46.
posamezna številka i Oin.
^ IfobSIanl, v četrtek 22. marca 1923.
Poštnina pavšaflrana.
■ 'T..
Leto I.
NOVMTI
88ÄMBÜ® BrnNHABalil WK#Ü1»
*zhaia vsak dan ZiUtrsj, Izvzemšl pondsijke. Mesečna naročnina:
v tlubüanl Din 10*—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo DJn 29‘—
Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: ..NovosiMJublJana*. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon 2t 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č?k. uradu št 13.233.
1 r/
Kal sedal?
Izid volitev v Sloveniji je preseneti] le površne poznavalce resničnih razmer in pa strankarske optimiste, ki so na slepo verovali svojim strankarskim glasilom in frazam voditeljev. Realnih ljudi pa nikakor ni presenetil. Zakaj, če ima danes pri nas SLS 21 mandatov, je to tako naravno, kakor da nima JDS nobenega. SLS je stara, dobro organizirana stranka dela, ki je vedno znala izigrati med našim vernim ljudstvom verski moment. Zato so ji na razpolago taka moralna sredstva, kakor nobeni drugi stranki. Razun tega je izrabila povojno psihozo ljudstva v svoje namene.
Njej so največ pripomogli do tako velike večine ravno tisti, ki so toliko kričali o nevarnosti klerikalizma t. j. slovenski demokrati s svojo brezglavo politiko in izrabljanjem vladne moči v osebno strankarske svrhe. Orehi slovenskih demokratov so rodili sad — klerikalcem. Napredne vrste so cepili in jačiii s tem klerikalne. S svojo diktatorsko nadutostjo so odbili vse res-nomisleče elemente od sebe in dajali klerikalcem vedno dovolj izborne snovi, da so jo ti mogli izrabljati ne samo proti demokratom, ampak tudi proti Srbom in celo proti državi pri nepoučenem ljudstvu, seveda v svojo korist
Prav tako je naravno, da ni dobila mandata NRS pri nas. Saj so izgubile tla celo stare, razmeroma močne stranke, kako bi ga naj potem dobila Narodna radikalna, ki se je komaj mesec dni pred volitvami pojavila pri nas! Kljub vsemu pa ne bi bila izšla praznih rok, da se niso vrgle vse stranke in strančice v svoji slepi strankarski strasti z vso vehemenco proti nji in ji naprtile tale t. j. demokratsko grehe. Saj so za vse neuspehe vedno dolžili le radikalce In samo radikalce t J. tisto stranko, ki ima največ zaslug ne samo za Srbijo, ampak za vso našo širno domovino. Zakaj prav lahko rečemo, da mi ne bi danes imeli svobodne domovine, ako bi ne bilo na krmilu prevdarne in širokopotezne NRS v Srbiji
Slep bi bil, kdor bi danes še vedno varal samega sebe in si tiščal ušesa in oči pred storjenim dejstvom. Male in Pri nas tako številne stranke bodo morale revidirati ne samo svojih programov, ki ostanejo na popirju in so tako-^kog mrtve črke, ampak svoj nastop V javnosti. Če stranke ne bodo storile «ega, storili bodo pa še bolj temeljito ÄÜhovi dosedanji pristaši
Naravno, da je obstoj tako številnih strančic znak dekadence in propadanja zlasti v tako maloštevilnem narodu. Strniti bo treba vse protiklerikalne ele-mente — yse one, katerim je res pri srcu dobrobit države in naroda —• v močno In enotno falango. Ako pa bi danes prišli vsi voditelji skrahiranih in tepenih strančic skupaj in bi sklenili, da odslej nastopajo enotno in skupno ra zu-nnl bi to ne imelo dosti uspeha. Zakaj vsi dosedanji voditelji so diskreditirani pr ljudstvu in to ne bi hotela za njimi v ^ Pa 2e bi še tako zatrjevali ne*
■■	cf11? t^rebo take skupnosti.
,n y^telJi s svojimi strančicami Snorafo stopi« v ozadje vsaj za dogle-oen cas. Pojaviti se mora nova stranka, k! ima možnost združiti vse napredke m protiklerikalne elemente od zadnjega delavca, obrtnika, posestnika in J^govca, tja do najvišjeg^ uradnika. Po-javiti se mora stranka, kateri je do-»robit države in naroda nad vSe, stran, ^a, ki mora in tudi hoče ščititi svoje Somišljenike pred napadi nazadnjakov.
Taka stranka je pa narodno radi-*a,na, ki se je šele pojavila pri „as $;na ie za državo in narodno edlnstvo! m.*MDredni* «> ima voljo in moč svoja Ek«?iv?di uveljaviti. V njej se prav mko lahko udejstvuje delavec, kakor
E’S'- »Äk kakor oradnik. Brca
U. Md nošami. U	^
R.ToS “ “”0“	kalor
Na strankinem vodstvu pa ie ^ stranko organizira po vsej Sloveni» in fctvcde to organizacijo prav do podrob-**2? k* S defcna s$ dosezalo uspehi ia
Po volitvah v marosčno skupščino.
KONČNI IZID VOLITEV.
Beograd, 21. marca (Z) »Tribuna« objavlja sledeči izid volitev v narodno skupščino: radikale! 109 mandatov, demokrati 51, Radičeve! 70, dr. Korošec 22(?), dr. Spaho 18, muslimanski džemjet 13, zemljoradniki 9, Nemci C, socijalisti 3, bunjevci 3, dr. Drinkovič 2, samortojna kmetijska stranka 1, Romuni 1, črnogorski separatisti 2, srbska stranka 1, in napredni blok v Ljubljani 1, skupaj 312 poslancev, Ncoddan Je še cn mandat v šibeniškem okrožju v severni Dalrrac'jl Naknadno se morajo vršiti volitve še v nekaterih občinah.
Split, 21. marca. (Z) V volilnem okrožju Južne Dalmacije so dobili Narodni radikalci 9017, klerikalci 4318, Radičeve! 27.318, zemljoradniki Eraničevc liste 5379, demokrati 7434, komunisti 2629, dr. Trumbić 58C0, dr. Smodlaka 5363, in invalidi 733 glasov. Količnik znaša 6190. Ni izključeno, da dobe demokrati še en mandat v sinjskem c kraju na škodo Radičevcev.
Beograd, 21. marca. (Z) Predsednik vlade Pašič ter notr. min. Vujičič in minister ver Jovanovič so bili včeraj v avdijcnci pri kralju Aleksandru, kateremu so obširno poročali o izidu volitev v narodno skpščino.
Beograd, 21. marca. (Z) Današnja »Samouprava« ugotavlja v uvodniku, da pomenjajo nedeljske volitve v narodno skupščino veliko zmago Narodne radikalne stranke in poraz revizijo-nistov v Sloveniji, na Hrvatskom in v Bosni. Zaradi tega ostane naša država še nadalje trdno na temelju vidovdanske ustave.
DR. TRUMBIĆ PROPADEL?
Beograd. 21. marca. (Z) »Tribuna« poroča iz Šibenika, da je dr. Ante Trumbić propadel pri volitvah v Dalmaciji. V severni Dalmaciji je bil izvoljen na listi dr. Drinkoviča okrajni kandidat kmet Mate Ceruga. Ako se la ne odpove svojemu mandatu, potem dr. Trumbića tokrat ne bo v parlament. Propadel je tudi dr. Smodlaka.
RAZKRINKANA DEMOKRATSKA LAŽ.
Beograd, 21. marca. (3) Češkoslovaško poslaništvo v Beogradu je naprosilo Prcsbiro, naj objavi nastopni demanti: Novosadsko »Jedinstvo« z dne 17. t. m. je poročalo o nekem pismu, ki ga je baje poslal češkoslovaški minister za poljedelstvo Milan Hodža ravnatelju Gruniku za slovaške volilce v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerem, kakor trdi »Jedinstvo«, priporoča minister Hodža Slovakom, naj glasujejo za demokratsko stranko. Minister Hodža je naprosil poslanišTvo češkoslovaške republike, naj v njegovem imenu najkategoričneje izjavi, da takega pisma nikoli in nikomur ni poslal in da se niti direktno niti indirektno ni vmešaval v volitve v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi tega je vse, kar trdi »Jedinstvo«, do zadnje besedice neresnično.
UTIS V ATENAH. _
Atene, 21. marca. (B) Vsi listi v Atenah in po deželi komentirajo izid volitev v beograjsko narodno skupščino in izražajo'svoje zadovoljstvo, da je vlada g. Pašiča dobila tak uspeh pri volitvah.
Kombinacije o bodoči vladi.
Beograd, 21, marca. (Z) »Politika« piše: V parlamentarnih krogih so že začeli razmotrivati o raznih kombinacijah za sestavo nove vlade g. Pašiča. Narodna radikalna' stranka je prepričana ,da bodo vsi poslanci muslimanskega Džemjeta vstopili v radikalni klub, ki bo imel tako nad 120 poslancev. Najbrže bodo Nemci in nekatere manjše stranke podpirale g. Pašiča. Za sedaj se najbolj ugiba, kako se bo odločil g. Radič in kaj bo sklenila skupščina njegovih poslancev, ki so sklicani k zborovanju v Zagreb za nedeljo 25. t. m. Ako g. Radič ne pride s svojimi poslanci v
Beograd, upajo narodni radikalci, da bodo imeli v narodni skupščini potrebno večino in da bo parlament mogel delati. Ako pride Radič v narodno skupščino, mu bo g. Pašič ponudil sporazum in vstop v vlado. Ako pa g. Radič na to ne pristane, se bodo narodni radikalci baje obrnili do demokratov. Ako pa bi tudi ta kombinacija padla v vodo, potem to Narodna radikalna stranka prosila kralja, naj še enkrat apelira na narod in naj odreJi nove volitve, ker so v nedeljo dobili narodni radikalci relativno večino.
tatarske vesti is r&aše države.
