcije s konzolami in žerjavno progo, svet-
la višina hale do žerjavne proge je 5,6 m.
Hala je ogrevana in opremljena z vsemi potrebnimi
energetskimi in komunalnimi priključki.
Izklicna cena je 350.000,00 DEM v tolarski protivredno-
sti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Javna dražba bo 3. junija ob 13. uri v prostorih Klima Celje,
Delavska c. 5.
Ogled objekta je mogoč vsak delovni dan. Na dražbi lahko
sodelujejo vse fizične ali pravne osebe, ki najkasneje do
dražbe položijo varščino na račun Klime Celje št. 50700-601-
11919 ali pri blagajni podjetja v višini 10% izklicne cene.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino,
drugim ponudnikom pa vrnili takoj po končani dražbi.
Uspeli dražitelj mora skleniti pogodbo in plačati kupnino
v osmih dneh po končani dražbi.
Ob podpisu pogodbe je treba predložiti potrdilo o državljan-
stvu (za fizično osebo) oz. izpisek iz registra (za pravno
osebo).
Davek na promet nepremičnin ter vse druge stroške v zvezi
s pogodbo plača kupec.
Prevzem kupljene nepremičnine je mogoč takoj po plačilu
kupnine in podpisu dogovora o predaji objekta.
Ce kupec ne bo sklenil pogodbe in plačal kupnine v danih
rokih, bomo menili, da odstopa od dražbe - nakupa, plačano
varščino pa kot skesnino obdrži prodajalec.
KLASJE,
MLINSKO
PREDELOVALNO
PODJETJE
CELJE, d.o.o.
Ker se želimo širiti in biti še boljši
takoj zaposlimo
1. 1 peka s končano triletno živilsko šolo.
Zaželjene so delovne izkušnje na ključnih delovnih me-
stih.
Delovno razmerje je možno skleniti za nedoločen čas.
2. Za šolsko leto 1994/95 pa razpisujemo
6 štipendij za poklic pek, IV. stopnje strokovne
izobrazbe.
Prijave z dokazili pod 1. točko pošljite v roko 8 dni na naslov:
Klasje Celje, Prešernova 23, Celje, kadrovska služba.
Kandidati za štipendije pa morajo prijave poslati na obrazcu
(SPN-1, DZS 8, 40) in priložiti fotokopijo zadnjega šolskega
spričevala in potrdilo o vpisu v šolo. Prijave za štipendije se
bodo zbirale do 30. junija na naslovu Klasje Celje, Prešerno-
va 23, kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidate pod 1. točko obvestili v roku 8 dni po
končani objavi.
O dodeljenih štipendijah pa bodo kandidati obveščeni do 20.
7. 1994.
Št. 20 - 19. maj 1994
32
V zgornjem razredu: audi A8
Končno, pravijo Nemci ob
novem audiju z novo oznako
A8 (na sliki). Gre za avtomo-
bil, ki bo nadomestil ne pose-
bej uspešne največje audije V8
(v približno sedmih letih so
naredili vsega 20 tisoč avto-
mobilov).
Novi audi je klasična štiri-
vratna limuzina z zajetno dol-
žino 5034 milimetrov in alu-
minijasto zgradbo. Gre za tako
imenovani ASF (audi space
frame) sistem aluminijaste
zgradbe, na katero so pritrjeni
posamezni aluminijasti deli.
Prav zaradi uporabe aluminija
je A8 za dobrih 140 kilogra-
mov lažji kot avtomobili po-
dobne kategorije, vendar se
zdi, da vse te prednosti ne
zmore prav posebej temeljito
uveljaviti, kajti v najbolje
opremljeni izvedenki tehta ob-
čutnih 1750 kilogramov. Audi
A8 in njegova aluminijasta
zgradba sta rezultat skoraj
petnajstletnega dela oziroma
raziskovanja, sam avtomobil
pa se navzven kaže z dokaj
konvencionalno, vendar trdno
in zaupanja zbujajočo podobo.
Od junija, ko bo vsaj v nekate-
rih državah (Nemčiji, morda
Italiji, vsekakor pa v državah
Beneluxa) stekla prodaja, bo
naprodaj v dveh izvedenkah.
4,2-litrski in 300 KM močan
bencinski osemvaljnik (navor:
400 Nm pri 3300 vrtljajih) je
naprodaj tudi v audiju S4, gre
za izjemen agregat, ki pa sta
mu v družbo štiristopenjska
prestavna avtomatika in
Porschejev tiptronic (prestav-
ljanje brez sklopke, vendar
s premikanjem ročice menjal-
nika), za povrh pa še stalni šti-
rikolesni pogon quattro. S tem
motorjem zmore Audijeva li-
muzina zgornjega razreda
(konkurenca mercedesu S, pa
BMW serije 7, jaguarju XJ
ipd.) elektronsko omejenih 250
km/h, pri čemer do 100 km/h
pospeši v prepričljivih 7,7 se-
kunde. Precej šibkejši je audi
z znanim šestvaljnim motor-
jem z gibno prostornino 2,7-
litra in 174 KM, pri čemer je
v tej različici moč izbirati med
običajnim ročnim petstopenj-
skim menjalnikom ali štiristo-
penjsko prestavno avtomati-
ko. Ingolstadska tovarna - lani
so jo pestile velike težave, tako
da je moral oditi šef Josef Kor-
tum - računa, da naj bi v letu
dni naredili do 15 tisoč audijev
A8 (letos približno 6000).
Zanimivo je, da v tovarni
sploh niso v zadregi, ko gre za
varnost in ekologijo. Crash te-
sti oziroma testi vzdržljivosti
so dokazali nesporno varnost
A8, po drugi strani, dodajajo,
je mogoče kar 95 odstotkov
vseh poškodb na aluminijasti
zgradbi A8 popraviti v vsaki
delavnici. Seveda z ustreznim
orodjem in znanjem. Vsaj za
Nemčijo sta znani ceni za obe
izvedenki: audi A8 4,2 quattro
naj bi stal 109 tisoč mark, A8
2,8 pa malo manj kot 80 tisoč
mark. Slovenski zastopnik
korporacije Volkswagen in
s tem tudi Audija, Porsche In-
ter Auto, napoveduje začetek
prodaje novega audija za poz-
no poletje ali zgodnjo jesen.
Donosen posel s krajami
zračnih varnostniii blazin
Znano je, da je treba po tr-
čenju ves mehanizem, ki spro-
ži zračno varnostno blazino,
vdelano v volan ali pa nameš-
čeno v prostor pred sovozni-
kom, zamenjati - skupaj z bla-
zino.
Sedaj pa iz Velike Britanije
in ZDA poročajo o novem »ho-
biju« tatov. Ti namreč vse po-
gosteje vdirajo v avtomobilska
sklacMšča in od tam odnašajo
komplete zračnih varnostnih
blazin. Zadeva je preprosta:
vgradnja nove zračne varnost-
ne blazine je precej drago
opravilo, zato policija v obeh
državah domneva, da se bodo
tatovi po novem veliko bolj
kot za drage radijske sprejem-
nike, kasetofone in CD ogreh
prav za blazine. Posel utegne
biti izjemno donosen, kajti ta
varnostni pripomoček postaja
sestavni del opreme tudi pri
najcenejših avtomobilih.
Po vespah še porter
Italijanski Piaggio je na slo-
venskem trgu znan predvsem
kot izdelovalec popularnih
vesp oziroma skuterjev, sedaj
pa ob pomoči novogoriškega
Adria Avta na podkaravanški
prostor prihaja tudi z majh-
nim dostavnim vozilom po
imenu porter.
Porter se navzven kaže
v treh karoserij skih oblikah
(kot lahko dostavno vozilo ozi-
roma pick up, kot majhen av-
tobus in kot kombinacija avto-
busa in dostavnega avtomobi-
la) z dvema različnima dolži-
nama, medosnima razdaljama
in seveda tudi višinama. Por-
ter kombi je tako namenjen
predvsem prevozu ljudi, saj
ima dvojna stranska vrata in
zadnja vrata, ki se v celoti od-
pirajo navzgor. Ponujajo izve-
denko z dvema, štirimi ali še-
stimi sedeži. Porter furgon je
že po imenu namenjen prevozu
različnega tovora, pri čemer je
njegova največja nosilnost 600
kilogramov oziroma tri kubič-
ne metre. Porter pick up je
tretja karoserijska različica, ki
lahko prepelje tovor s težo do
700 kilogramov, medtem ko je
volumen prtljažnega prostora
2,6 kubičnega metra. K vsem
tem trem izvedenkam dodaja-
jo različno notranjo opremo,
tako da je mogoče porter j a
preurediti še v pisarno, manjšo
potujočo trgovino ipd. Ne gle-
de na karoserijsko podobo pa
avtomobil vedno poganja 993-
kubični bencinski trivaljnik
z močjo 33 kW/45 KM pri 5300
vrtljajih v minuti, v kombina-
ciji pa je petstopenjski ročni
menjalnik, medtem ko so za-
vore spredaj kolutne, zadaj pa
bobnaste. Adria Avto napove-
duje začetek prodaje tega av-
tomobila za sredino letošnjega
meseca oziroma takoj po kon-
čanem 18. slovenskem avto-
mobilskem salonu.
Letos skromnejša prodaja
v letošnjih treh mesecih je
bilo v Sloveniji prvič registri-
ranih 12.094 osebnih a\'tomo-
bilov, kar je za skoraj tretjino
manj kot lan i v tem času.
V letošnjem prvem trime-
sečju je bil posel z avtomobili
najugodnejši marca, ko so re-
gistrirali 4.934 vozil, medtem
ko je bila prodaja v januarju in
februarju približno enaka. Na
seznamu desetih najuspešnej-
ših tovarn na slovenskem av-
tomobilskem prostoru so bolj
ali manj znana oziroma priča-
kovana imena. V ospredju je
seveda Renault oziroma Re-
voz, kajti letos je bilo registri-
ranih 3.367 renaultov. Na dru-
gem mestu je češka Skoda
z registracijo 1.484 avtomobi-
lov, na tretjem pa italijanski
Fiat, ki je čez slovensko mejo
prodal 1.067 avtomobilov. Na
četrtem mestu je ruska Lada,
kar seveda ni nobeno posebno
presenečenje. Rusi so k nam
prodali 939 avtomobilov in
verjetna je napoved, po kateri
utegnejo do konca leta prido-
biti še kakšno mesto. Dobro je
šlo tudi Citroenu (840 vozil),
pa Volksvvagnu (706 avtomo-
bilov), sledil je Opel (626), za
njim Peugeot (214) ter Hytm-
dai na desetem mestu in s pro-
dajo skupno 178 avtomobilov
do konca marca.
Letošnje napovedi o prodaji
avtomobilov so seveda zelo ra-
zlične, vendar je težko verjeti,
da bo registriranih 60 tisoč av-
tomobilov - kot jih je bilo v le-
tu 1993. Primerjava prodaje
v letošnjem marcu s tistim, kar
se je dogajalo v lanskem tret-
jem mesecu, pa je za letošnji
marec dokaj neugodna. Lani
so prvič registrirali 8.768 av-
tomobilov, letos pa 4.924, kar
je seveda več kot občuten pa-
dec. Lestvica najbolje proda-
janih avtomobilov (oziroma ti-
stih, ki so jih najpogosteje pr-
vič registrirali), pa je prav ta-
ko pričakovana: v ospredju je
škoda favorit/forman, sledi re-
nault 5, za njim je renault clio,
nato lada samara. Renault 19
in Citroen AX sta za skupino
najbolje prodajanih avtomobi-
lov, za njima pa še VW golf,
fiat tipo, ford escort/orion in
opel astra. Pravzaprav nič
presenetljivo novega pod slo-
venskimi gorami.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prod^
880 avtomobilov, po podatkih organizatorjev pa se jih je prodalo 27
torej v povprečju vsako dvaintrideseto vozilo.
Škoda in Voliisvvagen
čeprav je bila Škoda znotraj
koncema Volksvi^agen lani
edina tovarna, ki je poslovala
brez izgub, njena prihodnost
ni tako brezskrbna.
Že lani je VW, ki je 31-od-
stotni lastnik, ustavil investi-
cijo, s katero naj bi zbrali de-
nar za novo tovarno motorjev,
sedaj pa se zapleta še pri neka-
terih drugih naložbah. Ko je
pred tremi leti Volkswagen
kupil del Škode, je obljubil, da
bo do konca tisočletja vložil
približno    sedem    milijard
mark. Ker je koncem v teža-
vah, lanske izgube je bilo z«
skoraj dve milijardi mark, jt
na slabšem tudi Škoda. Prav
zaradi tega je bil pred nedav-
nim v Pragi tudi prvi človek
VW Ferdinand Piech, ki je
z vlado (ta je večinski lastnik
tovarne) dosegel nekakšen
kompromisni sporazum. Tako
naj bi v Mladi Boleslavi ven-
darle zgradili tovarno motor-
jev, vendar pa bo za razvoj teh
agregatov poskrbela matična
tovarna, torej VW. Nikomur ni
lahko.