Milan, 20. marca. (Izv.) Tukajšnji »Corriere de!la Sera« poroča, da so se vršile v nedeljo 18. t. m. v Ljubljani republikanske demonstracije, pri katerih je moralo nastopiti vojaštvo, ki je oddalo več strelov in ranilo več demonstrantov.
Trst, 20. marca. (Izv.) Tržaški listi priobčujejo od svojih »posebnih« poročevalcev silno tendencijozna in delo-
ma Izmišljena poročila o izidu skupščinskih volitev v Jugoslaviji Odlikuje se zlasti »Era Nuova«, v katere poročilih kar mrgoli netočnosti in zavijanja.
(V Italiji se takim tatarskim vestem smejejo ljudje, ki imajo po naših pojmih nekaj soli v glavi, pri nas pa se temu grohota jo krave! Ni pa izključeno, da se tudi pri nas najde kdo, ki bi nasedel takim (letnim vestem.)
Sokolsko zborovanje v Beogradu.
B e o g r a d, 21. marca. (B) V petek dopoldne dospejo v Beograd zastopniki Sokolstva iz vseh krajev naše države na zborovanje, ki se vrši v dvorani narodne skupščine. V soboto se vrše seje dopoldne in popoldne. Ob 8. zvečer se priredi v Manezu slavnostna akademija Sokolskega društva. V nedeljo po zbo-
rovanju točno ob 11. bo slavnostno bla-goslovljenje zastave Sokola. Zastavo je po načrtih Gjorgja Carapiča, tajnika pisarne kraljevih redov, umetniško izdelalo žensko društvo v Beogradu. B!a-goslovljcnju bo kumoval kralj Aleksander.
Za izboljšanje našega železniškega
prometa.
Beograd, M. marca. (Z) Da se «agotovi reden in dober promet na naših železnicah, je imenovalo prometno »dnistrstvo aktivno nadzorstvo, čije Iz-hliučna naloga je, da spravi naš promet a tako stopnjo, da morejo osebni vla-
ki redno in pravočasno odhajat! In prihajati. Prvo delovanje te komisije ;c pokazalo zadovoljiv uspeh. Sedaj gre ta nadzorstvena komisija’ za tem, da spravi v red pravilno prihajanje tovornih vlakov.
ODNOŠAJI Z ALBANIJO.
. jSrad’ 2l- marca. (B) Danes ob 11. ^poldne je sprejel zunanji mini-ser dr. Nmuč albanskega poslanika Te-
klonjo. Ta poset se spravlja v zvezo z rešitvijo nekaterih upravnih vprašanj, ki §e niso urejena med našo državo in Albanijo.
rÄSr-Ä
Ljudstvo bo kmalu spozab ni tak »bavbav«, kakor so jo' ričali med volilno borbo in Se Ivonino stranke oklenilo. Obra-
>0 tu njo * raznih, jaduvau» saj
jo bo krvavo potrebovalo zlasti po sedaj nastalih razmerah, in ko zopet napoči volilna bitka, takrat bo tndi v Slo-ven'ji odnesla zmago NRS. In ta zmaga bo v dobrobit l'.udstva in državo, ne pa posameznih voditeljev.
Izenačenje plač železničarjem.
Beograd, 21. marca. (P) Na intervencijo ministra dr. Zupaniča in prometnega ministra dr. Vclizarja Janko-
viča je sklenila vlada izenačenje plaS železničarjem, kakor svojčas uradni* štvu.
Konferenca u OsaSiii.
Opat rja, 21. marca. (O) Včerajšnja seja paritetne komisije, ki j; trajala poldrugo uro, ni dovedla do no-bega zaključka. Predsednik jugoslovanske delegacije dr. Rybaf je ponovno naglasil stališče beograjske vlade glede Baroša in Delte. Italijani skušajo pregovorili jugoslovenske delegate z razlogi pomorskega in prometnega značaja, pod katerimi spretno skrivajo svoje politične cilje.
Opatija, 21. marca. (O) Značilno za delovanje italijanske delegacje Je dejstvo, da se neprestano posvetuje z roškimi zastopniki, ki zahtevajo, da mo. rata pripasti Baroš in Delta skupnemu pristaniškemu konzorciju, katerega vprašanje še ni prišlo na dnevni red paritetne komisije.
Sušak, 21. marca. Tukajšnji »Primorski list« priobčuje resolucijo trgovskih in pomorskih krogov, ki so se izrek» proti mešanemu pristaniškemu konzorciju, kakor ga zahtevajo Italijani. Resolucija je bila poslana naši delegaciji v Opatiji Resolucija vsebuje apel na naše de’egate, raj se točno držijo rapallske pogodbe in st. margherltskih konvencij, kajti Delta in Baroš tvorita edino pristanišče jugoslovenske trgovine na severnem Jadranu.
Sušak, 21. marca. (Z! Paritetna komisija v Opatiji se je včeraj dopoldne sestala k seji, ki je trajala od 10. do 11. Predloženi so bili pismeni načrti za
sistemizacijo reškega pristamšča. Razpravlja» so tudi o načrtu, ki so ga predložili italijanski delegati, kateremu je naša delegacija ugovarja. Nadaljnja razprava o tem predmetu se je preložila na današnjo sejo. Ul bo zaradi tega zelo važna. Vč raj popoldne so zbore* vali strokovnjaki in so razpravljali o kastavrki coni. Gre namreč zato da s# Kartvu omogoči življem« in da njegovi prebivalci kakor tudi okoličani ne W plačevali tako ogromne carine za živ-Ijcnske potrebščine, kakor je bilo do-. sedaj. To vprašanje bo najbrže tako rešeno, kakor glede Zadra. Zato pride semkaj tudi predsednik našega posvetovalnega odbora dr. Laginja, ki bo kot dober poznavalec »ukaišnjili razmer dajal nasvete v tej zadevi.
Sušak, 21. marca. (Z) Paritetna komisija ima danes popoldne sejo, na kateri se bo razpravljalo o načrtih za konzorcij Reke. Italijanski predlog predvideva kombinacijo po tehničnem kriteriju v tržaški luki in po upravnem in juridičnem kriteriju v genovskem pristanišču. Kar se tiče trajanja tega konzorcija, žele Italijani, da bi ostal nekaj desetletij, da se zagotovi materijalna bodočnost Reke na zdravi podlag!. O tem načrtu, ki so ga sestavili dobri strokovnjaki, se je mnogo razmišljalo in Se je dobro proučil. Naša delegacija razliktfe reško pristanišče od baroške hibe in Delte. Reško pristanišče naj pri-pade konzorciju, baroška laka pa na.
Sssoraziam v Nišu.
Sofija. 21. marca. (K) Mešana jugoslovansko - bolgarska komisija v Nišu za ureditev še nerešenih vprašanj med Bolgarsko in Jugoslavijo je
v soboto končala svoje dele. Dosežen je bil rezultat, ki je obe strani popolnoma zadovoljil.
Anglija in vprašanje reparacij.
London, 21. marca. (K) Zakladni kancelar Bald'vin je pri nekem banketu govoril in izjavil, da sta za obstoj Anglije brezpogojno potrebna mir in delo. Anglija živi od svoje zunanje trgovine. Prešjl je nato na nesoglasja, ki vladajo med Anglijo in Francijo v vprašanju reparacij in izjavil, da Anglija smatra ono pot, ki jo ona zasleduje priti do reparacij za boljšo. Francozi so vprašanje varnosti nadredili vprašanju reparacij.
Zakladni minister je nadaljeval: Karkoli bi kdo na Angleškem v trenutku razburjenosti utegnil reči o francoskem mutarizrnu. a» o želji Francije Nemčijo razrušiti ali o kompletih francoskih državo kov, jaz tega ne upoštevam. Priznavam, da je želja po varnosti tako močna, da se ji Francija ne more ustavljati. Anglija je pripravljena mnogo žrt. vovati, samo da se končno uredi dolg; in reparacije.	>Ž'
Poruhrska akcija.
London, 21. marca. (K) »West-minster-Gazette« trdi, da je izvedela iz pooblaščenega vira, da bo Nemčija vsem zaveznikom poslala načrt dogovora glede reparacij.
L o n d o n. 21. marca. (K) Po »Eve-ningu« bosta Bonar Law i nlord Curzon danes zvečer sprejela angleškega poslanika v Berlinu lorda D’ Abernona, ki bo sporočil, kaj namerava Nemčija sprožiti glede na francosko-nemške pregovore,
London, 21. marca. (K) Delavski pos’anci Adamson, Buxton, Shaw in general Thomson so preko Pariza odpotovali v Poruhrje.
Pariz, 21. marca. (K) Kakor javlja »Agcnce Havas«, je medzavezniška
socijalistična konferenca v Parizu sklenila, da pošlje v Berlin delegacijo, sestavljeno iz po enega zastopnika udeleženih dežel Anglije, Francije, Italije in Belgje. Delegacija naj bi z nemškimi socijalisti razpravljala o rcparacijskih vprašanjih in o zasedbi Poruhrja. (YV) B e r H n, 21. marca. (K) Zavoljo aretacije deželnega sodnega predsednika v Essenu bodo 22. t. m. vsi uradniki in nameščenci justičnih ofclastev v območju deželnega okraja essenskega začeM s 24umo protestno stavko. Francosko okrožno sodišče v Verdunu je Nemca, ki je s strelom ranil francoskega vojaka, kateri ga je zasledoval na begu, obsodilo na 15 let ječe. (W)
....	I»».»	•	0
PREISKAVA V BOSANSKIH PREMOGOVNIKIH.
Beograd, 21. marca, (z) Komisija strokovnjakov ministrstva za šume in rude sc je odpeljala v Bosno, da ugotovi na licu mesta v tamošnjih premogovnikih, koliko sc dnevno izkoplje premoga. To je bilo potrebno, ker se je ponovno dogodilo, da so ostale železnice in razna industrijska podjetja brez prem; ga, dasi je stavilo prometno ministrstvo Premogovnikom na razpolago zadostno število prevoznih sredstev. Uprave Premogovnikov pa so se vedno izgovarjale, češ, da niso dobile dovolj vagonov. Naloga te komisije je, da to stvar preišče in zadevo uredi.
konflikt v češki premogovni
INDUSTRIJI.
Brana, 21. marca. (K) Danes se ie v predsedstvu ministrskesa sveta
vršila seja, na kateri naj bi se rešil konflikt v premogovni industriji. Po dolgem razpravljanju je bil dosežen sporazum v vprašanju delovnega časa. Glede na to je sklenila rudarska delavska zveza v soboto 24. t. m. sklicati novo državno konferenco, ki bi sklepala o nadaljnem postopanju. Generalna stavka, ki bi se morala začeti y soboto, se bo odložila do sklepa državne konference. Stavka v estravskem revirju traja dalje. ,	;	-
Danažnie prireditve
V	LjbuUanl;
Drama: »Oihctlo«. Red B.
Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Gnezdo »ubavi«. P. «M.:
Kino Tivoli: »Srdoma In Gomora«.
Kino Ideal: »Grof Monte Cristo« U.deL;
V	Maribora:
Narodno gl?(Lšče> »Teike riba«. Redi B. Piemiett,	—	^
fBmnrfc
»JOT^ÄNJC TJOVÖSTr.*
-    -i i m i.	- ------------—_______ -	- »• •••• •
S?ev. ?8 ^
--------—r
P'aiK — Radić — Korošec.
Y znamenju teh treh imen se je dokončala volilna borba. Pribičevič se je izločil sam. Druji ne prihajajo v poštev,
NRS je Izšla iz volilnega boja tako Ojačena, da bo imela eventuelno tudi sama kvorum v skupščini, t. j. zbornica bo sklepčna tudi ob navzočnosti samih radikalcev. In to je velikanski uspeh te naše stranke. — Saj je znano, kolikokrat je bilo treba v bivši skupščini šele iskati kvorum in delati zanj koncesije, samo da je šel dalie državni voz. Zmaga NRS je zategadelj sijajna nad vsa pričakovanja. Ako človek pomisli, kaj vse so pisarili zlasti demo-kratje o razsulu naše stranke, se mora je zlomušno nasmehniti in ponoviti staro prislovlco: Kdor drugemu jamo koplje itd.
Danes bi bilo še prezgodaj, pisati o možnosti bodočih kombinacij v skupščini in vladi. To tudi ni naša naloga. Le toliko rečemo: Kakor nam je prinesla ta volilna kampanja veliko presenečenja, tako je ne le mogoče, marveč celo verjetno In logično, da presenečenj še nj konec! Dal Bog, da bi bila ta presenečenja znanilci boljše bodočnosti za državo in narod.
Ali dvoje konstatacij nam bodi dovoljeno. Prva je ta: da so pri teh volitvah propadli vsi socijalni in razredni programi. Narod se je izrekel za nujno vreditev notranjega političnega sožitja vseh treh plemen ali narodov. (Pleme je zame višji pojem, kar — Rasse, n. pr. mongolsko ali azijsko, če hočete še slovansko pleme. Tako smo se doslej učili v šolah!) Kako naj se to izvrši, bodo merodajna imena: Pašič — Radič — Korošec! Bog daj vsem trem pravo pamet! O najboljši volji Pašičevi in diplomatski sposobnosti njegovi ne dvomimo!	H
Druga konstatacija Je ta, da so se dovršile volitve v Sloveniji in na Hr-vatskem v znamenju plebiscitnega glasovanja proti — demokratskemu režimu v znamenju splošnega upora in srditega nasprotstva proti dosedanjemu gospodstvu demokratov na Hrvatskem in v Sloveniji
To strahovito sovraštvo proti režimu ne datira od dneva, ko so radikalci razpršili koalicijo z demokrati, marveč ves odpor je bil naperjen proti tistemu režimu, ki ga je v koalicijskih vladah vzdržaval v Hrvatski in Sloveniji Pribičevič s svojo kliko demokratskega Iduba.
Da to moje spoznanje ni od danes, naj povem, da je že minulo dve leti, ko me je našel dr. Korošec v svojem klubu v Beogradu, kjer sem se razgovar-jal s poslancem iz Dalmacije in me med drugim vprašal, kako sodim o položaju. Odgovoril sem morda doslovno, gotovo pa po pomenu takole: »Naši de-rnokratje delajo za vašo stranko tako pridno in uspešno, kakor da ste jih vi drugi najeli za tako delo. Na njihovih grehih gre vaša pšenica v klasje.* — Dr. Korošec se je — smejal in ni ugovarjal. In res! Poslanci SLS so bili ves čas v Beogradu nekako tihi opazovalci. Pozitivno so se zelo malo udeleževali dela in pokazati nimajo kdo ve kakih uspehov. Ali prišle so volitve In SLS je pometla z vsemi strankami, celo SKS, ki ima pokazati marsikak lep uspeh za našega kmeta. Zakaj? Ker je oni režim, ki so ga vodili v Sloveniji demokratje, tako nesrečen, tako obso-vražen, da ga je ljudstvo hotelo kar naj-energičneje obsoditi. Volilo je zato slovenske klerikalce, najhujše nasprotnike tistega režima. Ako bi moglo izbirati še kake večje sovražnike, bi nje volilo in SLS bi propadla.
Ministrstvo notranjih poslov Je prvi vodil Pribičevič in za njim sami demokratje po nerodni in zli volji Pribičevi-čevi. Ali naj iz svojih dosedanjih člankov v bivši »Jugoslaviji« in sedanjih »J. N.« pogrevam naštevane grehe, ki so jih počenjali v vsej notranji upravi in ob naših mejah? Menda ni treba. Dovoljujem si le splošno trditev: Ob razsulu stare monarhije v Sloveniji ni bilo človeka, ki ni bil ginljivo navdušen za Jugoslavijo in njeno popolno edinost. O separatistih ni bilo sledu. — Ali Pribičevič in njegovi pomagači iz Slovenije in Hrvatske (Wilder, Denie-trovič itd.) so dosledno in nepretrgano trgali iz src in duše našega ljudstva vso ono idealnost in oduševljenost prvih časov, sejali so opravičeno nezadovoljnost in nezaupanje v državno upravo in bati se je že bilo, da ne bo pri tem trpela tudi naša državna misel. (Finančno ministrstvo je bilo skoro ves čas domena demokratov. Ali naj zopet govorimo o žigosanju, kolkovanju in zameni kron? O valuti, o amerikanskem posojilu, o Kumanudi-Plavšičevih špekulacijah, ki so oškodovali naše trgovstvo in industrijo za neštete stomilijone? Ali mislite, da so volilci na vse to pozabili?) Hvala Bogu, upajmo, da pa volilci SLS niso še padli v nastavljene mreže protidržavnih sanjarij! Ali dali so duška svoji nevolji in jezi proti demokratskemu režimu in skoro pometli z vsemi ostalimi strankami. Zdaj, ko nosijo sami odgovornost za bodočnost državne misli in edinosti v Sloveniji, bodo kladnokrvneje presojali našo državno krizo in pričakujemo od njih, da v teh usodepolnih dneh ne zagrešijo korakov, ki bi utegnili najhuje udariti ravno nas Slovence, čuvarje Jugoslavije ob ceve-ro-zapadni meji.
Pribičevičevstvo je doživelo v Hrvatski še usodnejši poraz! Ko je hrvatski sabor v oktobru 1918 v zgodovinski seji razveljavil nagodbo z Ogrsko iz leta 1869, ter proglasil svobodno trojedino kraljevino Hrvatsko, ki se združi s Srbijo v državo SHS ali kratko v Jugoslavijo, je bil tudi Radič med tistimi, ki so pozdravljali naše osvobo-Ijenje in ujedinjenje popolnoma v smislu najčistejše jugoslovenske ideologije! Ali tisti zli duh nesrečnega Svetozarja Pri-bičeviča ni miroval, ni hotel poznati duše hrvatskoga naroda in briskantno je spodil Radiča in danes ves hrvatski narod v najstrožjo opozicijo do nepričakovane skrajnosti. »Hrvatsko pitanje ne postoji!« Je kratkomalo odločil Pribičevič in vladalo se je v Hrvatski po tej njegovi prokleti devizi! Zdaj ima odgovor, kako to pitanje postoji — kar priznava ves svet. — Radič sam spočetka ni niti sanjal, da bo jahal kakor kralj na čelu armade pol milijona volil-cev, — kakor pred stoletji ni nameraval ne sanjal Martin Luther, da povzroči verski razkol in bo pričetnik protestantizma. — Radičeve vspehe je skrbno negoval Pribičevič, pa Wilder, pa Demetrovič pa vsi tisti podrepniki, ki so bili nositelji demokratskega režima v Hrvatski. Namesto da je Pribičevič naredil Stipico za ministra, ali kaj podobnega, ga je ponovno vrgel v luknjo in naredil je iz prej dosti neznatnega Stipice Radiča narodnega mučenika, heroja, gospodarja položaja ne le v Hrvatski, marveč Še dalje čez te meje.
Tako je, in nič drugače! Zdaj pa naj čiča Pašič posreba vso to juho, ki jo je varil in kuhal in mešal Pribičevič s svojimi sateliti v Sloveniji in Hrvatski! Upajmo, da se staremu in preizkušenemu državniku posreči, rešiti državo iz te težke krize. On je našo državo ustvari!, on naj jo očuva, mi pa gledamo nanj
Iz pmtnegs življenja.