Opei in novi ecotec motorji
Riisselsheimski Opel (popol-
ni lastnik je ameriški avtomo-
bilski velikan General Motors)
bo sredi prihodnjega leta
v svoji tovarni v nemškem
Bochumu začel izdelovati 1,4
in 1,6-litrska bencinska mo-
torja z oznako ecotec.
Za te motorje je značilna
nizka poraba in ekološka pri-
jaznost zaradi skromnih emisij
škodljivih zmesi. Opel bo za
uresničitev tega načrta porabil
približno 50 milijonov nem-
ških mark, računajo pa, da bo-
do v letu dni izdelali do 230
tisoč agregatov in da bo delo
dobilo približno 950 ljudi. Si-
cer pa je bochumska tovarna
ena najstarejših pri Oplu, od-
prli so jo leta 1962 in doslej
tam naredili nekako 12 milijo-
nov avtomobilskih motorjev.
Po drugi strani so se naročila
zgolj v marcu in na nemškem
trgu povečala za obetavnih 25
odstotkov, pri čemer je
v ospredju povpraševanje po
novi omegi (plus 88 odstot-
kov), uveljavljeni astri (28 od-
stotkov), medtem ko je bilo
naročil za corso za 12 odstot-
kov več. Prav zaradi tega so se
pri Oplu odločili, da v nekate-
rih tovarnah ne bodo skrajšali
delovnega časa, čeprav so pred
nedavnim menili, da pač m
drugega izhoda. Na sliki:
Oplov ecotec V6 motor.
BMW: dobro tudi letos
Bavarski in s tem nemški
BMW je bil lani edina nemška
tovarna, ki je kljub manjši
prodaji imela dobiček. In nas-
ploh se ji je poslovno leto kljub
vsemu dobro izšlo, podatki za
letošnje prvo trimesečje pa so
prav tako ugodni.
Prodaja je bila namreč za
2,7 odstotka večja kot lani
v tem času, skupni promet pa
7,5 milijarde mark (lani 7,3
milijarde mark). Prodali so
137 tisoč avtomobilov, izdelali
pa 138 tisoč vozil, hkrati pa se
je število zaposlenih v letu dni
zmanjšalo za dobrih 2000 de-
lavcev. Nasploh pričakujejo
do sredine leta še ugodnejše
poslovne številke, v Miinchnu
pa so optimistični tudi glede
poslovanja Roverja, ki ga je
nemška tovarna kupila janu-
arja letos. BMW je namreč 80-
odstotni lastnik te britanske
avtomobilske tovarne, med-
tem ko je 20 odstotkov še ved-
no v rokah japonske Honde, ki
je Roverju pred dobrimi 14 leti
pomagala postaviti se na noge-
BMW ob vsem tem gradi tudi
tovarno v ZDA, kjer naj bi
proizvodnja stekla v drugi po-
lovici prihodnjega leta.
Št. 20 - 19. maj 1994
!3
Dogovor V LJubljani
sporedu RC spei jutranji kroniki Radia Slovenija
prejšnji petek smo v Ljub-
jiii na Radiu Slovenija konč-
0 podpisali pogodbo, s katero:
pO se sporazumeli glede pla-
|]a odškodnine za pravice ;j
renosov osrednjih informa-^
Miih oddaj in drugih seg-j
lentov iz nacionalnih progra- '
,ov Radia Slovenija.
1 Kot je poslušalcem Radia
telje in bralcem Novega ted-
liika znano, je s 1. aprilom
Uejšnje brezplačno prevze-
panje nekaterih osrednjih in-
(ormativnih oddaj Radia Slo-
venija, prenehalo. Regionalne
in lokalne radijske postaje so
se 10. aprila na sestanku
z vodstvom Radia Slovenija
skušale dogovoriti za nadalje-
vanje brezplačne prakse, češ
da imamo oboji opraviti z isti-
mi poslušalci, ki s plačeva-
njem naročnine že tako sofi-
nancirajo osrednje nacionalne
programe.
Takšna pobuda o brezplač-
nem prenosu vsaj nekaterih
informativnih vsebin za potre-
be regionalno-lokalne radi-
odifuzije ni uspela niti na Sve-
tu RTV Slovenija, ki je odloča-
nje o tem vprašanju lociral
v programsko-poslovno politi-
ko Radia Slovenija.
Vodstvo Radia Slovenija se
je namreč pri tej svoji odloči-
tvi naslonilo na zakon o avtor-
ski pravici in na nekatere
mednarodne konvencije. Ni
skrivnost, da je podporo za
takšno odločitev dobilo tudi
pri Mednarodni zvezi za radi-
odifuzijo EBU-UER.
Sicer ostaja še vedno odprto
vprašanje, kako bi se v prime-
ru sodnega spora odločilo slo-
vensko arbitražno sodišče na
osnovi argiunentov lokalcev,
češ da smo »z velikim bratom
Radiem Slovenija« vendarle
skupaj gradili sistem radiodi-
fuzije na Slovenskem in je
v njej tudi nekaj minulega dela
lokalcev, pa da se večinoma
pri prenosih le nismo vsi šli
pirate oziroma »dičenje s tu-
jim perjem«.
No, vsekakor se je vodstvo
Radia Celje odločilo, da ima-
mo z osrednjo radijsko hišo
Po 1. aprilu smo glede na fi-
nančne obveznosti in možnosti
v sporedu Radia Celje obdržali
le prenos informativne oddaje
Radia Slovenija Dogodki in
odmevi ob 15.30 ter seveda čas
po koncu našega sporeda do
jutranjega začetka. Poslej bo-
mo ob Dogodkih in odmevih
ter nočnem programu prena-
šali spet obe jutranji kroniki
Radia Slovenija ob 5.30 in
7.00. To smo uvedli spet s po-
nedeljkom 16. maja.
v Sloveniji kar najbolj korekt-
ne odnose, pa četudi nas nekaj
stanejo. Končno je ob upošte-
vanju argumentov obeh po-
godbenih strank mogoče dogo-
varjati še drugačne, plodnejše
in širše horizonte sodelovanja.
To pa je vsekakor lahko le
v korist poslušalcev, na katere
vsi prisegamo. Čas pa bo tudi
prinesel svoje: namreč, da se
iznebimo nekaterih zastarelih
stereotipov o tem, kdo je kdo,
kdo je za koga, kdo je boljši in
podobno.
MITJA UMNIK
Ifrtlljak se vrti do Prekmurja
Od začetka leta pa do
|6.maja je bilo v sporedu Ra-
jia Celje že 22 Vrtiljakov polk
|b valčkov, torej glasbenih od-
|aj, ki so na sporedu vsak po-
ledeljek od 20. ure dalje. V de-
lietnajstih Vrtiljakih je nasto-
pilo dvajset skupin in posa-
meznikov, medtem ko so bile
Iri oddaje na praznični pone-
deljek (Novo leto. Velika noč
in l.maj), ko smo VTteli samo
{lasbo z Vrtiljakom brez go-
stov.
Oddaja se je »prijela«, pri-
jubljeni pa so tako ansambli
I Celjskega kot iz ostalih delov
Slovenije, kjer prevladujejo
msambli z Gorenjske in okoli-
ce Mengša, kjer jih je tudi naj-
feč in so najbolj kvalitetni. Vsi
msambli imajo svoj krog po-
ilušalcev, žal pa se vsi ansam-
)li do svojih ljubiteljev ne ob-
lašajo enako pozorno, kar je
koda. Oddaja je izredno od-
nevna, prevladujejo pa klici iz
felja, laške občine, dobro je
zastopana smer proti Vojniku,
Dobrni, Frankolovem in Novi
cerkvi ter Šmartnemu v Rožni
dolini, občasno se pojavljata
velenjski predel in Savinjska
dolina, močno je zastopano
področje od Maribora proti
Murski Soboti z mnogimi
vmesnimi postajami, kot so
Kovačevci, Podgorca, Hajdi-
na, Apače itd. Imeli smo že tu-
di klic iz Šentjerneja na Do-
lenjskem in nekaj iz smeri
Šentjur proti Rogaški Slatini.
Letos so v Vrtiljaku polk in
valčkov sodelovali (od januar-
ja do maja) Lojze Slak (24 kli-
cev), Stopar (19), Bistriški od-
mev in vokalna skupina Svit (7
in 8 ali skupaj 15), Boris Kopi-
tar (27), Gaj (12), Primorski
fantje (16), Vera Soline (11),
Boris Razpotnik (13), Edvin
Flisar (14), Slavko Avsenik
(25), Dan in noč (13), Vinko
Simek (17), Franci Zeme (25),
Tanja Čretnik (pri njej telefo-
nov nismo odprli). Štirje kova-
či  (14),  Stane Mikola  (22),
Franc Lipičnik (9), Franc Mi-
helič (24) in zadnji ponedeljek
ansambel Nagelj (20 klicev). Iz
teh podatkov si lahko sami
ustvarite sliko, kdo je doživel
največji odmev in kdo slabše-
ga (tu prevladujejo pisci tek-
stov, komponisti in skupine, ki
šele prihajajo).
V ponedeljek, 23. maja, bo
v Vrtiljaku polk in valčkov
gost mlada skupina Planika iz
Kranja, ki obstoja dve leti,
v ponedeljek, 30. maja, pa Loj-
ze Slak, ki bo imel 4. junija
v veliki dvorani Cankarjevega
doma koncert ob 30 letnici.
Vse vstopnice so že zdavnaj
razprodane. Kako bo z Vrtilja-
kom v poletnih mesecih pa bo
treba še malo počakati. Bo pa
prav gotovo, predvsem zaradi
poslušalcev.
TONE VRABL
Za novo odprlo restavracijo v Savinjski dolini iščemo:
ŠEFA KUHINJE
(KV kuhar z najmanj 3 letno prakso)
VEČ KUHARJEV
(KV kuhar z najmanj 1 letno prakso)
ŠEFA STREŽBE
(KV natakar z najmanj 3 letno prakso)
VEČ NATAKARJEV
(KV natakar z najmanj 1 letno prakso)
ČISTILKO
(vestna in poštena)
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, zagotavljamo dobro
plačilo in dobre pogoje dela.
Vsa dokazila o zahtevani izobrazbi s kratkim opisom doseda-
njega dela pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov:
Dalex d.o.o., Polzela, p.p.6
Diskretnost obravnave ponudb je zajamčena.
Športna mrzlica
Izmučeni, toda veseli, so bili nogometaši celjskega Publi-
kuma po nedeljski tekmi s Koprom, ki so jo v vetrovnem
vremenu na domačem igrišču na Skalni kleti dobili Celjani
z 2:1. Na fotografiji športna sodelavka RC Bernarda Stojan
v pogovoru z Andrejem Gorškom, strelcem 2. oziroma zma-
govitega gola.
Morda še ne veste
Slovenski izvajalci zabav-
ne glasbe ne izdajajo svojih
glasbenih izdelkov v mili-
jonskih nakladah, zato jih
danes ne bom omenjala. Ena
najuspešnejših skupin vseh
časov pa so nedvomno Beat-
lesi, saj so dosegli kar nekaj
super uspehov v zgodovini
pop glasbe. Njihova velika
plošča z naslovom Abbey
Road je šla kar 15 milijon-
krat čez prodajni pult.
Čeprav je skupina The Be-
atles začela svojo kariero
v Liverpoolu, pa je bil prvi
muzej v spomin nanje po-
stavljen v Kolnu. Vrata mu-
zeja so se odprla junija leta
1989. V dveh sobah je možno
videti vse: od prvih njihovih
malih plošč, pa vse do vošče-
nih lutk s frizurami, kakršne
so bile modeme v tistem
času.
Beatlesi so bili prav goto-
vo najuspešnejša skupina
vseh časov, kajti zaslužek od
prodanih plošč se ne bo ni-
koli več ponovil.
Ne pozabite v soboto po-
slušati oddaje Glasba je živ-
ljenje! Gostili bomo zanimi-
vo osebo, izžrebali nekaj so-
delujočih v nagradni igri Pi-
vovarne Union, vrteli dobro
glasbo... Na slišanje!
SIMONA H2O
Bližajo se neviiite
Nevihtni poletni dnevi se bližajo, na streho naše hiše
so se preselili delavci, ki opravljajo dela ozemljitve
antenskega stolpa. Antenski stolp je nujno potreben za
komuniciranje med studiem Radia Celje ter oddajniki
in pretvorniki Radia Celje in RTV Slovenija, kakor
tudi za sprejem radijskih in televizijskih signalov iz
vesolja. Na njem pa so nameščene tudi antene, ki
omogočajo dogovorne zveze med ekipami na terenu in
v studiu. Zaradi višine je potrebno stolp kakovostno
ozemljiti, da se ob eventualnem udaru strele ne bi
poškodovale aparature v studiu. Hkrati pa bomo pred
udarom strele zaščitili tudi celotno stavbo NT&RC.