— Trostov koncert. Trost živi umetnosti na Dunaju. Pa ne pozablja svoje domovine. Leto za letom nas poseča in nam prireja koncerte. O gmotnih uspehih teh koncertov je bilo malo slišati. Do zadnjih časov je bilo v ljubljanski publiki bore malo zanimanja za klavirsko umetnost. Sele Trost ga je dvignil :m po njegovem sijajnem uspehu na zadnjem koncertu dr. Čerina Je bilo soditi, da bo četrtkov koncert dokaj bolje obiskan, kot so bili klavirski večeri ponavadi. Polna dvorana iilharmonične družbe je pričala o priljubljenosti umetnika med nami in še bolj o rastočem zanimanju za pianistične koncerte. Naš Trost je prvi med prvimi slovenskih pianistov. Tudi v četrtek nas je o tem prepričal. Poslušali smo Chopinovo sonato v B-duru, tri največje klavirske koncerte L. M. Škerjanca in Musorg-skega »Razstavo slik«. Trostovo pred* našanje je odlikovala blesteča tehnika, izrazito doživetje umetnikove notranjo-sti. Popolnoma je prevzelo občinstvo, do nenavadnega navdušenja. Pravtako je bila Trostova ga Claire deležna prisrčne pohvale za svojo igro.
— »Pevec«. Pred kratkim smo priobčili poročilo o zadnjih treh izišlih zvezkih pevskega glasila »Pevec« in smo pozabili na sledeče: V glasbeni prilogi je priobčenih 8 narodnih pesmi Iz Celovca, katere is harmonizira! po zapi-
skih Stanka Vraza skladatelj Emil Adamič. Prva med njimi »Zrasle so tri drobne konople« za moški zbor ima v prvih štirih taktih prav isto melodijo kot Davorin Jenkova nekdaj srbska, danes jugoslovanska državna himna »Bože pravde«. Vprašanje je sedaj ali je Davorin Jenko uporabil narodno melodijo, (katero je morda v domovini slišal) za umetno skladbo, ali pa Je narod povzel napev himni. Drugi slučaj je popolnoma neverjeten in skoro nemogoč. Zanimivo bi bilo raziskovati to vprašanje, toda v prvi vrsti bi morali vedeti, iz katerih zapiskov Stanka Vraza je Adamič napeve vzel, po Streklju ali Kuhaču? —o—
— Pevski koledar za leto 1923 se dobi v Zvezni knjigarni v Ljubljani na Marijinem trgu št. 8. Pevska društva, pevski zbori in pevci, ki ge še niso naročili, naj to nemudoma store. Koledar vsebuje toliko zanimivega Čtiva in karikature M. Hubada, E. Adamiča, Z. Prelovca in 1. Dražila, da bi ga ne smela pogrešati nobena pevska družina. Cena izvodu 10 din, karikature se dobe tudi v razglednicah.
— Prvi plameni Sedem moških In mešanih zborov. Izdala Zveza učiteljskih društev v Trstu. Uredil Srečko Kumar. Krasna izdaja! Na zunaj skoraj luksurijozna, po vsebini dobra, deloma prvovrstna. Lep dokaz, da tržaški kulturni delavci ne spe. Saj je znano, da je Zveza učiteljskih društev v
s polnim zaupanjem, da bo kos tej svoji največji zgodovinski nalogi! A. O.
O tem predmetu nam je obljubljen z odlične srbske strani objektiven članek, ki bo osvetlil praktično stran na-rodnoradikalnega jugoslovenstva, kakor ga zastopa NRS.
Novosti iz Rušile.
SOVJETSKO-NEMŠKO DRUŠTVO.
V Berlinu se je vršil pod predsedstvom tajnega svetnika Georga Kieinoffa sestanek sovjetsko-nemškega društva. Prisostvovali so nemški inženerji in drugi strokovnjaki. Govorilo se je o tem, koliko bi mogla dati sovjetska Rusija Nemčiji neobhodno potrebnega materijala in kako bi nemški inže-nerji vzpostavili obrat v ruskih tvornicah za orožje in municijo.
NEMŠKA MIŠLJENJA O POMOČI SOVJETOV.
»Morning Post« poroča iz Berlina, da je dal znani nemški socijalist Karl Kautsky v »Vorwärtsu« izjavo, v kateri zatrjuje, da še —- na žalost — ni mogoče misliti na stvarno pomoč sovjetov v slučaju volne med Francijo in Nemčijo. Kautsky piše: Star.ie železnic se ne more vzporejati s stanjem predvojnih železnic Rusije. V deželi vladata glad in bolezen. Po vsej Rusiji je opažati znatno zmanjšanje gospodarskega deia in žitne produkcije. Meta-lurgična industrija producira samo 4 odstotke od produkcije v mirnem času. Produkcija tekstilnih izdelkov je tako malenkostna, da se ne more gotoriti o kaki panogi narodnega gospodarstva. Šole so iz gospodarskih razlogov zaprte, oni del učiteljstva, ki je vztrajal, pa dobi samo 12% one svote, ki je kot minimum za eksistenco neobhodno potrebna.
SOVJETI V BOLGARSKI.
Sovietski list »Tzvestüa«, uradni organ moskovskega sovjeta, priobčme v 29. številki poročilo svoje telegrafske agencije >Rosta« o spremembah v Bolgarski in poroča: Predstavniki antante so opozorili g. Stambolijskega, da vodi pravec njegove notranje politike k sporazumu s sovjetsko Rusijo. To da je primoralo sosedne države, da se oprimejo strožjih odredb proti Bolgarski, ako g. Stambolljski ne bi hotel spremenit! notranjc-političnega kurza. —• Stambolijski je zvalil krivdo na notranjega ministra Daskalova; obdolžil ga je za vso politiko Bolgarske, ki je bila nepovoljna državi !n Sofiji. Rezultat vsega je bil ta, da so sledile še razne druge aretacije nekaterih ministrov.
DRUGI ANGLEŠKI PARLAMENTAREC V MOSKVI
Nedavno je odpotoval v sovjetsko Rusijo anglešk poslanik in »sodrug« Kenu-ertsy. Nemci upajo, da bodo angleški in moskovski komunisti zahtevali od Francije, naj prekine svojo akcijo v Poruhrju. — Resničen cilj Kenuertsy-jevega potovanja še ni znan, vendar se misli, da je šel po denar za komunistično propagando po deželah zapadne Evrope.
KONFERENCA BALTIŠKIH DRŽAV.
Te dni je pričela konferenca, ki so !o sklicale baltiške države v svrbo ureditve nekaterih spornih vprašanj ter o stališču, ki ga bodo zavzele napram sovjetski Rusiji. Izgleda, da bodo sklenile pogodbo, po kateri se bo zahtevalo medsebojno zadoščenje v slučajih žalitve. Pred kratkim časom je zapustilo celo letonsko poslanstvo Moskvo; sedaj brani letonske interese finski poslanik. Baltičke države bodo v tej zadevi poslale v Moskvo solidaren protest.
PROGLAS »SVOBODNE DELAVSKE CERKVE.
Ker je postala »živa cerkev« bobševi-kom vse preveč konservativna, je nedavno vlada ustanovila novo udruženje; »Svobodna delavska cerkev« Ta cerkev je objavila v 31. listu ofidjelnega glasila sovjetov v »Izvestjih«, poseben proglas, ki pravi: Iz vseh cerkev •se imajo odvzeti vse posode in drug inventar, skupno z zvonovi Zvoniki se morajo spremeniti v meteorološke postaje. Duhovniki na! se progresivno okoristijo v tem slučaju, da se odpovedo svojim srednjeveškim halfinam, katerih ne smejo nositi niti v cerkvi. Posebno pozornost naj se posveti živi »cerkvi«: duhovniki naj se osvobodijo malenkostnih ukrepov v času, ko je potrebna radikalna reforma sedanjega praznoverja.
Trstu ustanovila pevski zbor, ki šteje 100 pevcev in pevk, in ki je že na več koncertih s svojim nastopom imponiral ne le neodrešenim bratom in sestram, marveč tudi nasprotnikom slovenskega kulturnega življa v Primorju — Italijanom. Duša tega zbora je Srečko Kumar, izvnten glasbenik, propagator izvajanja zborov iz najnovejše slovenske zborovske literature. Prav nič se ne čudimo, de je na njegovo inicijativo podvzela Zveza učit. društev smel korak na izdajo zborov primorskih skladateljev, katerim so se v zbirkah pridružili tudi kranjski. Ravnik, Premrl in Adamič. Vse sicer ni kleno zrno kar izdaja prinaša, pa vendar zelo Šibkih stvari tudi ni vmes. Najboljši zbor med vsemi je vsekakor J. Ravnika »Kam si šla?« na Golarjevo besedilo, nagrajen s častno nagrado pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Na pogled se zdi strašno trd oreh, kar pa v resnici ni. Izvajali ga še niso nikjer, ker manjka Poguma. Drugo mesto bi prisodili E. Adamičevemu mešanemu zboru tretje Pa St. Premrlovi »Zakaj?« Ostali so povprečno dobri, i>osebno novih glasbenih misli ne odkrivajo. Prva izdaja skladb Zveze učit. društev v Trstu zasluži, da se razširi tudi med nami. Ne smemo le zasužnjene brate pomilovati, podprimo njih kulturna podjetja s tem, da kupujemo publikacije. In vztrajali bodo... »Prvi plameni« se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu,
Franciia In Memliia»
Težite posledice, ki jih je povzročila zasedba Poruhrja po Francozih, pritiskajo z železno pestjo tako Francijo kakor tudi Nemčijo. Nemčija, ki je s svojim izzivalnim zadržanjem izzvala ta konflikt, je prizadeta seveda mnogo huje, kakor pa si je ona prvotno mislila. V Nemčiji sploh niso računali s tem, da bi mogla ta okupacija trajati dalj časa. Sedaj Nemci pač uvidevajo, da so se prav občutno zmotili, toda tega nočejo priznati, ker priznanje je že pol poraza. Večidel vsi ekstremni elementi v Nemčiji so prenehali s svojim trdovrtnim odklanjanjem posredovanja. Prvotno je vladalo v Nemčiji prepričanje, da bo dosledno izvajana pasivna rezistenca ubila že sama na sebi francosko akcijo. Ko so dan na dan prihajala poročila o trdnem vztrajanju nemškega prebivalstva, zlasti delavstva in uradništva, je slavilo prirojeno nemško sovraštvo do Francozov prave triumfe. Ako bi tedaj Francozi le malo omahovali, samo toliko, da bi to opazila najbližja okolica, bi bila njihova akcija resnično ubita. Toda Francozi so se zavedali, da bo imel njihov nastop le tedaj uspeh, ako ne gledajo niti na levo niti na desno, temveč gredo brezbrižno za ciljem. In to so Francozi dosledno izvajali. Končno so Pričeli Nemci le uvidevati, zlasti treznejši, nacijonalno ne prenapeti, da bo moral prej pasti njihov odpor, kakor pa francoska akcija. In prišli so v svet prvi glasovi o angleški ali ameriški intervenciji.
Tu pa je Francija pokazala, da ni pri Izvedbi svojega načrta omahovala niti trenutek. Izjavila je, da bi smatrala vsako intervencijo za vmešavanje v svoje zadeve. Nemci so spoznali, da bodo morali oni popustiti
Tak je položaj koncem drgega mesca zasedbe. Nemci iščejo pripravnega izhoda. Radi bi se pogajali, toda priznati tega nočejo. Njihova edina nada je Anglija oziroma Amerika, ki naj bi skušala uvesti ta pogajanja. Nemčija sama ne sme prositi zanja — ker bi s tem priznala, da je premagana in ker bi ji tedaj Francozi še laže narekovali svojo voljo. Kakor se je vršila poprej slepa in razijutena propaganda za vztrajanje pri odporu, tako iščejo sedaj Nemci skrivoma najpripravnejše poti, da bi jim ne bilo treba priznati, da so se v svojih prvotnih načrtih ušteli.
Gotovo je, da tudi v Franciji žele čim prejšnje rešitve spora. Ta želja je posebno močno razširjena med treznejšimi elementi. Oficijelna Francija pa o tem noče ničesar slišati in izjaviti
Će ne nastopijo kaki nepričakovani zapletljaji na evropskem političnem obzorju, potem je pričakovati, da bo Nemčija podlegla, to Je, prevzeti bo morala na svoja ramena vse ono breme, ki ji ga nalagajo mirovne pogodbe v obliki reparacij. Poleg tega najbrž tudi stroške zasedbe, kar bo tudi precej huđ udarec zanjo. Na vsak način pa H bilo za vso Evropo želeti, da se doseže treznejši sporazum, ki ne bo nikogar obremenjeval preko njegovih moči in ki bo pripomogel k čim prejšnji ozdravitvi sedanjih nevzdržnih razmer. Ruhrskl konflikt je splošno gospodarsko konsolidacijo za daljšo dobo preprečil, krive pa so pri tem tako Nemčija kakor tudi Francija in Belgija. Zato je dolžnost teh držav, da svojo napako čim preje popravijo, da ne bo radi njih trpela vsa Evropa.	ni
Pollfiline mmmth
NAŠA KRALJEVINA.
= Komunistična propaganda na Balkanu. Beograjske »Novosti« poročajo iz Carigrada. da so tja prispeli boliševiški emi-sarji Sajkov in Borovič, ki so imeli pri sebi ogromne svote denarja in razne propagandne letake. Njihov prihod se spravlja v zvezo z akcijo, ki so jo te dni podvzeli boljševik! z bolgarskimi komunisti. Boljševikl nameravajo v Carigradu osnovati središče bollševiške agitacije za balkanske države.
V	ta namen skušajo pošiljati razne agente kot ruske begunce v Atene in Solun in nato v našo državo. Stambolijski je radi tega protestiral pri boijševiškem zastopniku v Sofiji
Češkoslovaška.
= Hltukovci v vladno večino. V poučenih čeških političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest o tem, da se pripravlja nova orientacija slovaške ljudske stranke v smislu pozitivne državne in slovaške politike.
V	Bratislavi In Pragi so se vršila pretekle dn! posvetovanja, ki so — kakor se čuje — jako važna in katerih sta se udeležila bivši minister dr. Mičura ter minister P. Šra-mek. Zadnjega posvetovanja se je udeležil tudi Hlinka, ki se ie dal pri prvih posvetovanjih zastopati po somišljenikih svoje stranke. Široke mase slovaškega ljudstva, kar ga je pod vplivom Hlinkovlh agitatorjev, kažejo vedno večjo nezadovoljnost z uspehi opozicijskih politikov Hlinkove stranke. Govori se tudi, da bo imelo velikonočno potovanje ministra Šramka v Rim odločilen vpliv na pripravljalni preobrat v stranki slovaških separatistov.
POLJSKA.
= Iz poljske zunanje politike. Kakor poročajo iz Varšave, se bo sporno vprašanje glede javorinskega pasa med Češkoslovaško in Poljsko rešilo že v doglednem času in v smislu sldepa veleposlaniške konference. Zunanji minister Skrzynski ostane še nadalje v Parizu, da pripravi teren za vstop Poljske v Malo antanto. Szarota še za enkrat ne bo imenovan za poslanika v Berlinu. Na to mesto pride izkušeni ravnatelj zunanjega ministrstva, Jackowsky, ki bo opravljal svojo služt>o v lastnosti odpravnika poslov,
FRANCIJA.
Francija in reparacije. V listu »Revue de Geneve« rekapitulira Henri Heer (Belllkon) trnjevo pot reparacijskega vprašanja, ki je vedla od Versaillesa v Poruhrje. Z modro, psihološko uvidevnostjo analizira avtor vzroke in motive, ki dajejo razvoju ih pogreškam obeh strank v zadnjih dveh letih posebno obiležje, tako da se zdi, kakor da reparacijskega vprašanja sploh ni mogoče rešiti. Francija, ki je v Versaillesu to Londonu pozabila postaviti na polju reparacij mejo onega, kar bi se lahko doseglo» In ki je pokazala premalo energije, potrebne za ustrahovanje nevoljnega plačnika, se nahaja pred novo alternativo. Marš v Po-ruhrje ne zadostuje, treba bo priti zopet ven. Veliki problem bližnje bodočnosti od
katerega povoljne rešitve zavisi ne samo usoda Nemčije in Francije, je zapopadena v Moorovih besedah: ii fant chercher comment reaiiser les rčparations dans le domaine dconomique. To pa — morda s pomočjo Društva narodov? — na vsak način tako, da so vprašanje prestiža ne bi smelo siliti v ospredje od nobene strani niti z nemške, niti s francoske.
= Govor Loucheura. Te dni je imel bivši minister Loucheur v mestu Grenoble zanimiv govor, v katerem se Je dotaknil finančnega stanja Francije. V reparacijskem vprašanju — je izjavil Loucheur — je bila Francija tako uvidevna, da pri zasedbi Poruhrja ni nastopala brutalno, kar sta soglasno potrdili Amerika in Anglija. Nemčija se po krivici moti, če misli, da bo Francija v poruhrskem konfliktu popustila. Francija živi svoje normalno življenje, medtem pa Ja Nemčija oropana najbogatejših pokrajin. V poruhrskem konfliktu ne gre toliko za reparacije, pač pa za sigurnost Francije. Garancijska pogodba med Francijo, Anglijo in Ameriko ni bila ratificirana. Potrebna je torej druga rešitev- Francija ne zasleduje osvojevalnih ciljev, živeti pa hoče v nemotenem miru.
ITALIJA.
«= Volilna reforma v Italiji. Pospešitev volilne reforme, ki jo je sklenil veliki svet fašistovske stranke, bo dozorela približno 15, aprila. Tega dne mislijo fašisti predložiti svoj predlog parlamentu. Politični krogi v Rimu so mnenja, da bo parlament sklepal o tej zadevi še pred poletnimi počitnicami, potem pa bo najbrže razpuščen. »Gb ornale d’Italia« napoveduje nove volitve za mesec november. Opozicijonalno časopisje zatrjuje, da je predlagal Mussolini v velikem svetu nadaijni obstoj sedanjega parlamenta. Udati pa se je moral večini pokrajinskih zastopnikov fašizma, ki streme za oblastjo.
AVSTRIJA.
=* Sanacija avstrijskih železnic. Iz Dunaja poročajo: Generalni komisar dr. Zimmermann je izjavil da ie v svrho sanacije avstrijskih železnic potrebna sestava koalicijske vlade. Prometno ministrstvo se je odločno izjavilo proti prodaji oziroma zakupu zveznih železnic. Do konca t. L bo stopnjema odpuščenih H.000 železničarjev,.
ZEDINJENE DRŽAVE.
»c Izpopolnitev vojske. Kakor poroča »New York Herald«, je naznanil državni urad, da se bodo v kratkem napravili koraki za sklicanje konference, na kateri bi se dogovarjali o uporabi radlotelegrafije to zračnega letalstva v vojski. Po mnenju vlade bi sporazum o teh zadevah uredil vprašanja, Id so preostala od razorožitvene konference.
RUSIJA,
»= Boljše viški teror. V Tiflfsu so bol{-ševiki ua povelje »čeke« usmrtili nad 200 političnih ujetnikov. Ostali ujetniki so začeli stavkati z gladom, da protestirajo proti te» mu boljševiškemu terorju.
PROTITURŠKE DEMONSTRACIJE V SKOPLJU.