BOJAN PIŠEK
radijski spored
od 19. do 25. maja
RADIO CELJE
četrtek, 19.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Izbira
domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni
express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek),
19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek pro-
grama
Petek, 20.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle,
20.00 Zaključek programa
Sobota, 21.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski sen/is, 12.00 BBC novice,
12.10 Teen val, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack pot, 14.05
Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni
program: 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 22.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi,
16.15 Nedeljsko športno popoldne: SCT Olimpija-Publikum, prenos,
18.30 Čestitke in pozdravi-2.del, 20.00/21.00 Zaključek programa
Ponedeljek, 23.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30
Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche
VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in
valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek programa
Torek, 24.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dnjga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Th, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija
tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30
Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05
Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa,
Sreda, 25.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS,5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 S knjižnega trga. 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10
Domača glasba: Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle. 20.00 Brane Rončel na RC,
21.00 2!aključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Ctorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone VrabI.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva; Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon; 29-431, fax: 441-032.
Studio; 441-310, 441-510.
Št. 20 - 19. maj 1994
34
Skuc ropota že enajst pomladi
Zaključek spomladanske koncertne sezone z NIckom Caveom
Škuc ropot je letošnjo kon-
certno sezono začel na najbolj-
ši možni način z Nirvano.
Aprila so gostili legendarne
punk-funkerje Bad Brains
v Festivalni dvorani, v hali Ti-
voli pa so precej neuspešno
godli The Grandmothers Of
Invention. Maj bodo Ropotov-
ci obeležili z dvema koncerto-
ma; 27. bodo v preddverju Kri-
žank zaigrali The Walkabouts,
dva dni kasneje, 29. maja, pa
bo v letnem avditoriju Kri-
žank nastopil Nick Cave in
njegovi The Bad Seeds.
The Walkabouts
Chris Ecionan, Carla Tor-
genson, Michael Wells, Glen
Slater, Terri Moeller in Bruce
Wirth, prihajajo iz centra
grungea, Seattlea, a niso grun-
ge, snemajo za znamenito za-
ložbo SubPop, pa niso Mudho-
ney. Z njimi so sodelovali Pe-
ter Buck (R.E.M.), Ivan Kral
(Patti Smith Group), Brian
Eno in že zato si jih velja ogle-
dati. Bend obstaja že od leta
1983, vsa ta leta pa njihova
glasba niha med countryjem,
alter rockom, folkom in gospe-
lom. Do sedaj so posneli sedem
albumov, največ uspeha pa so
poželi prav z zadnjim »Setting
The Woods On Fire«, ki ga bo-
do predstavili tudi v Ljubljani.
Ujemite jih, še preden posta-
nejo zares slavni.
Nick Cave & The Bad
Seeds
Nick Cave, pevec, kompo-
nist, pesnik, pisatelj in igralec,
je rodno Avstralijo in svoj prvi
pravi bend The Birthday Party
zapustil pred dobrimi desetimi
leti. Prejšnji mesec pa je pos-
nel svoj najnovejši studijski
album »Let Love In«, s kate-
rim se bo, kot kaže, proti svoji
volji, zapisal med super-zvez-
nike. Med tema dvema mejni-
koma pa je Nick počel še cel
kup zanimivih reči. Kmalu po-
tem, ko je zapustil The Birth-
day Party, je s spremljevalno
skupino The Bad Seeds v Los
Angelesu posnel svoj prvi sa-
mostojni album »From Here
To Etemity«. Tam je napisal
tudi svoj prvi scenarij za film
»Ghost Of The Civil Dead«.
Kasneje se je Cave preselil
v Berlin, kjer je napisal svoj
prvi roman »And The Ass Saw
The Angel«. V Berlinu je spoz-
nal znanega režiserja Wima
Wendersa, ta pa je nato v svo-
jem filmu »Nebo nad Berli-
nom« vse pomembnejše emoci-
onalne   preobrate   poudaril
z glasbo Nicka Cavea. Po vlogi
v filmu »Johhny Suede« se je
Cave tik pred združitvijo
Nemčij preselil v Sao Paolo,
kjer je nastalo devet liričnih
pesmi za album »The Good
Sun«. Naslednjo, sedmo ploš-
čo, ki nosi naslov »Henry's
Dream« je Nick posnel v ZDA
in Avstraliji, producent David
Briggs pa je poskrbel za bolj
trd, rockovski zvok tega albu-
ma. Koncertno vzdušje, ki ga
ustvarja Cave s sprernljevalci,
je zelo uspešno ujeto na lani
v živo posnetem albumu »Live
Seeds«.
29. maja bodo torej Nick Ca-
ve & The Bad Seeds že četrtič
v Ljubljani, med starimi privr-
ženci njegove glasbe pa bo le-
tos, za razliko od prejšnjih let,
zagotovo videti tudi dosti sve-
žih obrazov. Precej zaslug za
to bo imela tovarna hitov
MTV, ki se ji je ob poplavi in-
stant uspešnic posrečilo ulovi-
ti tudi zadnji Caveov single
»Do You Love Me?« in ga nato
rolati do nezavesti.
STANE ŠPEGEL
Ex-frontman legendarnih londončanov The Clash JOE
STRUMMER se je po kratkotrajnem sodelovanju s skupino The
Pogues pred dvema letoma poslovil od koncertnih odrov. Sredi
aprila pa ga je budno oko fotografinje časopisa NME zalotilo
v Pragi, kjer je skupaj s češko skupino Dirty Pictures pred
tisocglavo publiko preigraval stare uspešnice leta 1986 razpadle
zasedbe The Clash.
Alex Paterson in Trash, bolj
znana kot THE ORB, že nekaj
let spadata v sam vrh zmeraj
popularnejše ambientalne teh-
no glasbe. Po leta 1992 izda-
nem albumu »UFOrb« sta
Alex in Trash posnela ogrom-
no materiala, ki pa ga zaradi
nesporazimiov z založbo Big
Life nista hotela objaviti.
V začetku leta jima je končno
le uspelo oditi na svoje. Usta-
novila sta založbo InterModo,
pri kateri bo 31. maja izšel
dolgo pričakovani album
»Pomme Fritz«. Julija pa bosta
The ORB skupaj z odličnim ki-
taristom Robertom Frippom in
tehno magom Thomasom
Fehlmannom    pod    imenom
FFWD izdala album »Orbert«.
Napovedan remix legendarne-
ga albuma »Oxygene« Jeana
Michaela Jarrea je že večkrat
omenjena dvojica preložila na
naslednje leto, in to kljub te-
mu, da jima je gospod Jarre
lastnoročno izročil originalne
master trakove.
»Teenegaer Of The Year« bo
naslov drugega solo projekta
FRANKA BLACKA, ex-pevca
skupine Pixies. Na dvojnem
albumu, ki bo izšel v ponede-
ljek, bo 24 skladb, vse pa so
narejene v ostrem alter surf-
rock stilu.
ČUKI so v slabih štirih me-
secih razprodali prvo naklado
20.000 izvodov kasete »Zanzi-
bar«. Dobro se prodaja tudi
kompaktna različica, vse sku-
paj pa je seveda rezultat dobro
premišljene in obsežno zastav-
ljene reklamne kampanje.
Po izvTstnih uvrstitvah sin-
gla »Boys And Girls« angle-
škega alter-pop kvarteta
BLUR, se je omenjeni četverici
uspelo s tretjim albumom
»Parklife« že po prvem tednu
prodaje uvrstiti na sam \'t\
angleške lestvice najbolje pro,
dajanih LP-jev. S prvega m«,
sta so izrinili Pink Floyde
njihov »The Division Bell«, |^
pa je še vedno trdno zasidrat
na prvem mestu na drugi stra,
ni Atlantika. Sicer pa je o,
lestvicah vse polno »pcvTatnj,
kov«; proti vtHu se počasj|
vzpenja pred tremi leti posn«!
komad »Under The Bridge,
zasedbe Bed Hot Chili Pep.
pers, dobro pa se drži tudi po.
novno izdana klasika dane«
glasbe »Slave To The Rhythi)i,
Grace Jones.
HOLLVA JOHNSONA poz-
namo predvsem kot pevca ij
frontmana kontroverzne sku-
pine Frankie Goes To Hollv-
wood, pa tudi kot prece
uspešnega solo izvajalca. Lan'
je »zaslovel« z razkrijem, da je
okužen z virusom HIV, letos
pa bo precej prahu dvignila
njegova pravkar izdana knjiga
»A Bone In My Flute«. Knjiga
je polna pikantnih zgodb
v njej pa poleg članov FGTH
»nastopajo« tudi Boy George,
Lemmv, Prince, Dawid Bowie
Gteorge Michael...
Znani primorski komponist
DANILO KOCJANČIČ je ni
slovenski ročk in pop scen
prisoten že od sredine šestde
setih. Najprej kot član legen
darnega primorskega benda
Kameleoni, nato pa je bil vo-
dja še dveh precej uspešnih
primorskih zasedb. Bazar io
Prizma. V treh desetletjih de-
lovanja se je Danilu nabralo
kar nekaj uspešnic, ki bodo,
prirejene, še pred poletjem iz-
šle pri založbi Helidon. V stu-
diu Jork je Kocjančič s pomoč-
jo starih prijateljev, Jadrana
Ogrina, Zdenka Cotiča, Mari-
na Legoviča in Aljoše Jeriča,
posnel šestnajst pesmi, ki so
jih zapeli nekdanji vokalni so-
listi prej omenjenih skupin.
VBar-flyjubovpetek,20. ma-
ja, še zadnjič pred odhodom na
snemanje CD zaigral hišni
bend KAYA. Fantje bodo po-
skušali popraviti vtis precej
ponesrečenega nastopa skupi-
ne NOXIRE, ki jih je v petek,
trinajstega, poleg pretencioz-
no zastavljenega projekta do-
letelo tudi cel kup tehničnih
težav.
Danes bosta na Metelkovi
nastopila dva že precej uve-
ljavljena hrvaška benda. GRČ.
ki deluje že dvanajsto leto, in
pa malo mlajši post-punk dar-
kerji PHANTASMOGORIA.
V začetku julija bo pri založbi RTVS ZKP izšla tretja kom-
paktna plošča in kaseta FARAONOV. Na albumu z naslovoiB
»Naj te morje« bo deset skladb, med njimi tudi »Poletje si ti«
z lanskih MMS in »Sonce si ti« z lanskega izbora za peseD>
Evrovizije. V eni izmed skladb bo zapel tudi Oliver Dragojevič.]
ki ga Faraoni že dolga leta spremljajo na koncertih. i
STANE ŠPEGEL
Ansambel Lojzeta Slaka je
na novinarski konferenci pred
kratkim novinarje seznanil
z aktivnostmi ob 30-letnici,
katere vrhunec bo 4. junija
v Cankarjevem domu s slav-
nostnim koncertom. Lojze
Slak je medtem že odpotoval
na daljšo turnejo po Nemčiji in
Švedski, v ponedeljek, 30. ma-
ja, pa bo gost Vrtiljaka polk in
valčkov Radia Celje.
Založba Zlati zvoki v Kisov-
cu pri Zagorju (Igor Podpečan
in Branko Jahn) je izdala seri-
jo novih kaset s pretežno do-
mačo glasbo. Ansambel Fran-
cija Zemeta je izdal tretjo ka-
seto Za mir na svetu, ansambel
Slavček, ki obstaja trideset let,
pa Slavčkove viže. Mestna
godba iz Kamnika slavi 95-
letnico in je ob tej priložnosti
izdala kaseto koračnic z naslo-
vom Pozdrav iz Kanrmika, Sta-
ne Mikola iz Arclina pa kaseto
Veselje na vasi. Novo kaseto
ima tudi mlada skupina Plani-
ka iz Kranja ( Pozdrav iz Slo-
venije ) ter ansambel Šibovnik
s Prevali j.
TV
Start Zlate harmonike
Priprave za 14. tekmova-
nje Zlata harmonika na Lju-
bečni so v polnem teku, or-
ganizirano pa je bilo tudi pr-
vo izbirno tekmovanje
v nemškem mestu Flattlingu
(17. april).
Od 12. junija do 31. julija
se bo zvrstilo še devet pred-
tekmovanj v Resnici pri Kra-
nju, Slovenj Gradcu, Nazar-
jah, Majceni pri Sežani, Stu-
dencu pri Sevnici, Matkah
pri Žalcu, Ratežu pri Novem
mestu, Cezanjevcih pri Mur-
ski Soboti in Dolenji Trebuši
pri Idriji. Sledili bosta dve
polfinali v Rogaški Slatini in
Mengšu ter prvič dvodnevni
finale 10. in 11. septembra na
Ljubečni. V soboto bo finale
za Zlato harmoniko, v nede-
ljo pa revialni del z udeležbo
najboljših harmonikarjev
z vsega sveta, saj gre za naj-
večjo harmonikarsko prire-
ditev na svetu.
Tekmovanje za Zlato har-
moniko bo letos prvič v okvi-
ru festivala CIOFF in je
uvrščeno v mednarodni ko-
ledar festivalov CIOFF, ki
dela v okviru UNESCA. Na
dosedanjih trinajstih tekmo-
vanjih za Zlato harmoniko je
nastopilo preko tisoč harmo-
nikarjev iz Slovenije, Hrva-
ške, Avstrije, Italije, Češke,
Madžarske, Nemčije, Švice,
Nizozemske, Avstralije in
Kanade, letos pa se bodo
prav gotovo pridružili še
harmonikarji iz drugih dr-
žav. Ljubečna, kraj na robu
Celja, je tako že dobro znana
v svetu prav zaradi srečanja
harmonikarjev.    T. VRABL
Slovenija ročk
V petek, 27. maja, bo v Ma-
riboru mogoče videti skoraj
vse, kar leze in gre in ima
rado ročk. Na nogometnem
stadionu Kovinarja bo na-
mreč drugi vseslovenski ročk
festival Slovenija ročk 94.
Na razpis se je prijavilo 92
skupin z več kot 200 sklad-
bami, v končni izbor pa se je
uvrstilo 24 skupin, ki se bo-
do predstavile ali v konku-
renci mladih ročk skupin ali
med že uveljavljenimi skupi-
nami. Nagrado strokovne ži-
rije podeljujeta revija Stop
in Val 202, nagrado po izbo-
ru organizatorja bo podelil
Radio Maribor, nagrado ob-
činstva tednik Kaj, Agencija
Nota in Music Shop Marko,
za najboljšega med mladimi
ročk skupinami pa se bodo
odločili v Anteni. Nagrajenci
bodo prejeli dragocene ki-
tare.
Med že uveljavljenimi
skupinami bodo sodelovali
Avtomobili, Chateau, Neron,
Hot dog, Big foot mama,
Mercedes band, Continent,
Rožletove sanje, Be Radio,
Californija, Šank ročk in
Bombe. Med obetajočimi
skupinami se bodo predsta-
vili Zeus, Semprini, Kante,
501 band, Fobija, Damin
gambit, Martina & band. Re-
volver, The Drinkers, Lili-
putput, Velblod in Labirint.
Zveza kulturnih organizacij Občine Laško, Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje
starih ljudskih šeg in delovnih opravil in Organizacijski odbor 30. jubilejne prireditve Pivo
in cvetje v Laškem
pripravljajo in organizirajo prireditev
SREČANJE Z LJUDSKIMI GODCI LAŠKEGA IN OKOLICE,
ki bo v sredo, 20. julija na prireditvi Pivo In cvetje na Aškerčevem
trgu.
K sodelovanju vabijo posameznike in manjše skupine godcev, ki igrajo ljudsko glasbo na
narodni inštrument. Predvsem so zaželeni godci na »frajtonarici«, posamezno ali s sprem-
ljajočim glasbilom: citre, orglice, gosli itd.
Prijave sprejemajo do 15. junija na naslov:
Zveza kulturnih organizacij Občine Laško.
K imenu in priimku na prijavnici pripišite še naslov in ime skupine.
Pripišite pa še inštrumente, s katerimi se boste predstavili, ter tri skladbe, ki jih boste
zaigrali.
Št. 20 - 19. maj 1994
5:
;niok In najlepših 7(10)...
.. .je naslov nove kasete
^upine Cmok, ki jo Celjani
obro poznajo. Ovitek krasi
jtis ustnic, vendar pri Cmo-
q niso hoteli izdati, kdo je
istnik tega »štemplja«. Ne-
porno pa je, da je cmok njihov
jiblem, prisoten na vseh do-
Isih in pismih.
Pomen sedmice in desetice
naslovu spoznate, če bolje
ogledate fotografijo in število
[ladb na kaseti. Vsekakor
na ovitek kasete vizualni in
sebinski pomen, saj bo na po-
cah v trgovinah zelo viden,
a design ima največ zaslug
lušan Zavšek, ki je tudi avtor
nena in zaščitnega znaka.
Ko smo pred kratkim v stu-
|iu Metro z Otom Pestnerjem
Pripravljali skladbo za MMS
|4, so se na snemanje dveh
ikladb pripravljali tudi dekle
ju fantje iz skupine Cmok. Ta-
|iat sva se zapletla v pogovor
Pavlijem Platovškom, klavi-
ituristom, vokalistom in očit-
\o  gonilno   silo   ansambla.
J roke mi je potisnil še skoraj
oplo kaseto, meni pa je bilo
fšeč, ker prihajajo iz logov
Jovega   tednika.   Prepričan
em namreč, da je potrebno
iralce v prvi vrsti seznaniti
tistim, kar se skriva doma, in
ele potem pogledati naokrog,
'avli mi je razložil tudi že sko-
aj klasično zgodbo o menja-
ah v skupini, pred približno
etimi leti pa so se končno
brali sami taki glasbeniki, ki
o si želeli nekaj več od »hotel-
kih špilov«. Lani so posneli
jrvih pet skladb, ki so jih pri-
javili Oto Pestner, Kristina-
,ara Urane, Pavli Platovšek in
Hercigonja. Nekatere od njih
so že lani zmagovale na glas-
benih lestvicah lokalnih radij-
skih postaj.
To jim je dalo kar nekaj vo-
lje in kmalu so posneli še preo-
stali material za kaseto. To je
lahkotnejša glasba za široke
množice, ki se rade zabavajo,
plešejo, poslušajo ljubezenska
in hudomušna besedila ter žu-
rirajo. Instrumentalna glasba
je dovršena, poseben čar pa ji
daje specifičen vokal solistke
Vlaste Tome. Trobila obvladu-
jeta Giovani Antloga in Peter
Lubej, ostali člani pa so še ne-
pogrešljivi bobnar Jani Košir,
basist Karli Kotnik in kitarist
Vojko Čendak. Sicer so vsi
v ansamblu dobri pevci in ve-
seljaki, kar bodo pokazali tudi
na letošnjem Festivalu nareč-
nih popevk, kjer bodo predsta-
vili Pestnerjevo skladbo »Pje'
si loj«.
Doslej so nastopali pred-
vsem v osrednji Sloveniji, se-
daj pa načrtujejo vrsto promo-
cij nove kasete - začele se bodo
.junija v Golovcu. Material na
kaseti je izbran po ključu »za
vsakogar nekaj«, zato upajo,
da jim bo uspelo »pocmokati«
čim večji del slovenske grude.
Tega si najbolj želi neutrudni
Pavli. Po telefonu 772-140 ga
lahko pobarate, če bi Cmoki
prišli v goste tudi k vam.
SLAVC L. KOVAČIČ
Roleni na
petek 13.?
Piše Aleš Joštl
Okorno javljam, da nisem
poslal v Ljubljano akreditiva
za Drugo godbo in s tem nase
prevzemam vso odgovornost
za neodgovornost! V (s)lepi
veri, da so to zase storili stro-
kovnjaki za spektakle, sem
ostal le bežno zainteresiran za
podobne debakle, medtem pa
kolo zmernega napredka neu-
trudno in brez prizanašanja
melje naprej. Organizatorji
omenjenega festivala pa so
v goste povabili pol debelo tip-
kane strani nastopajočih in
moja hvaležnost za informaci-
je, ki mi jih redno dostavljajo,
je pravzaprav nepopisna.
Toda, zakaj se ravno meni
zgodi, da vsako leto založim te
izčrpne pildke, ki prihajajo
s Kersnikove 4. Prav zato bi se
moral zdaj spomniti še poseb-
no izvirnega izgovora in reci-
mo, da bi bil tale prav dober:
»Ko sem posadil slabih sto me-
trov zelja in zapičil okoli 50
fižolovk, je bilo treba vse sku-
paj še (dobro zaliti!« »Aha!«
bodo rekli in se že veselili tič-
ka v roki, toda ljubo občestvo
bo tudi tokrat brcalo v glav-
nem v temo in predvsem ti-
stim, ki imajo pred očmi gajbe
piva, naj prilepim na čelo dej-
stvo, da tako kapusnice, kot
tudi jaz zelo slabo prenašamo
to alpsko osvežilno kvasino,
zato bodi govora o H2O - to pa
to, glej v nebo! In tako vidite
bo Druga godba našla svoje
mesto pod soncem v kakšnem
sosednjem okencu, mi pa se
zmerno počasi odkotalimo na-
zaj v mesto treh davidovih
zvezd in se posvetimo nekate-
rim lokalnim astrološkim po-
javom, ki se dogajajo pred na-
šimi očmi, pa čeprav v glav-
nem zid vmes stoji. A še prej
pokukajmo prek' neumnih
mej.
Rojevanje zvezd je precej
utrudljivo in izčrpljujoče, zato
mnogim tovrstnim naporom
ob bok lahko človek samo sna-
me klobuk, saj se je treba za-
vedati, da gre tudi pri tovrst-
nih porodih za prelomnico
v ciklusu nosečnost - materin-
stvo. V svetu obstaja kar nekaj
velikih glasbenih mamic, omic
in prababic, ki s pomočjo veli-
kega industrijskomenedžer-
skega denarnega falusa skrbe,
da je na svetu vedno pri roki
kakšna nova zvezdica, če pa te
ravno niso najbolj iskane, pri-
de vselej prav kakšna stara,
sicer klinično in dizajnersko
adaptirana, vendar v glavnem
že izmozgana od trtice do nad-
ledvične žleze. Tako je tovrst-
na nosečnost na zgornji Mrani
atlasa postala nekaj čisto
vsakdanjega in nosečnice, ki si
želijo vzbujati potrebno po-
zornost in medsebojno zavist,
so primorane stremeti za vse
izdatnejši izlivi kapitalske
sperme v nenasitno glasbeno
vagino, za kar so pripravljene
vedno znova rojevati megao-
troke, pa naj stane kolikor pač
stane.
In pri nas, vidite, se v glav-
nem o tovrstnih zadevah ne
govori kaj veliko, saj so stvari
že dolgo postavljene na dotra-
jano in prhlo platformo radio-
televizijske piramide, le nekaj
drobnih »neodvisnih« založbic
poskuša životariti, ne da bi se
držale velike mame za kiklo.
Zasebni kapital pa je počasi le
prodrl tudi do naših nerojenih
zvezdic in le vprašanje časa je
še, kdaj bo MTV-jevska sezon-
ska razprodaja najbolj ugodna
za rojstvo nove, velike, naj-
svetlejše, seveda slovenske
zvezde. Čemu in zakaj pehanje
sebe in drugih za tovrstnimi
nehvaležnimi, predvsem pa
nedonosnimi sladostrastnimi
izlivi je jasno pač vsakomur, ki
s tem za svoj denar bil bi pač
sveta vladar, pa čeprav samo
tri minute. Strma je pot navz-
gor, navzdol pa so samo še
stroški. In v nekem drugem fil-
mu je bila v usta umirajočega
Marlona Branda položena be-
seda: »Grozno!« V življenju
kot v filmu, ampak Brando je
samo odličen igralec.
Pop loto
Nihče ni napovedal pra-
vilnega vrstnega reda
skladb, nagrada, ki jo po-
darja sponzor oddaje Pop
loto, trgovina ORIS MASH,
sedaj znaša 15.000 SIT. Za
skladbe, ki jih je izbral
Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 25. maja, ob
18. uri. Kupone pošljite na
dopisnicah na naslov: Ra-
dio Celje, Prešernova 19,
Celje.
Št. 20 - 19. maj 1994
36
Nekoč
Prijateljstvo je zato, da marsikaj zdrži. Prijatelj si zato,
da lahko nekomu rečeš, da je bedak, ne da bi se bal, da ti
bo on to zameril. Da ga poslušaš, se z njim smeješ, mu
pomagaš... Ko počenjaš vse to za nekoga oziroma
z nekom, ki ga imaš rad, veš, da je v bistvu vse lahko. Ni ti
treba igrati, ničesar se ni treba bati, sramovati...
Ne obremenjuješ se s tem, ali boš izpadel nemočen,
neumen ali nezrel. Veš namreč, da je nekje nekdo, ki te
pozna in te sprejema takšnega, kot si - z vsemi napakami
vred. In, kar je še posebej dosti vredno, ta nekdo te noče
spremeniti za vsako ceno, kot to ljudje ponavadi poče-
njajo. Spreminjata se morda le eden ob drugem, pa še to le
toliko, kolikor želita sama...
Skratka, imeti rad je nekaj, kar je vredno ceniti. In
v življenju se vedno, pa naj se zdi položaj še tako brezizho-
den, najde vsaj ena lučka, ki je vredna toliko, da ob njej
vse ostalo ne pomeni nič ali pa vsaj ne toliko, da bi si bilo
vredno uničevati dneve.
Ko imaš nekaj, kar ti pomeni tako veliko, veš, da je
vredno živeti.
NINA M.
Življenje našega
življenja
Po nebu se pretaka rdeča te-
kočina zahajajočega sonca...
Lahno... Mimo... Lepo...
Tiho... Tišina je na svetu zato,
da ji znamo prisluhniti. Ima-
mo jo. Nosimo jo v sebi že od
pradavnine. Danes jo vse bolj
preganjamo, kot bacil, ki je
nehote zašel v naše življenje.