Skoplje, 20. marca. (Z) Vsied včerajšnjega incidenta med nekim na-cijonalistom in Turkom, pri kateri priliki je nacijonalist bil z nožem težko ranjen, je prišlo včeraj tukaj do velikih demonstracij in sicer pred uredništvom turškega lista »Hak«. Razbita so bila okna na nekaterih turških trgovinah, in nekoliko Turkov, ki so se slučajno nahajali na ulici, je bilo pretepenih. Vsied posredovanja orožuištva so se demon-strantie razšli.
POLJSKQ-RUSKA TRGOVINSKA POGODBA.
Voršava, 19- ^arca. (K) Kakor poročajo iz Moskve, so bili na drugi seji poljsko-ruske trgovinske konference izmenjani obojestranski načrti trgovinske pogodbe.
SPREMEMBA V VODSTVU SOVJETSKE REPUBLIKE. _
Pariz, 20. marca. (B) Listi javlja-, jo iz Rige: Glasom vesti iz Moskve je sovjetski izvrševalni svet pooblastil KliMova, Kamenjeva in Slatina, da vadijo sovjetsko politiko.
ARALOV JE VENDAR UMRL.
»Journal des Debats« javlja Iz čari« grada, da je sovietski predstavnik v Angori, Aralov, vendarle umrl, čeprav skušajo v Moskvi njegovo smrt službene uto" jiti. Umrl je tudi predstavnik Azerbajdžana, g. Albinov. Oba istočasno s®101?—„S! čaja sta polna taiinstvenostl V curizrao-sklh in angorskih krogih se razširjalo 01601
različne vesti
MtssajfB 2 w& jasnili MbH
JUTRAME NOVOST«
Ofie^üa novosti.
Opozarjamo naše cen}, naročnike, da do konca meseca marca l. L Poravnajo naročnino, ker jim drugače brezpogojno ustavimo list. Ravno tako prosimo vse one, ki smo jim pošiljali Ust na ogled, naj blagovolijo naročiti •Jutranje Novosth.
UPRAVA »JUTRANJIH NOVOSTU.
— Prihod romunske kraljice v Beograd. Včeraj ob pol 10. uri dopoldne je dospela v Beograd romunska kraljica Marija. Na kolodvoru so jo pozdravili kralj Aleksander ta kraljica Marija, kakor tudi predsednik Vlade Nikola Pašić in zunanji minister dr. Momčilo Nničić.
— Seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši danes ob 17. uri.
—	iz diplomatske službe. Po poročilu beograjskih »NovostU so bili imenovani za ministra I. razreda pomočnik ministrstva notranjih del Panta Gavrilovič in Iv. Markovič, poslanik v Berlinu, M. Jovanovič, Poslanik v Bernu, Milan Rakič, poslanik v Sofiji, in Vojislav Antonljevič, poslanik v Rimu. Napredovali niso: Tihomir Popovič, poslanik na Dunaju, dr. Colak-Antič, Jev-rem Simič, poslanik v Varšavi, dr. Miloje-Vič, poslanik v Budimpešti. — List poroča, da bo Imenovan za pomočnika ministra notranjih zadev Tihomir Popovič, za poslanika na Dunaju Antonijevič, za poslanika v Rimu Panta Gavrilovič, za poslanika v Berlinu Balugdžič, za poslanika v Atenah Jovan Markovič, za poslanika v Pragi Ljuba Nešlč, za odpravnika poslov v Tirani Ša-ponič, za poslaniško mesto na Reki reflektira več kandidatov, med njimi Tadič, Antič, Janič, Bodi, Todorovič in dr. Jankovac. Franc Čepljak, upravitelj zdrav, na Golniku, Jakob Adanič, uprav. inv. doma v Ljubljani. Za upravitelje v X .čin. razr. Aleksander Kuharič, upravni asistent invalidskega odseka, Anton Zorn, asistent državne pro-tezne delavnice v Ljubljani, Josip Simončič, upravitelj, dodeljen inv. domu v Ljubljani, Makso Reš, kanclist inv. doma v Celju, za upravitelja v XI. čin. razredu Ivan Ferm, Oficijant inv. odseka. Za adjunkte v IX. čin. jrazr. oficijall: Fran Albreht, Franc Podrekar, Ferdo Čeplak In Silvan Pečenko. Za oficijaie v X. čin. razredu kanclisti Josip Beguš, Andrej Sturm, Alojzij Mramor, Janko Lapajne, Stanko Grabner in Ivan Cotič. Za definitivnega kanclista v XI. čin. razredu je imenovan prov. kanclist Alojzij Oražem. — Absolvirani živinozdravnik Vekoslav Štibler je imenovan za prov. uradnega žlvinozdravnika pri oddelku za kmetijstvo.
—	dede spornega mandata med kandidatoma nemške gospodarske stranke Fr. Schauerjem in socijalistične stranke delov-skega ljudstva Rudolfom Golouhom še vedno ni padla odločitev. Glavni volilni odbor ie odkril nekatere pogreške, ki so se popravile v korist Golouha.
— Imenovanje v državni službi. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani sta bila imenovana za supienta Vladimir Šubic in Vladimir Mušic, dipl. inž. in predmetna učitelja na srednji šoli. Za arhivarja IV. razreda pri poštno-telegrafski direkciji v Ljubljani je Imenovan Anton Čuček. Pri pošti na Jesenicah je postavljen po službeni potrebi poštarja IV. razreda Kare! Avsec. — Pri Oddelku za socijalno politiko pokr. uprave Slovenijo v Ljubljani so imenovani: za Svite,,e v IX. čin. razr. Aleksander Ku-Rog/ S^atinT*1! asistent invalidskega doma y
»i	v država! službi. Okraj-
«l	Jank« Vidic je premeščen od
Äe5*^Tars^ v Kočevju k okrajne-Biu glavarstvu vBrežicah, in okr. komisar fe. Tina Čuš Iz Dok Lendave k okr. glavarstvu v Kočevju. Kanclist Josip Hvale od
^‘avars^^.^.^0niii:ah k pokr. upravi oddelku za notranje zadeve v Liuhliani in kanclist Josip Jeran od pokr. uprave v Ljub-Jtani k okr. glav. v Brežicah. Premestitev kanclista Alojzija Cevnje od okr. glavarstva y Brežicah k okr. glavarstvu v Črnomelj se razveljavlja. Omenjeni je premeščen k okr. Glavarstvu v Konjicah.
*	— Nov gerent v Dol Lendavi Za ob-
r®*kega gerenta v Dol. Lendavi je ime-r°Van namesto okrajnega komisarja dr. TI-118 Čuša, odvetnik dr. Ivan PikuA . —• Upokojen! so bili: učiteljica čipfcar-£*• šole v Kamni gorici Marija Kališnik-•vopač, poštar Karel Tertnik in kontrolor •fnko Kranjc ter Martin Grubič, sodni slu-V Brežicah.
, . Šušteršičev »Ljudski dnevnik«, ki osnovan kot volilno glasilo Sušterši-Narodne ljudske stranke, ja z včeraj-& dnevom prenehal Izhajati.
Zdravniške ordinacije za člane Okro-Da ae na 28 zavarovanje delavcev. — valu hni!??TOore sedanjemu hudemu na-urah. bodo^J» Posebno v dopoldanskih ,lanske PoslovS?bnV i?,n-bula.tor,iiu nlkl tako-le	St 2’ zdrav'
dan od 8 do pon^ 0b	vsak
Žič od 9. do Dol l& ure 8- Pavel Jane-od’pol 1L do**« Ijl_ure 8- dr- Jvan Zajec, ta, vsi trlje na	E- dr. Peter Košeni-
R örfg Ä	ođ pol 13.
S Bosd.,n Bert ,,	' ^
2« do 18. ure g. dr. Franc itSf 0ba m 5Wgyo (telesne poškodbe, rane itdT ^ Mina? obenem » ortopedijo Uzkrit vJUIe ndov, hrbtenlce-Ud); vsak dan iv ^fmši četrtka od 8. do 9. ure K.
Demiiur za kožne to spolne bolezni, ob S5k,1,b četrtkih to sobotah od pol 13 ^ boj«re g. dr. Ivan Pintar za ženske Splošno 1,1 Porodništvo, četrti zdravnik za Wem^ctao. kojega imenovanje se v 17. nrf	bo ordtoiral od 15. do pol
äafajo v	za zdravnike se iz-
SIKtik o^vMnlcI, Gradišče št. 2 vsak Poldne pribah id5,18- ure* talc0* da tudi po-tdravnlka. PriS«! lahko dobe takoj ta nezgodi	do Pont05! °b žlezni
taiJalčeviin, da<3°ua2uie 8 potrdilom deio-«nposlen.	w *avarovanec resnično
««vanje ueiavcev v Zagreb., C j®- Jebruarja 1923 ste bffl goniU
je njih sedanji (likvidacijski) delokrog prešel v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava I. v Ljubljani« bodisi na bivšo Železničarsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, ki je od 1. julija 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava II. v Ljubljani« od sedaj naprej pošiljati na naslov »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradoviće-va ulica 44/1. O tem se obveščajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so bili dosedaj člani imenovanih zavodov.
— Zvišanje štipendij medicincem. Ministrstvo za prosveto je odredilo, da se štipendije za naše medicince v inozemstvu zvišajo na 800 dinarjev na mesec. Razen tega bodo dobivali vsake tri mesece po 400 dinarjev za šolske potrebščine.