Pa je ne moremo. Zato, ker
brez nje ni življenja. Ker jo
tudi najglasnejši privrženci
glasnosti potrebujejo. Tišina
nas prisili, da mislimo, da jo
spoznamo in da jo tudi slišimo.
Da tudi v tem vsakdanjem hi-
trem ritmu odložimo s sebe
plašč in se obiščemo...
Iščemo nekaj novega, kar bi
nas lahko pripeljalo iz staro-
davnih klišejev našega živ-
ljenja.
Res je, svet je velik in temen.
Toda, spoznajmo ga in tema se
bo prelila v neštete barve, ka-
kor po plohi nastane mavrica
iz ene same črnine. Obogatimo
našo tradicijo z drugimi in jo
gradimo naprej, ne pa, da jo
preprosto pozabljamo. Kajti
tudi nebesa niso grajena na
oblakih. Da bi našli nek nov
stil življenja, se ljudje zatekajo
k najrazličnejšim stvarem in
pri tem pozabljajo, da ni vse,
kar se sveti, zlato. Vzor življe-
nja naj nam bo let ptice, poln
svobode, drzen in previden,
lunin odsev, nezadržno pre-
magujoč noč, za vzor naj nam
bo žarek sonca, razsvetljevalec
tudi najbolj temnih kotičkov.
Teh stvari se še nismo naveli-
čali in se jih ne bomo. Zato,
ker so vsak dan enake in hkra-
ti izvirne, zato, ker jim ne pri-
manjkuje tiste sestavine, ki ji
večerno lepota ... Meje so zato,
da jih presegamo. Vendar pa
nekje morajo biti. In ravno
v tem je naša svoboda, naša
radovednost in vedoželjnost.
Naučimo se živeti z njimi in jih
hkrati presegati. Naučimo se
živeti s seboj in z drugimi ali
kot pravi Ervin Fritz: »Da
sem, vidim po tem, da sem.
A biti pomeni prebivati
z vsemi«.
ALJOŠA PUKL
Matematika
»Dvanajst let je že od takrat,
ko sem odkril smisel svojega
življenja - matematiko. Od ta-
krat živim samo že zanjo. Ne
morem si predstavljati, kaj bi
počel, če se ne bi mogel učiti in
reševati zapletenih nalog, ra-
čunov, in se spopadati z zan-
kami in ugankami, ki v resnici
zahtevajo celega človeka,« je
med sobotno oddajo Teen-vala
izjavil Jani. Potem mu je začel
rasti nos. Sproti mu ga žaga-
mo, ampak vseeno je zrasel že
do Hong Konga, kjer bo letos
matematična olimpijada, ki se
je bosta udeležila Helena in Iz-
tok, dijaka Gimnazije Lava.
NINA M.
Življenje, ki ga živi to
betežno telo zunaj pod
glasnim soncem, je le me-
del odsvit, le motna prispo-
doba onega drugega življe-
nja, ki je zaklenjeno v tebi
in v meni.
(Ivan Cankar)
Bodimo realni: zahtevaj-
mo nemogoče.
Predrage in
predragi!
Nekaj časa je že minilo od
našega debitantskega snide-
nja, ko sem vam položila na
dušico novo pot osvajanja
skrivnostnih in zanimivih vo-
da vaših problemčkov z bolj
ali manj domiselnimi načini
reševanja le teh. Povedano po
domače: Imate problem? Ne-
ma ga više! Tu smo mi, da vas
rešimo vseh skrbi!!!
Takrat, v svojem pozdrav-
nem nagovoru, sem že nakaza-
la smer, v kateri se bo vrtel naš
kolovrat - potrpežljivo bom
z vsem svojim znanjem odgo-
varjala na vprašanja, ki mi jih
boste zaupali.
In, dragi moji, glede vaših
problemov: ne bodite sramež-
ljivi in nezaupljivi. Pravijo, da
več glav več ve. Pa bomo strni-
li te naše glave in natuhtali
zadovoljiv in nadvse primemo
pameten odgovor. In to prav
za vsakega. In, da ne bo pomo-
te: pisma lahko podpisujete
tudi pod šifro, ki je nastala na
samo vam razumljiv način.
Da pa ne bo s tem obreme-
njena samo moja malenkost;
ni ga šmenta, da se ne bi tudi
vi izživljali nad svojo domišlji-
jo in se na vse kriplje trudili in
stuhtali blazno, ful, mega in
sploh najbolj duhovit odgovor
na vprašanje, ki vam ga bom
od časa do časa zastavila. Kar
pa prej omenjene nagrade tiče:
da vas ne bo pobralo od
f irbca!
Skušajte se brzdati vsaj do
prihodnjič, ko bo šlo zares. Do
takrat pa pridno iščite po svo-
jih glavah in ujemite kakšno
idejo, ki bo ravno takrat švig-
nila mimo, ter nam jo za-
upajte! ANDREJA
Have You Seen Her
(Hammer)
Oh, I see her face everywhere
I ga on the street
And even at the picture show
Have you seen her?
Teli me, have you seen her?
Teli me, have you seen her?
Why, oh
Why did she had to leave and go
Oh, I've been used
To having someone
To lean on
And I'm last baby
I'm lost
Have you seen her?
She left her kiss up
On my lips
But left a break
Within my heart
Have you seen her?
Oh, I see her hand
Reaching out to me
Only she can set me free
Have you seen her?
Teli me, have you seen her?
Dear Darka!
Iskreno se opravičujem, ker
se že dolgo nisem oglasil, am-
pak za to imam opravičljive
razloge, ki ti jih bom razkril
samo v primeru, če se bova
kdaj srečala tudi osebno.
Kako si? Si prejšnji teden
kupila Novi tednik kljub te-
mu, da ti nisem pisal? Slabo
vest imam, resnično slabo vest,
ampak upam, da boš razume-
la. Globoko upam tudi, da mi
ne zameriš, ker sem si zadnjič
zaželel poglobljene filozofske
debate o našem socialnem st
tušu. V prihodnosti bom bo
pazil o tem, kaj pišem, saj m
slim, da moja pisma vlada cei
zurira.
Sicer pa mi je zadnjič uspe
glavo obrniti toliko, da se
skozi vrata hleva videl v g
spodarjevo hišo. Srečanje Mi
Miške z dr. J. Drnovškom n
je spravilo v dobro voljo in d(
bil sem novo idejo. Kaj men
o tem, da bi se govedo Sloven
je organiziralo? Da bi ustan(
vili Govejo stranko, ki bi skl
bela za vse nas, za pravice di:
kriminiranih, mladih, neiz( i
braženih. Saj veš, kako je z ni |
mi, govejim proletariatom...
Vsi nas izkoriščajo, najpn
nas hočejo na vsak način spo;
nati, ko pa jim odkrijemo n
kaj svojih šibkih točk, kar ni
prej drezajo vanje...
Skratka, življenje ni n
pretirano lepega. Zato ti sv(
tujem: odpiraj se čim manjš(
mu krogu ljudi in pazi, kom
odkrivaš svoja čustva.
Končujem; soseda Liska na
mreč napoveduje večerni
predstavo. Prosim te, da d(
prihodnjič globoko razmisli
o mojem predlogu za ustanovi
tev stranke in da se imaš š(
naprej tako zelo lepo!
Pozdravlja te tvoj
HUBERl
Slika
Gledam sliko, ki mi govori
O brezskrbnem otroštvu
O nekem julijskem jutru
O sanjah moje matere
O dekletu, ki me ne ljubi
O ljudeh, ki niso srečni
O ljudeh, ki niso iskreni
O prijatelju, ki ljubi blues
O minljivost življenja
O Jimu Morrisonu
O praznem življenju, ki ga živim
tako tiho iz slik strmi
tisoče življenjskih zgodb.
ČARLI
Št. 20 - 19. maj 1994
!7
Zgodnji Dali
»Salvador Dali je bil prepri-
iH, da je genij in enkratno
ido narave. Resnica je, žal,
tem, da je Dali kot fenomen
recej manj pomemben za člo-
jštvo, kot si je želel biti. Mo-
■rna doba se je navdušila
iiij, nekaj časa so njegovi izu-
i zabavali in sodobniki so jih
iremljali z zanimanjem, po-
ni pa so se posvetili drugim
^em. Dali je kljub temu do
nrti govoril in pisal o sebi,
iprav se svet takrat ni več kaj
■ida menil zanj.
j Dali je živel do leta 1989 in
bzen nekaj redkih izjem so
staranjem umetnika samega
k)stajale njegove slike vse bolj
Llostne in šibke.« Tako vsak
peni kritik v britanskem ted-
liku Independent on sunday,
i je slikarju in njegovemu de-
j vse prej kot naklonjen in
fobsežnem članku - zapolnju-
e kar celo stran - izlije toliko
olča, da bralcu ne preostane
irugega, kot da na vrat na nos
[dirja na razstavo Zgodnji Da-
S, ki je na ogled v londonski
[aleriji Hayward v kulturnem
lentru na desnem bregu Tem-
;e, in se prepriča, ali ima kri-
ik prav. ^
Mladi Dali
Gre za prikaz prvih umetni-
kovih del v času iskanja same-
ga sebe in svojega stila; raz-
stava se končuje s slikami iz
leta 1930, ko je Dali v okviru
nadrealizma začel svojo pot,
po kateri je znan tudi danes.
Razstava mladostnega Dali-
ja je po številu razstavljenih
del precej skromna, saj zapol-
ni samo tri ne preveč velike
sobe, kljub temu pa predstav-
lja temeljit »umetnikov mla-
dostni portret«, podaja zgodo-
vino družine in niza prijatelj-
stva, ki jih je Dali sklenil v teh
letih. Pri tem gre še posebej za
prijateljstvo med tremi znani-
mi in najbolj ustvarjalnimi
Španci tiste generacije: slikar-
jem Dalijem, pesnikom Fede-
ricom Garcio Lorco in film-
skim režiserjem Luisom Bunu-
elom. Precejšen poudarek je
tudi na Dalijevi družini. Sal-
vador Felipe Jacinto Dali se je
rodil 11. maja leta 1904, samo
nekaj več kot devet mesecev
po smrti starejšega brata, po
katerem je dobil tudi ime. Da-
lijev oče je bil notar, sicer pa
zagrizen ateist in katalonski
nacionalist. Dali se je že pri
dvanajstih letih vpisal v sli-
karsko šolo, šest let kasneje pa
je začel obiskovati posebno šo-
lo slikarstva, kiparstva in gra-
fike v Madridu, kjer je tudi
spoznal Lorco in Bunuela. Ma-
ja 1924 je bil za mesec dni za-
prt zaradi očetovega politične-
ga delovanja. Leta 1925 je
v Parizu spoznal Picassa, dve
leti kasneje je v barcelonskem
Teatro Goya izdelal sceno in
kostume za Lorcovo dramo
Mariana Pineda, leta 1929 je
skupaj z Luisom Bunuelom
v Parizu posnel fihn Un Chien
Andalou (Andaluzijski pes), ki
kljub starosti še vedno šokira
gledalce, se spoznal s pariški-
mi nadrealisti, med drugim
s Paulom Eluardom in se no-
vembra javnosti predstavil
s prvo pariško razstavo, s ka-
tero se je uveljavil kot eden
osrednjih likov nadrealistič-
nega gibanja.
Začetna dela so zelo razno-
vrstna - od tihožitij do portre-
tov, od Picassovega kubizma
do čistega posnemanja Joana
Miroja. Sredi dvajsetih let se
začne izredno zanimati za po-
drobnosti in do potankosti iz-
delovati majhne detajle na
svojih slikah. Poleg rib, ki sko-
raj vedno najdejo mesto v nje-
govi umetnosti, se začnejo po
letu 1924 pojavljati še mravlje
in simbol ključa. In čeprav
njegovih najbolj znanih del na
razstavi ni, dajejo razstavljena
dela dober vpogled v ozadje
umetniškega snovanja, ki je
kasneje pripeljalo do svetovno
znanih slik.
Spremljajoče
prireditve
Tudi razstavo zgodnjih del
Salvadorja Dalija sprenilja vr-
sta vzporednih prireditev. Ob
začetku razstave so organizi-
rali enodnevni simpozij, na
katerem so raziskovali pred-
vsem Dalijevo delo v dvajsetih
letih tega stoletja v širšem
kontekstu španske in katalon-
ske kulture tega časa ter umet-
nikovo prijateljevanje z roja-
koma Lorco in Bunuelom. Šti-
rikrat na teden so organizira-
na predavanja o Daliju in nje-
govem delu, naprodaj pa je tu-
di knjižica za otroke z naslo-
vom Salvador Dali od A do Ž.
V knjižici po abecednem redu
opozarjajo na zanimivosti, ki
jih skrivajo posamezna dela.
in vabijo predvsem otroke
v starosti od 7 do 11 let, da
razstavljene slike pogledajo
z drugega zornega kota in se
približajo Daliju po svoje. In
kot je severno od Rokavskega
preliva v navadi, je na razstavi
kar precej otrok, od tistih naj-
manjših, ki na platna zrejo iz
športnih vozičkov, do malo
večjih, ki že hodijo okoli z blo-
kom in svinčnikom.
Kaj so iz Salvadorja Dalija
naredili v trgovini s spominki
ob galeriji, je pa seveda čisto
drugo poglavje. Poleg običaj-
nih reči, kot so razglednice in
posterji razstavljenih del ter
poseben katalog in vse mogoče
knjige o Daliju, so naprodaj
keramični lončki, ure, radirke,
škatlice in sestavljanke z Dali-
jevimi motivi, pa majice z dol-
gimi in kratkimi rokavi, uha-
ni, obeski, manšetni gumbi in
celo parfum Salvador Dali.
Očitno je nekdo med organiza-
torji tako temeljito (komerci-
alno) ponorel za Dalijem, kot
je mlado in staro pred enim
letom zaradi Jurskega parka
padalo v trans ob vsem, kar
vsaj približno spominja na di-
nozavre. Ampak dinozavri so
pač samo dinozavri. Dali pa je
vendarle Dali...
Piše; Mojca Belak
Naslovnica prospekta z razstave Lorca in Dali marca 1925
Z Markom in ravna tel jem smo se dogovo-
tili, da kar pri cerkvi zakurimo ogenj, popi-
jemo čaj in se vrnemo, ker v takem vremenu
nimamo kaj delati na vrhu Donačke gore.
Kmalu 'smo prišli do cerkve. Postrojili smo
jih po vodih. Niso bili zadovoljni, da zaradi
slabega vremena ne gremo na vrh.
Marjanov vod je pripravil ogenj in čaj,
'Si ostali smo šli nabirat suhljad za taborni
»gen;. Vsem ni dišalo nabirati suhljadi iz-
•od snega. Nini sem naročila, naj s svojim
'odam nabere suhljad na stoječih smrekah;
spodnje veje so suhe kljub snegu in te bodo
''adc gorele. Posamezne tabornike sem mo-
'"aia prepričati, da moramo delati vsi. Prej
^0 bomo nabrali drva, prej se bomo greli ob
°gnju.
NLsem bila malo začudena, ko vidim, da
že gorita dva ogenjčka. Stečem k taborni-
kom in zahtevam, da z mesta pogasijo.
»Kaj ne vidita, da sta zakurila v nepo-
sredni bližini gozda? In kdo vama je sploh
dovolil? Kaj vama niso povedali, da taborni
ogon; prižge tisti, ki se je pri delu najbolj
^^kazal! Ker smo vsi iz enega odreda, bomo
'nioli le en taborni ogenj. Na taborniškem
^zictu je že tako, da je treba brezpogojno
^bogati vodjo. Kdor tega ni sposoben, pač
"e more biti tabornik. Današnji izlet je za
Vsakega tabornika preizkušnja. Se bomo
^'f'č pogovorili ob skupnem ognju.«
Osuplo so me gledali in gasili ogenj.
Počasi je rasel kup v obliki pagode. Iskali
^fno najbolj pridnega tabornika. Večina je
^glasovala Jordana. Ker je Nina nabrala
precej suhljadi z drevja, je ob drugi vžigali-
kljub snegu ogenj zagorel. Zapeli smo
zborniško himno.
Ogenj gori. Ravnatelj, kot najstarejši ta-
l^^mik, je vse lepo pozdravil in povedal
nekaj iz zgodovine cerkve sv.Donata, ka- ■.
mor so se kmetje zatekali pred Turki. Mar-
ko je povedal nekaj o življenju na izletu,
kako je treba načrte v drugačnih vremen-
skih prilikah spremeniti in se držati dogo-
vorjenega reda. Posebno je poudaril o kur-
jenju ognja in nevarnosti požarov. O prija-
teljskih odnosih med sabo, pomoči, kako
pospravimo vse za seboj, odpadke od hrane
zakopljemo v zemljo ali pa damo v torbico
in odnesemo domov v smetnjak. Med tem
časom je nehalo snežiti. Zapeli smo še nekaj
pesmi, ko je Marjan sporočil, da je čaj
kuhan.
Vsak je poiskal svojo malico in jo z užit-
kom ob pitju čaja pospravil. Pogasili smo
ogenj. Rušo smo vrnili na prejšnje mesto in
se odpravili domov.
Bližali smo se že Rogatcu, ko nam pride
naproti Betka s starši.
»Ni mogla več vzdržati v hiši in šli smo
vam naproti. Sicer še kosila ne bi jedla,« je
hitela mamica.
»Tovarišica, Frido je tako nesramen, da
pravi, da mi bo kupil prstan,« potoži Betka,
ki hodi šele v prvi razred.
»Oh, zato pa ti ni treba biti huda, saj se
samo šali.«
»Tovarišica, nič se ne šalim, res ji bom
kupil,« odločno odvrne Frido, ki je hodil ob
moji desni. Vsi smo utihnili, kajti preveč
resno je govoril. Betka je bila izredno na-
darjena in lepa deklica. Kljub bolnim led-
vicam je bila tudi tabornica. Presrečna je
bila, če smo delali krajše izlete, da je lahko
šla z nami. Njena bolezen je bila resna in
neizprosna. Preden je izpolnila deset let, je
umrla.
Po dvajsetih letih sem srečala Frida z za-
ročenko na plesu in ga i^rašala: »Frido, se
še spominjaš, ko si v prvem razredu Betki
obljubil prstan?«
»Spominjam se še in mnogokrat mislim
nanjo. Tako silno sem jo imel rad, da sem
zbolel, ko je umrla. Samo ona bi bila moja
žena, če bi bila še živa.«
»Morda pa res. Tako bo pa srečna deklica
s tabo, če se bosta znala imeti rada.«
Nikoli prej in tudi pozneje nisem videla
take navezanosti med otroki. Kadar je bila
Betka bolna, ji je Frido nesel na dom zvezke
prepisovat. V šolo je prinašal njene pozdra-
ve. Nikomur še na misel ni prišlo, da bi ga
zafrkaval in se mu smejal. Stanovala je na
drugem koncu Rogatca, zato bi ji lahko
nosili bližnji sosedi.
Pred šolo smo se poslovili in sklenili, da
še gremo na Donačko goro. Zares so se še
vrstili izleti na njo v vseh letnih časih in
v vsakem vremenu. Nismo vedno prišli na
vrh. Nekoč smo prišli samo do Polajžarja,
ker se je prav tam vlilo kot iz škafa. Kmet
nam je dovolil, da smo vedrih na njegovem
seniku. Zarili smo se v seno, jedli malico in
delali načrte za prvo taborjenje. To ni bilo
lahko speljati, ker nismo imeli ne opreme
ne denarja in malo vodstvenega kadra. Od-
ločili smo se, da bi taborili kje blizu, kjer bi
bil poceni prevoz in blizu zdravniška po-
moč. Dala sem predlog - Kozje. Ob nogo-
metnem igrišču je Bistrica zajezena, mirna
in primerna za kopanje, v trgu je mesnica,
trgovina z vso prehrano in zanimiva okoli-
ca. Predlog je bil sprejet.
Ob koncu šolskega leta sem bila prijetno
presenečena. Ravnatelj je pohvalil moje de-
lo in dal visoko oceno. Mara, ki je učila
tretji razred, je dobila nižjo oceno. Od zavi-
sti se je pritožila in klevetala v pritožbi, da
se udeležujem verskih obredov, kar je bilo
strogo prepovedano. Še danes mi je to
uganka, od kod ji je prišla ta ideja. Že
mnogo le nisem videla od znotraj nobene
cerkve in prav zaradi tega sem imel s svojo
rodno družino spor.
Počitnice sem posvetila študiju za stro-
kovni izpit. Dodobra sem predelala po-
drobni učni načrt za vse razrede. Posebej
sem se lotila šolskega zakona, pedagogike
in psihologije. Tudi mož seje pripravljal za
izpite. Za mesec dni je šel v Ljubljano, da je
lahko študiral v študijski knjižnici, ker
knjig ni smel nesti domov. Ostala sem sama
z otrokoma. Na letnem taboru sta se pre-
hladila in imela drisko. Bila sta tako slaba.
da je zdravnik obljubljal bolnico, če se ne
bo izboljšalo. Stanje se je vidno slabšalo.
Vsa objokana sem šla na vrt po korenček.
Srečal me je dr. Šlogar. Bil je oče mojega
učenca in se specializiral za otroške bolezni
v Zagrebu. Zanimal se je, zakaj jočem.
Obrazložila sem mu. Pogledal je otroka in
predpisal neko novo zdravilo in dietno hra-
no. Po treh dneh se je stanje izboljšalo.
Domači zdravnik je priznal, da tega zdravi-
la ni poznal. Čez čas sta otroka ozdravela.
Jeseni sem opravila strokovni izpit. Še
bolj zagnano sem delala v razredu in učenci
■sem bila silno zadovoljna.
Aprila sem dobila stanovanje v Rogaški
Slatini. Spet selitev in iskanje novih varu-
hov za otroka. V Rogatec sem se vozila
s kolesom. Tri tedne pred koncem šolskega
leta sem padla s kolesom. Fant, ki je vozil
pred mano, je nenadoma zavil levo, ne da bi
pokazal smer. V trenutku sem ustavila in
zadela v železniške tračnice. Zlomila sem si
desno roko in dobila pretres možganov. Da
bi bilo stanje še slabše, sem dobila angino
s 40 stopinj Celzija. Do konca leta nisem
mogla v šolo, le zadnji dan sem prišla raz-
delit spričevala.
Učenci so me željno čakali. Prvič in zad-
njič mi je vsak otrok prinesel šopek cvetja,
nabranega na polju, vrtu ali kupljenega
v cvetličarni. Silno so me presenetili. Od
njih sem se težko poslovila. V glavi mi je od
pretresa in angine še vse bučalo, roka še ni
bila dobra, učenci bi pa se še kar pogovar-
jali. Žal sem se morala posloviti od marlji-
vih učencev, ki so me z iskrenostjo vsak dan
osrečevali in mi poklanjali neusahljivo lju-
bezen. Žal nikoli več nisem učila prvega
razreda.
Pouka je bilo konec, ni pa bilo konec
šolskega leta in pred nami je bil letni tabor.
Lansko leto smo prvi tabor spravili pod
streho. V naše zadovoljstvo so bili vsi otroci
zdravi in zadovoljni. Čakalo nas je letno
taborjenje v Donjem Milanovcu.
Pot je bila silno naporna. Vozili smo se
dva dni in dve noči. Imeli smo direktni vlak
do Beograda, nato z ladjo do Donjega Mila-
novca.
Ob vstopanju na ladjo so se naši »šefi«
izredno izkazali. »Šefi« so bili učitelji iz
osnovne šole, ki so dali mnogokrat vedeti,
da znajo nekaj več kot ostali državljani.
Št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
40
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
V&^StA CAH   ŽEROVNIIl
Najprej obvestilo za na-
grajenke prejšnjega meseca:
Nevenka Verovšek z Vojkove
5, Ana Hacin s Trubarjeve 26
in Jelka Šinkovec, Pod ko-
stanji 6, vse Celjanke, naj se
v začetku prihodnjega tedna
oglasijo v tajništvu našega
uredništva, kjer jih bodo ča-
kale nagrade.
Sonce nas je že dodobra
ogrelo, kljub temu pa s pravo
poletno modo še ne gre preti-
ravati.  Vremenoslovci  na-
mreč napovedujejo še nekaj
hladnejših dni. Če bo to dr-
žalo, se bo treba še kar ne-
kajkrat toplo obleči. Vendar
se moda ne meni preveč za
vremenske muhe, oziroma
njene zapovedi veljajo ved-
no. Že letos modna smernice
prisegajo na materiale, še
bolj pa bo to veljalo prihod-
nje leto, zato poglejmo, kak-
šen izbor nam svetuje naša
modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik.    Uredništvo
Etno-zmečkanine
Bilo bi neodpustno, a sko-
raj se je zgodilo, da bi v na-
ših modnih zmenkih ob po-
plavi najnovejših trendov,
pozabili na enega največjih
modnih krikov pomladi in
poletja '94 - zmečkanine.
Med posebnimi, tipično le-
tošnjimi učinki, je torej
zmečkano blago, kar vam se-
veda ne dovoljuje nikakršne-
ga veselja, da ste lahko
udobno »pomečkane«, pa ste
že modne!
Novi zmečkani materiali
terjajo zahteven tehnološki
postopek, učinek pa je od
daleč in na prvi pogled res
takšen, kot bi oblačilo »pre-
delal« kakšen pokvarjen
pralni Ftroj ali bi ga po dol-
gem času našli v neugledni
gmoti na dnu omare. Od bli-
zu in na drugi pogled so
stvari seveda bolj resne-
takšne umetelne zmečkanine
sploh niso poceni, pa še čez
mejo bo verjetno treba sko-
čiti ponje.
Sicer res spominjajo na ti-
ste mehko zgubane, stisnjene
in zmečkane materiale kot so
lan, sprana brušena svila in
gaza, iz kakršnih smo v se-
demdesetih letih nosile dol-
ga indijska krila. Torej na
čas, ko je etno-stil prvič
smelo vkorakal na modna
prizorišča. Priporočljive so
tudi etno barve (peščena,
afriška zemlja, drevesno
lubje...), vzorci so manj za-
želeni, saj se zmečkan efekt
s tem zmanjša, kombinirajo
pa se z gladkimi materiali,
kot so na primer antična čip-
ka ali prosojen muslin.