— Afera tvrdke Hacker & Co. »Politika« pravi, da bo preiskava v znani aferi poloma tržaške tvrdke Hacker & Co. končana še ta teden. Po odredbi finančnega ministra ie sestavljen seznam krivcev, katerim se kazen naknadno odmerL
— Poštni promet v Dalmaciji. V ozemlju, ki so ga Italijani v začetku t. m. izpraznili, so začeli poslovati naslednji poštni in brzojavni uradi: Biograd, Filipjakov, Iž veliki, Novi grad, Pokoštanc, Pažman, Pose-darija, Preko, Šali, Tkon, Uljan, Zdreiac, Zemunih ter zadnji čas tudi:	Ist, Mulat,
Nin, Olib in Silba. Pomniti pa je, da je poštni promet zaenkrat omejen na privatne in službene pisemske pošiljke ter službena to denarna pisma.
— Razpust društev. Zaradi nezadostnega števila članov ste bili razpuščeni društvi: »Vzajemno strokovno društvo krščanskih premogarjev« v Zagorju ob Savi in krajevna 'organizacija »Kmetsko delavske zveze« v Zgornji Sv. Kunigundi.
— Razpis učiteljsko službe. Na deški petrazredni osnovni šoli .v Ljutomeru se razpisuje nadučiteljska služba v stalno namestitev. Interesenti naj vlože svoje prošnje po predpisani službeni poti do 21. aprila 11. pri krajnem šolskem svetu v Ljutomeru
— Poslaniška poslopja v Beogradu. — Poročila iz Beograda pravijo, da bodo tamošnja poslaništva Anglije, Madžarske in Belgije še to leto sezidala svoje posebne posianiške palače.
— Začetek pomladi. Včerajšnl dan je bil koledarični začetek pomladi. — Sobice vzhaja že ob 6. uri 5 min. in zahaja ob 6. uri 11 min., torej sta dan in noč prilično enako dolga'. Po 100 letni pratiki bo konec meseca marca zelo mrzel in bomo imeli najbrže nekaj snega. Tudi mesec april baje ne bo mnogo boljši. Do 20. se bodo vrstili viharji, mraz in deževje in šele v drugi tretjin meseca se bo vreme zboljšalo. Splošno se pričakuje, da bo letošnje poletje zelo deževno.
— Vroča prošnja. Bliža se Velika noč, m! najbednejši stradamo! Tu se v obupnem položaju obračamo do plemenitih src, da nam priskočijo na pomoč! — Vsi tisti, ki ste se veselili in zabavali v predpustu, spomnite se nas slepih, sedaj v postu, ki se Že bliža h koncu, tako, da se bomo lahko tudi m! stradajoči siepi veselili Velikonočnih raznikov. Prosimo uslišanja! Za svoje sotrpine, odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
— Velikanska škoda v s! e d povodnji. Po podatkih, ki jih je dobilo ministrstvo za kmetijstvo, znaša skupna škoda, ki so jo v poslednjem času povzročile povodnji, nad 800 milijonov kron. Najbolj je trpela Vojvodina in Macedonija.
— Novo Javno skladišče. Ministrstvo za trgovino je otvorilo na zagrebškem kolodvoru novo javno skladišče za sprejem brzovoznega blaga. Od sprejema so izključeni eksplozivni predmeti, blago, ki se rado vname, mrliči In žive živali.
-7 Mariborske vesti. Včeraj 20. t. m. je umri v tukajšnji bolnišnic! v 43. letu starosti g. Ivan Lašič, strojevodja južne železnice. — V petek 23. t. m. ob 8. uri zvečer bo v mali kazinski dvoran! občni zbor Protituberkuiozne lige. Po končanem dnevnem redu predava g. docent dr- Matko o pomenu višinskega sobica in Röntgenovin žarkov.
— Namesto na volišče v zapor. V soboto sta se v Polički vasi v Slovenskih goricah sporekla viničarjev sin Alojz Repnik m posestnik Bauman. Repnika je prepir tako razvnel, da je potegnil velik kuhinjski nož in ga zasadil Baumanu v prsi. Po par korakih se je Bauman zgrudi! in umrl, ker le bil zadet naravnost v srce. Morilec je ou aretiran in odveden v mariborske zapo-r3- Pri zaslišanju je izpovedal, da ga je prvi napadel Bauman, kar naj spričujejo njegove ranjene roke. Ljudje pa so mnenja, ?2LSe ? Kepnik sam opraskal, da bi si s sodkčein	SV°I Položaj pred
. ,	nesrečo. V Mostah prt Ljubija-
e ,	o80 v®d otrok »skrivalnico«, dietni
,	, -Frane, sin Železniškega čuvala pa se
je skrij za peko gramozno trn go, katera je padla nanj in mu zlomila obe nogi. — Ivan Ocepek, posestnik iz Doberla, Je delal $vo-Jenrn prijatelju »ofreht«, pri čemur je hotel tud! streljati. Vzel je neko staro puško ter ž njo streljal, Ta se mn je pa pri prvem strela razletela to mu raztrgala levo roko. — Družina trgovca Zargfja se Je peljala včeraj s konji na sprehod. Nedaleč od Baričevega se jim je voz na nekem ovinka nenadoma prevrnil Pri tem si Je zlomila gospa Žargijeva levo roko. Večje nesreče ni bito. Vse nesrečneže so pripeljali v ljub-Hansko bolnišnic».
— Otročji pretep. Na poti iz šota domov so se sprli otroci med seboj ter se tudi pretepali. Titko Grčar, sin učitelja Iz Ljubljane, pa je pograbil součenca Ivana Zadnikarja ter ga tako močno vrgel ob tla, da je zadobll precejšnje notranje poškodbe, vsied česar je moral Iskati pomoči v bolnišnici.
, — Fantovsko maščevanje. MB Franc, uf J^sestnika iz Soteske pri Moravčah, se brp* . , zve£er domov. Na cesti pa so ga ter hrl.ak,esa vzroka napadli Anton Bištan tla In Ja ir3." ta J<>siP Klopčič, ga podrli na s čevlH n^'°^no Pretepli, nakar so hodili še ležal	&sa. daje MIŠ ob-
poškodbe .vs?£7'ad«b» 1« težke j»tranie m v bolnišnico. ar 50 «» “»tali odpela. V Južni^SrbiH^u0^ «rebrnega denar-fcjvtov. H ÄÄCK1? 5?w nljo precejšnio množino srebnuh dtoitov Tihotapci so bfll odvedem v zkopSc*
- Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko p®-ko, ker so isti priznano najboljši In naje«, nej’ši. Glavna zaloga na drobno in debeta v IjaWjBftj, Qm 20 to Aleksandrova i.
Mmosti iz Primorske.
—	t Notar Tomo Šorli. Nenadna smrt Je tožnim Istranom ugrabila podgrajskega notarja Tomo Šorlija, ki se je zanje boril do svojega poslednjega vzdiha. Žalostna vest je pretresla srce vsakega Jugoslovena, ki se zaveda, kaj je pokojnik pomenil za teptano istrsko ljudstvo in za vse Jugoslovane v Julijski krajini. Lahko bi še danes živel v svobodni Jugoslaviji, ko ga ne bi gnala ljubezen med svoje sorojake, katerim je hotel s svojim bogatim znanjem pomagati — Radi svojega stremljenja po političnem, gospodarskem iu kulturnem razmahu tlačenega naroda je bil vedno preganjan od Italijanov to italijanašev. To pa ga ni motilo, da ne bi s prirojeno mu živahnostjo in železno vztrajnostjo skrbel za zasužnjenega istrskega ioneta. Ta mož je sedaj mrtev, pač pa živi njegov spomin, ki bo vzpodbujal k nadalinemu delu. — Tomo Šorli je bil rojen L 1881. v Podmelcu to se je po končanih pravnih študijah posvetil notarskemu poklicu. Med svetovno vojno je bil vjet in je prišel v Pariz, kjer je vodil pisarno »Jugoslovanskega odbora«. Po premirju je bil ekspert na mirovni konferenci v Parizu, odkoder se je vrnil v Ljubljano, kjer je mnogo delal za primorske begunce. Vendar pa se ie ob prvi priliki vrnil v Podgrad, kjer ga je 20. t. m. doletela nenadna smrt. — Bodi mu lahka ljubljena istrska zemlja.
— Umor v Ročinju. Neznani morilci so umorili znanega posestnika iz Ročinja, Fr. Kregana. Ker je nesrečnež pred kratkim dobil izplačano vojno odškodnino se domneva, da je bil vzrok njegove smrti pohlep po denarju.
— Slovenski odvetnik v Tolminu. V Tolminu otvori po Veliki noči svojo pisarno soriški Slovenec dr. Viktor Devetak.
-- Občinski svet v Kobaridu pred razpustom. Voditelj kobariških fašistov Italijan Sigurtä je pričel proti občinskemu sveto v Kobaridu gonjo, ki je usmerjena na razpust občinskega sveta, čeravno ni za ta korak nikakih razlogov.
-- Izpiti iz slovenske stenografije. Prošnje za pripustitev k usposobijenostni preizkušnji iz slovenske stenografije za srednje in njim sorodne šole v Ljubljani naj se vlože do 15. aprila t. 1. pri predsedništvu izpraševaine komisije, pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere. Preizkušnje •se bodo vršile dne 27. aprila na I. drž. gimnaziji v Ljubljani.
— Izpraševaina komisija za kandidate učiteljstva na trgovskih šolah. Komisija za kandidate učiteljstva na dvorazrednih trgovskih šolah se je izpopolnila tako-le: predsednik komisije Ivan Šubic, višji šolski nadzornik v obrtno in trgovsko šolstvo za Slovenijo, ki je obenem izpraševalec za II. skupino predmetov; predsednikov namestnik ter obenem izpraševalec za II. skupino predmetov dr. Ludovik Böhm, ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani. Izpraševalci za I. skupino predmetov: ravnatelj državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani Josip Gogala, prof. na trgovski akademiji v Ljubljani Franjo Sič, predmetni učitelj ca trgovski šoli v Ljubljani Peter Modic. Izpraševalec za II. skupino predmetov inž. chem. Ivan Bartol, ravnatelj mestne plinarne. Izpraševalec za slovenščino kot učni jezik dr. Valentin Rožič, prof. na tehniški srednji šoli v Ljubljani.