Modno plast zmečkanin
smo torej obdelali, kaj pa
njihova praktična lastnost?
Ni jih potrebno likati, niti
paziti, kako in kam sedete.
Le kdo bi se vznemirjal zara-
di nekaj dodatnih gubic?
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca maja:
KATERO IZMED NAJBOLJ MODNIH POMLADNO-
POLETNIH OBUVAL NOSITE TUDI VI?
a) »Špagarice« s polno peto,
b) natikače z visoko peto in debelim podplatom,
c) usnjene meniške sandale (jermeni, vezalke),
d) preproste balerinke (brez pete).
STROKOVNJAK SVETUJE

Boris Jagodic
Giht je presnovna bolezen, zaradi nje
trpi veliko ljudi. Vzrok je v prirojeni
motnji purinov, v povečani tvorbi sečne
kisline in v njenem zmanjšanem izloča-
nju zaradi drugih bolezni. Zato se krista-
li sečne kisline odlagajo v sklepih in dru-
gih tkivih. Bolezen se kaže v akutnih
vnetjih sklepov, zlasti enega.
Napad se prične z izredno hu-
dimi bolečinami v glavnem
sklepu palca na nogi. Prst je
zelo otekel, pordel in zelo bo-
leč. Vzrok temu je v slabi pre-
krvavitvi sklepov nog, pa tudi
v preobremenitvi zaradi pre-
velike telesne teže. Po vrsti so
prizadeti nart, gleženj, peta,
koleno, zapestje, mali sklepi
prstov rok itd. Bolezen se veči-
noma začne ponoči, napaden
sklep nabrekne, je zelo vroč in
tako občutljiv na pritisk, da
bolnika celo odeja, s katero je
pokrit, tišči. Napadi so precej
pogosti ponoči, čez dan pona-
vadi pojenjajo. Sčasoma se pri
bolniku razvije kronični pro-
tin s pojavom tofov - trajne
odebelitve zaradi nakopičenih
kristalov sečne kisline. Naj-
bolj so pogosti na uhljih, med
kitami, v sklepih, pa tudi
v srčni mišici, srčnih zaklop-
kah in drugje. Znatno odebe-
Ijeni sklepi so sprva še dobro
gibljivi, postopoma pa vedno
manj in človek postane nespo-
soben za delo, večkrat pa celo
popolnoma negiben.
Pri protinu je zanimivo tudi
to, da ga spremljajo še druge
bolezni in stanja, kot so debe-
lost, sladkorna bolezen, povi-
šan krvni pritisk, hiper lipide-
mija itd. Pogoste so tudi led-
vične bolezni, zlasti tam, kjer
je zmanjšano izločanje seča.
Največ obolelih je moških med
40. in 50. letom starosti, pri-
družijo pa se jim tudi ženske
v meni. Protin je pogost pojav
tudi pri bolnikih z luskavico,
pa tudi pri tistih, ki uživajo
veliko različnih tablet. Pojavi
se tudi zaradi zmanjšanega
izločanja ura tov skozi ledvice
pri ledvičnih boleznih. Vsaj
napad protina mora zdraviti
zdravnik. Imamo zdravila, ki
preprečujejo putiko oziroma
blažijo akutno in kronično
obliko bolezni, sami pa si lah-
ko pomagamo takole:
Pri protinu, ki ima vzrok
v motnji presnove purinov, je
potrebna stroga dieta, kar je
zelo težko pri ljudeh, ki so ve-
činoma navajeni dobro jesti in
piti. Viri sečne kisline so pri
teh bolnikih s hrano vneseni in
v telesu stvorjeni purini. Na-
pad spremlja slabo počutje,
nastopijo tudi prebavne mot-
nje: pomanjkanje teka, zoprno
zaudarjanje iz ust, obložen je-
zik, zaprtje in kislo spahova-
nje. Ob takih primerih je naj-
boljše zdravilo post. Pri tem
niso prepovedane samo tiste
jedi, ki dajejo veliko sečne ki-
sline, temveč vse, ki otežujejo
presnovo. Bolnik naj se nekaj
dni posti in uživa samo sadne
sokove in sadje, nato postopo-
ma preide na vegetarijansko
prehrano. Mesne jedi je pQ-
trebno čim bolj omejiti, uživa-
ti sme le kuhano meso. Od rib
lahko uživa le belo ribo, tudi
tu pa velja, da dajejo kuhane
ribe manj sečne kisline kot pe-
čene. Dovoljeno je eno jajce na
dan, zato pa veliko kislega
mleka in skuta. Prepovedane
so vse jedi, ki otežujejo preba-
vo - grah, fižol, beluši, zelena,
večje količine cvetače in para-
dižnika. Kakršno koli surovo
sadje pa sodi v nujno prehrano
protinskega bolnika; nekajd-
nevna dieta s pomarančami,
grozdjem ali jagodami mno-
gim ljudem olajša izločanje
strupenih snovi. Zmernost pri
jedeh je že pol zdravja, prav
tako pri pijači. Alkohol je pri
protinu neprimeren v vseh
oblikah, ker močno obreme-
njuje presnovo, poleg tega pa
uživanje močnih rdečih vin in
piva lahko sproži akutni na-
pad protina. Zato so prepove-
dane jedi iz drobovine in div-
jačine, mastne gosi, race in
druge mastne jedi, konzervira-
na hrana, zlasti sardine, skuše,
školjke, raki, ter čokolada in
alkohol.
Namesto alkoholnih pijač
lahko pijemo brezalkoholne,
priporočamo različne čaje. Ze
z večjim dovajanjem tekočine
v telo splahnemo sečno kisli-
no. Tudi tople kopeli in po vit-
ki bolečih sklepov olajšajo bo-
lečine, z njimi namreč spodbu-
dimo prekrvavitev in poveča-
mo topnost uratnih kristalov,
tako da se s krvjo odplavijo iz
sklepa. Prav tako dobro učin-
kujejo obkladki iz segretih
zeljnih listov.
Za ženske v meni je značil-
no, da na dan ne popijejo do-
volj tekočine. Izgovarjajo se,
da niso žejne - in res je tako.
Zato jih je potrebno enostavno
prisiliti, da ob določeni uri po-
pijejo vsaj dva do tri del katere
koli brezalkoholne pijače, čaja
ali kar vode. Po 50. letu staro-
sti bi morali popiti najmanj
dva litra tekočine na dan, da
ne pride do presnovnih mo-
tenj, protina, ledvičnih kam-
nov in peska. Zelo dober je čaj
za presnovo Krt, ki je sestav-
ljen iz mladih kopriv, regrato-
vih korenin, rmanovih cvetov
in listov ozkolistnega trpotca.
Lahko mu dodamo še mlade
brezove liste in popke. Eno ve-
liko žlico te čajne mešanice
prelijemo s pol litra vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo, da
se ohladi. Nato premešamo,
precedimo in pijemo toliko ča-
ja, da nam pride »čez ušesa«.
S tem in z dieto, ki je opisana
zgoraj, dosežemo, da se količi-
na uratov in sečne kisline
zmanjša, zaradi česar bolezen
redkeje izbruhne oziroma se
omili njena kronična oblika.
Tudi sveži sokovi iz vrtne kre-
se, peteršilja, zelene in luštre-
ka delujejo podobno, le da jih
je dovolj.
Za obkladke lahko uporab-
ljamo tudi bršljanove liste, ki
pospešujejo zmanjšanje ote-
kline ali nabrekline, s tem se
zmanjšajo tudi bolečine. Zato
je bršljan naravni analgetik, ki
ga ponuja narava zastonj. In
ko vas zgrabijo bolečine, si
pripravite obkladke, kopeli.
V liter mrzle vode damo dve
pesti zelenih bršljanovih listov
in počasi segrejemo do vrenja.
Nato pokrijemo in pustimo, da
se ohladi. Precedimo, v tekoči-
no namočimo gazo ali krpo in
jo položimo na obolelo mesto.
ASTROLOŠKI KOTI Et
Astroloamje lUANE
Šifra: Resničnost
ali sanje
Zanima me, kaj pravi moj
horoskop o mojih letošnjih na-
črtih. Včasih se mi zdi, da mi
ne bo uspelo, kar si želim, dru-
gič pa sem spet polna navdu-
šenja. Zanima me predvsem
prognoza za letošnje leto, roje-
na sem v znamenju škorpijona.
Ivana: Letos se bo skoraj do
konca leta v vašem znamenju
gibal Jupiter, kar je redek
vpliv, saj pride le na vsakih 12
let. Mislim, da bo prav Jupiter
vaše sanje spremenil v resnič-
nost. Zaradi svoje škorpijon-
ske narave ste včasih nagnjeni
k skrajnim razpoloženjem od
obupa do oboževanja. Nekako
značilno za vas je, da v mnogih
svojih življenjskih načrtih
izhajate iz sanj oziroma se od-
ločate na osnovi globokih pod-
zavestnih vzgibov in impul-
zov. Morda se zdi vašemu
partnerju (iz priloženih podat-
kov se vidi, da je precej druga-
čen kot vi) to nekoliko neobi-
čajno in zato teže sprejemljivo.
Vendar pa je vsak človek uni-
kat in zato se nikar ne prepu-
stite vplivu drugih. Le vi sami
lahko iz svojih sanj ustvarite
resničnost in nihče drug. Dru-
gi lahko imajo le takšno vlogo,
kot jim jo vi sami dodelite,
majhno ali veliko. Vsekakor
boste letos potovali, predvsem
po drugi polovici maja. Čas je
primeren, da počnete vse po-
membnejše zadeve, od napre-
dovanja pri študiju, do možnih
novih poznanstev in partner-
stev. Izbrali ste si morda malo
neobičajen način, da bi dosegli
to, kar želite, pa vendar je naj-
pomembnejše, da se vi sami
dobro počutite. Želim vam ve-
liko sreče in uspeha v 94!
Šifra: Maja
Hodim v srednjo šolo in sem
zadnje leto popustila pri uče-
nju, čeprav mi je prej šlo do-
bro. Razlog je, da sem se zalju-
bila, vendar pa se mi včasih
zdi, da mi ni pomoči, kajti všeč
sta mi dva fanta. Prej sem ho-
dila z enim, vendar me je za-
pustil po dveh mesecih zaradi
sošolke. Potem sem se zaljubi-
la v drugega, vendar se prvi
hoče vrniti nazaj k meni in mi
ne dovoli da bi bila skupaj
s kom drugim. Včasih je celo
nasilen. Ne vem kaj naj nare-
dim, saj mi poskuša onemogo-
čiti življenje. Zanima me tudi
kako kaže glede končanja
šole?
Ivana: Res si še zelo mlada,
vendar pa glede tega, da ti čas
teče počasi ni treba obupa vati.
Veš, tako gre ta stvar: do dese-
tega leta je tako, da časa sploh
ne opaziš, med desetim in
dvajsetim je cela večnost, od
dvajsetega do tridesetega leta
pa beži nekako normalno, po-
tem pa je večkrat tako kot v na
hitro zavrtenem filmskem tra-
ku! Torej, lahko si kar vesela,
da si še v obdobju »večnosti«!
Pravzaprav, izdam ti veliko
skrivnost, nikoli si ne želi pre-
več tistega hitenja! Kar se tiče
tvojega natalnega horoskopa
imaš veliko lastnosti Dvojč-
kov, Rakov in nekaj Škorpijo-
na zaradi pozicije Meseca.
Najbrž so se težave začele nek-
je pozimi, vendar pa se bodo
sčasoma razpletle, čeprav šeU
v začetku jeseni. Nikar si ne
dovoli, da bi tvoje čustvene za-
deve preveč zapletale šolo,
kajti potem ne bodo zadovolj-
ni starši, učitelji in še ven ne
boš mogla hoditi, tako da bo
konec tudi čustvenim zade-
vam. Mislim, da bodo počitni-
ce nekoliko ohladile tvojega
bivšega fanta, tako da se to n«
bo vleklo v naslednje leto.
Morda bi bilo dobro, da mu
pred vsemi na miren način ra-
zložiš, da ni v redu kar ti poč-
ne. Če pa to ne bo zaleglo se
obrni na starše, kajti tvojemu
novemu fantu ne želim novih
težav. Bolj previdna bodi
v zimskih mesecih, ki ti niso
najbolj naklonjeni.
Šifra: Spomini
Zadnji dve leti se nekako ne
morem premakniti v življenji
naprej. Vse bolj se mi zdi, di
nimam več energije za nove ci'
Ije. Zapustil me je tudi partnei
in nimam moči ali želje, da b
našla novega. Rojena sen
v znamenju Device. Zanimi
me prihodnost, če vidite ka
svetlejšega.
Ivana: Res je, da vam v zad
njih nekaj letih planetam
vplivi niso prinašali nič ugod
nega. Pravzaprav ste šli skoz
nmogo življenjskih preizku-
šenj. Vaš ASC se nahaja v zna-
menju Rib, Mesec pa imate
v Raku. Zato ste še posebej
ranljivi v zimskih mesecih, ko
planeti ustvarjajo opozicije na
vašo natalno karto. Vendar pa
vam bodo pomladni meseci
obnovili energijo, ki ste jo iz-
gubili. Za vas so zelo pomemb-
ni stiki z ljudmi, pa tudi razu-
mevanje z izbranim krogom
prijateljev. Najbrž je vaše delo
povezano z ljudmi, vendar ste
v odnosih zelo zadržani. Po-
skusite se sprostiti v prijetni
družbi, redno bi morali hoditi
ven, saj vas to sprošča! Nikoli
se ne zadržujte predolgo doma
če se slabo počutite, to bi vašo
depresijo le še poglobilo. Gle-
de na planetarne vplive, ki se
vam približujejo bi lahko re-
kla, da se boste v drugi polovi-
ci letošnjega leta počutili
mnogo bolje, še posebej jeseni
Prav tako so možna nova part-
nerstva, poznanstva, morda na
poletnih počitnicah, s tem pa
bo konec tudi vašega slabega
razpoloženja, k temu pa bi še
dodala da o preteklosti in biv-
šem partnerju raje ne razmi-
šljajte več, kajti iz priloženih
podatkov je razvidno, da si
dolgoročno gledano nista bila
namenjena, vajine potrebe in
pogledi na življenje so zelo ra-
zlični. Časovno gledano pa se
vam bo življenje povsem spre-
menilo po 95. letu.
št. 20 - 19. maj 1994'
št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
št. 20 - 19. maj 1994
4(
Banane, banane...
v kiosku v celjski Smrekar-
jevi ulici pogrešajo nič manj
kot dvajset kilogramov banan.
Nekateri zlobneži namigujejo
na potrebe znamenitih prijate-
ljev Vitomira Grosa ter Marka
Voljča. Ker pa banane niso
plačane, je ta možnost povsem
izključena...
Uboj po srn?
Janez Kocijančič: »Da bi
kdo od nas, kot je Janez Janša,
prišel dvalirat v enem večeru
v televizijski dnevnik, bi mo-
ral ubiti ženo in taščo.« Brez
komentarja.
Ministrska
SneguUčica
Naši ministrici Jožici Puhar
so stalna srečanja z delavci
prinesla silno veliko izkušenj.
Ker nikoli ne ve, kako bo po-
skrbljeno za dobrojedce, nosi
v priročni torbici ogromno
rdeče jabolko. Najbrž ne bi bi-
lo treba dolgo iskati koga, ki
bi vsaj pol jabolka zastrupil.
Hop po sendvičih
Ker je ministrica Jožica Pu-
harjeva prejšnji teden precej
obdelovala naš teren, je za sa-
bo pustila tudi precej sadov
(beri tračnic). Sodeč po izkuš-
njah v Velenju, kjer je bila Pu-
harjeva prva zvezda strankine
konference, bo ministrica
kmalu postala neke vrste de-
gustatorka. Sendviči so sla-
bost, ki se ji ne more upreti
niti ljubiteljica jabolk.
Kdo je lalo
Naslednja zadolžitev velenj-
ske vlade je, da pripravi knji-
žico Kdo je kdo v Velenju. Vsaj
tako lahko sklepamo zaradi
manjšega spodrsljaja direk-
torja Gorenja Jožeta Staniča,
ker ni prepoznal Štefke Kor-
deš z Zavoda za zaposlovanje.
Vendar pa je v tem tudi kan-
ček tolažbe za delavce: Gore-
nje Zavoda za zaposlovanje
sploh ne potrebuje (in bog daj,
da ga ne bo nikoli potrebo-
valo!).
Delavcu ni mar direktorjeva plača,
če le ve, da tudi njemu delati se splača.
Naj plače njihove bodo tajne ali javne,
o njih višini slišati je vsote bajne.
So res direktorji javnih zavodov v jok planili,
ko zvedeli so, koliko po novem plače bodo dobili?
Proslavili smo svetovni dan družine,
a bil je le dan kot vsak, ki mine.
Le redko zberemo se ob družinskem ognjišču,
potrošništvo vodi nas k čustvenemu grobišču.
Tudi družinska politika nas spravlja ob živce,
toda za živce, za živce pravo je pivce.
FRANCI ČEO
Laški župan Miloš Veršec: »A tole da je razvojna vizija Rimskih Toplic? Zdaj mi je pa vse
jasno...«
Aforizmi
Kar se Janezek nauči,
to Janez (pri)zna.
Kjer se prepirata dva,
dobi tretji plačo mi-
rovnega posrednika.
En narod lahko pre-
živi devet politikov,
devet politikov pa ne
more enega naroda.
FRANCI ČEČ
Mojster Vrčkovnik
Pri Vrčkovnikovih v Šoštanju so bili
v glavnem vsi muzikanti. Harmonika je bila
doma, po malem so vsi »cegotali«, tudi Rudi,
in oče je večkrat rekel: »Rudi, a nimaš bolj
pametnega dela, kot vleči harmoniko?« Ta-
krat je običajno zaigral tisto - Vsak kmetic
ima svojo veselje. Ampak v tistih časih je
bilo moderno igranje v ansamblu, vendar
ansambel s samimi harmonikami ni bil bog
ve zaželen, zato se je moral nekdo pač preu-
smeriti.
Rudi je imel veselje tudi do trobente in
glasbeni učitelj mu je dal star instrument, ki
mu ga je uspelo po več dnevih poliranja
usposobiti. Pa je učitelj ugotovil, da ima
predebele in neprimerne ustnice za troben-
to. Priporočil mu je bas in spet je prišlo na
vrsto poliranje in čiščenje. Pa instrument ni
hotel dati štime od sebe. Skoraj vso voljo je
izgubil. Bas je čez čas vseeno obvladal, tako
da se je lahko priključil skupini, ki je igrala
predvsem po ohcetih.
»Ne le, da smo igrali, predvsem smo zaba-
vali družbo s humorjem, saj veste, če je fajn
družba, vicev tako ne zmanjka, pa tudi igric
ne. Sem rekel, na primer, da prihaja med
družbo cirkus. Nekdo je pozvonil z uro, ki
naj bi predstavljala telefon in oznanil sem:
>Baje pride med nas cirkus, vendar pa imajo
hude živali, zato prosim, da stopite na stol.<
In vsi čakajo na stolih, telefon zazvoni in
spet se oglasim: >Draga družba, pravkar so
mi sporočili, da cirkusa ne bo, ker so med
vami sami osli, ki na stolih stojijo.<
Ali pa smo se igrali mrliča, nekoga položi-
li na >pare< in pokrili. Poiskali smo kakšno
z oblek'co in ji pač rekli, da naj gre ubogega
pokojnika kropit. In ko je pokropila, ji je
nekdo izpod par >špricnil< vodo med noge,
daje pri tem močno zacvilila.
Ze res, da danes muzikanti sedijo s svati
za isto mizo, včasih pa se nam je zgodilo, da
smo imeli svoj prostor ob peči ali v drugi
sobi. Tudi midva z bratom sva nekoč igrala
na gostiji, kjer so nama namenili prostor
v kamri, ob tem pa nama bogato obložili
mizo. Pa saj ne more človek toliko jesti in
sva enostavno hrano zlagala v kovčke od
instrumenta. Toliko bolj, ker so naju stalno
silili, >pa dajta no jest! Saj nič ne jesta!< in
nama kar naprej prinašali hrano. Malce
čudno je res izgledalo, ko sva odhajala in
sva instrumente nesla v eni roki, kufre
v drugi in naju je na tisto drugo stran tudi
bolj vleklo, vendar hec pa je bil.
Po ohcetih ne hodim več, vendar pa
v družbi še velikokrat raztegnem meh. Tako
imamo recimo vsak torek srečanje raznih
zasebnih rokodelskih mojstrov, kjer izme-
njujemo novice, povemo kakšen vic, zapoje-
mo. Mi pravimo, da smo torkovci. Sem tudi
v društvu farbarjev in kleparjev Šaleške
doline, kjer imamo svojega direktorja, po-
močnika, mojstra in vajence. Prišleki so va-
jenci in hec vsega tega je, da morajo nadre-
jeni čim bolj zezati podrejene. Vajenci mo-
rajo tako na mizo nositi, pomivati, dolivati
in ker sem že prilezel do mojstra, imam to
pravico, da jih >zajebavam<. Prav to soboto
gremo z eksprcsnim vlakom prirejenim iz
traktorja iz Velenja proti Dobrni do Voj-
nika.
Če boste torej srečali cug farbarjev in
kleparjev, vas vabim, da prisluhnete moji
harmoniki.«
EDI MASNEC
Ena iz Ruaije¥ega roiiava
Franci je prišel do dohtarja, ker je pač
imel govorno napako. In dohtarja je zani-
malo, kaj je Franci po poklicu:
»Kmet sem«.
»Kmet. No ja - govorna napaka res ne bi
smela vplivati na vaše počutje«.
»Pa me moti. Veste bi včasih rad ženo
poslal v pi... pi... pi..., pa vse kure v kuhi-
njo pridejo.«
Darja Kliček iz Podčetrtka je spisala šalo,
ki vam je v prejšnji številki Novega tednika
najbolj ugajala. Majdo Tašner iz Iršičeve
6 v Celju pa smo izžrebali med kuponi.
Znano je prizorišče največjega srečanja
Stranke šaljivcev Novega tednika, ki bo to-
krat v Loki pri Žusmu. Gostitelji, domače
gasilsko društvo, bodo poskrbeli za priredi-
tveni prostor, ki bo lahko sprejel 2 tisoč
obiskovalcev, seveda tudi za hrano in pija-
čo, mi pa bomo poskrbeli za dobro voljo. Na
prireditvi se bo predstavil tudi častni pred-
sednik Stranke šaljivcev, ki ga bomo izbrali
na našem izletu čez dober teden dni.
Šala tetina
Avtošoia
Po nekaj urah vožnje spra-
šuje bodoča voznica inštruk-
torja:
»Koliko še rabim do iz-
pita?«
Inštruktor: »Še tri«.
»Kaj, samo še tri ure?«
»Ne, ne. Tri avtomobile.«
Muba In sten
Muha sede slonu na rilec. »Joj, kako si
majhna,« reče slon sočutno.
»Morda sem majhna,« žalostno odvrne
muha, »ampak vedeti moraš, da sem bila
dalj časa bolna.«
Očala
v trgovino z očali vstopi zajec in vpraša
optika:
»Ali rabiš očala?«
»Ne,« odvrne optik začudeno, »jaz jih iz-
delujem, sam pa jih ne potrebujem.«
Naslednjega dne pride zajec spet: »Ali
rabiš očala?«
»Ne. Saj sem ti že včeraj rekel, da vidim
zelo dobro,« se razjezi optik.
Tretji dan zajec spet pride in vpraša: »Ah
rabiš očala?«
Tedaj optik pobesni: »Poberi se, ne mo-
rem te več videti!«
Zajec pa: »No vidiš, da rabiš očala!«
Osumljena
Miš drvi skozi pragozd. Ustavi jo lev:
»Kaj se je zgodilo, da jo tako žgeš?«
Miš: »Pomisli - posilili so slonico in sedaj
iščejo sumljive!«
¥ senci
Oče je imel sina. Nekega dne ga je poslal
v vinograd, da okoplje nekaj trsov. Čez ne-
kaj časa pride oče v vinograd in najde sina
spečega v senci. Ves ogorčen mu reče:
»Sin moj, nisi si zaslužil, da te sonce
greje.«
»Priznam oče, zato sem se pa ulegel
v senco.«
Oaza
v oazo afriške puščave je prispel nov ko-
mandant. K prvi smotri so vojaki prignali
tudi staro kamelo. Ko komandant to vidi,
vpraša podrejenega:
»Čemu ta stara kamela v oazi?«
Podrejeni odgovori ves v strahu: »Go-
spod, kamelo je imel prejšnji komandant za
spolno izživljanje.«
»Takoj odstranita kamelo,« zakriči ko-
mandant ves besen.
Po nekaj tednih življenja v oazi pokliče
komandant podrejenega in mu šepne: »Pri-
vedi tisto kamelo.«
Ne dolgo zatem se komandant ves uma-
zan in preznojen vrne, pokliče podrejenega
in še ves upehan vpraša.
»Za kakšno izživljanje je imel moj pred-
hodnik to kamelo?«
»Gospod, prejšnji komandant je večkrat
odjezdil v sosednjo oazo, tam je veliko lepih
žensk,« je odgovoril podrejeni.
Šale so prispevali: Hedvika MUŠiC iz Škofje
vasi, Damjana ZUPANEK iz Vojnika, Iztok
LAMPRET iz Šmartnega v Rožni dolini, Ama-
dej JAZBEC iz Žalca in Stane ŠUMEJ iz Šent-
jurja.
Čt.20 - 19. maj 1994