— Natečaj za sprejem gojencev v podčastniško šolo vojne mornarice. Na podlagi odločbe vojnega ministrstva se sprejme meseca oktobra t. 1. v podčastniško šolo vojne mornarice v Šibeniku do 120 mladeničev iz civilnega prebivalstva za gojence. Svojeročno spisane prošnje za sprejem, v katerih izjavljajo kandidati, da pristajajo na zahtevane pogoje, se morajo najtesneje do 30. junija 1923 poslati komandantu podčastniške šole vojne mornarice v Šibeniku. Natančnejši podatki so razvidni iz št. 27 »Uradnega lista«.
iz društvenega življenja.
— Tovariš! TrtglavanJ! V četrtek dne 22. marca 1923 se vrši na verandi »Pri Tišlerju« sestanek kultornoznanstvene sekcije. Dnevni red: 1. Program novega načelnika. 2- Predavanje tov. fll. Fr. Baš: Reka na mirovni konferenci v Parizu in razvoj reškega vprašanja do Rapalla. 3. Prosti razgovor. Začetek ob tri četrt na 20. Udeležba za aktivne Triglavane obvezna, gg. starej-štae vljudno vabljenk — Načelnik.
—	»Geografsko društvo« na ljubljanski univerzi je na svojem III. rednem občnem zboru dne 12. marca t, 1. izvolilo sledeči odbor: Savnik Roman, cand. phil., predsednik. Baš Franjo ,cand. phil, podpredsednik, Bednarik Rado, cand. phil., blagajnik, Rakovec Ivan, stud. phiL, tajnik, Aplenc Ri-kard, cand. phlL, knjižničar. Beg Dušan, cand- phiL, Mlinar Ivan, cand. phiL, odbor* nika. Mlinar Helena, cand. phil. Reja Oskar, stud. phil., odbor, namestnika, Rubič Ivo, cand. phil-, Bačar Rafael, stud. phil, revizorja, Letverikova Aleksandra, cand. phil,, Mehle Fran, stud. phil, ta Clč Viktor, »tod. phil-, častno razsodišče.
— Odbor J. A. D. »Trlgjav* (podružnica Ljubljana), izvoljen na IH. rednem «točnem zboru dne 14. t tn- se je konstituiral sledeče: Predsednik: Mojzer Tone, cand, tor., podpredsednik: Lah Jože, cand. Ing, tajnik: Planinšek Odon, cand. jur, blagajnik: Skalicky Zdenko, stud. teh, knjižničar: Cok Bernard, stud. med., arhivar: Lichten-watiner Milan, stud. tor, zapisnikar: Fajdiga Franjo, stud. teh., odbornik: Andoljšek Mirko, stud. teh, revizor: Žabkar Albin, cand. phil, revizor: Zmuc Anton, stud. phil — Za odbor: Planinšek, t Č. tajnik.
— Nabavljalna zadruga javnih nameščencev, r. z. v Ljubljani, opozarja svoje Člane, da se zanesljivo udeleže I. rednega občnega zbora, ki se vrši dne 24. marca t. k ob 20. nri v dvorani Mestnega doma.
Narodno zdravstvo.
—- Zdravstveno stanje v Ljubljani — Uradni zdravstveni Ukaz Izkazuje, da Je v občini ljubljanski v dobi 0d 11. do 17. marca umrlo 22 oseb In sicer 11 moških in 11 žensk. Rodilo se Je 25 otrok. 6 oseb je umrlo za jetiko, 2 za pljučnico, 2 za rakom,
2 za srčno hibo, 9 pa vsied drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na davici Te obolela 1 oseba, ki se nahaja vjavni bolnici.
•— Opustitev poštnega urada. S privoljenjem poštnega ministrstva štev. 9570 od 21. februarja t L se dne 15. marca t L začasno opusti pošta Dovje. Obenem se prideta kraji Dovje, Belica ta Sodelčnlk pošti Mojstrana. Dne 16. marca 1923 se uvede pri pošti Mojstrana dostavljanje poštnih pošiljk
Izpred zodiiža.
*
Ljubljana, 21. marca, DOBIČKANOSNA DOBAVA.
Samska lončarica Mana Pirčeva se je naučila na sejmu v Mengšu sledeči način dobičkanosne, a nevarne in pogubne dobave. Dne 4 .maja se je peljala s kolesom v Kranj in se oglasila pri trgovcu Chroba-tn. Predstavila se je kot poslanka trgovca Ivana Kerna iz Cerkelj to je vzela na njegov račun za 4083 kron raznega blaga. — Ker se ji je to tako lahko posrečilo, je poskušala ta posel dalje. — Cez 3 mesece se je oglasila pri trgovcu Ivanu Savniku v Kranju, kjer je zahtevala v imenu Oto Homana iz Radovljice za približno 48.000 kron blaga. — 2e so pomočniki pripravljali zavoj, ko je prišel gospodar. Iz previdnosti ie telefoniral Homanu v Radovljico In go-ijufica je bila razkrinkana. — Obsojena je bila včeraj zaradi te svoje podjetnosti na 4 mesece ječe ter mora povrniti stroške in škodo.
HUDA PONOČNJAKA.
V noč! po sv. treh kraljih se je vzbudila okoli polnoči posestnica Ana Baraga v Igavasi. Vzbudil jo je šum in ropot pri sosedu. Slišala in razločila je znane glasove: »Boš ti mene gonil spat!« — No, pa udar’, če imaš korajžo!« — »Koga, koga?« Cula je težke korake, loput z vratmi ~~ potegnila je odejo čez glavo in za njo je bil nočni prizor odigran. — Pretepača sta bila posestnik Franc Žigimond to posestnikov sin Janez Žnidaršič. — Oba sta znana nasilneža, oba že večkrat kaznovana. Do pretepa jih je dovedla stara vaška razvada, da pode razgrajači drug drugega spat. ~-Med pretepom je udaril Žigismond Žnidaršiča s sekiro po čelu. — Fant je padel in zakričal: »Francč, kaj si mi napravil!« — Žigismond uverjen, da ga je ubil, pa se je javil orožnikom. — Žnidaršič je okreval In mu je ostala za spomin ie težka brazgotina na glavi. ~ Sodišče je sodilo izredno milo to je dobil žigismond, ki se je zagovarjal s popolno pijanostjo radi prekoračenja silobrana le 14 dni zapora in mora plačati vse stroške. Za odškodnino 50.500 kron pa mora tožiti oškodovanec pri clvilno-pravnem sodišču.
NE ODTEGUJTE OTROK ŠOU!
Zakonska Franca in Ferdinand Šinkovec, pos. v Lipijah pri Zg. Tuhinju sta vzela k sebi, ker nimata svojih otrok, še šoloobveznega dečka Franca Cvara. Vpo-rabljaia sta ga za pastirstvo in druga lažja kmetska dela. Ker sta ga pa odvračala od šole, je bii gospodar vsied neopravičene šoiske zamude obsojen na 40 kron globe. To je dalo povod današnji obravnavi. — Žena je spisala sporazumno z možem hudo ovadbo proti učiteljici Štef. Subertovi. — Med drugim ji očita podkupovanje in izkoriščanje otrok za lastna dela. — Natančna preiskava je jasno ugotovila, da so vsa ta očitanja brez vsake podlage. Učiteljica je svoje potrebščine kupovala, ie včasih se je pripetil slučaj, da so ji stariši nagradili posebne ure — osobito za ročna dela —- mesto z denarjem z dajatvami v naravi. Obtožena Franca Šinkovčcva je bila obsojena po § 104 s. k. z, na 200 Din globe ali 4 dni zapora ta mora plačati vse stroške.
TATVINA HRUŠK IN KRIVA PRISEGA-
Dne 17. novembra se je vršila pri okr. sodišču v Litiji obravnava prot! sestrama Antoniji in Amaliji Hostnikovi, k! sta bili obtoženi, da sta kradli hruške. Priči Roza bimenc in Marija Planinc sta izpovedali pod prisego, da sta obtoženki nedolžni. — Pr! današnji obravnavi ste obtoženi prvi dve, da sta nagovorili priči k krivem pričevanju, soobtoženki pa radi krivega pričevanja. Sestri ugotavljata, da nista kradli In tudi ne nagovarjali prič, kako naj izpovedo. Njihovi soobtoženki pa potrjujeta njen zagovor. Ker sodišče vsied nejasnosti ni moglo ugotoviti, na kateri dan gre za tatvino to odnosno za pričevanje, so bita vse štiri obtoženke oproščene.
KROŠNJAR IZ BANJALUKE.
Tvrdki Felix Urbanc in Leo Souvan v Ljubljani ste dobili od nekega Antona Kaj-feža, trgovca z usnjem, mešanim blagom in deželnimi pridelki v Banjaluki, naročilo za razno blago za moške in ženske obleke ra perilo. Urbanc je odgovoril, da naj Pride naročnik osebno r Ljubljano, Souvan pa je poslal cel zaboj blaga, ki je bik) vredno 24.000 kron. — Ker ni bilo plačila, se je tvrdka pobrigala za denar to ugotovili so, da naročnik nf niti trgovec, niti krošnjar, marveč navaden slepar. Obtoženec k obravnavi ni prižel, pisal pa je, da prizna nakup na gori omenjen način, trdi pa. da je imel namen blago plačati, kar bi bil že tudi storil, da ni prišel v kritičnem času v težke razmere radi raznih družinskih nesreč. Mož ie bil obsojen na 3 mesece ječe z različnim! dodatki ta mora povrniti škodo 24.000 K,
IZJAVA.
Oosp. inženir Kranjec je podal v včerajšnjem »Jutru« povsem zavito ta hujskajočo izjavo, s katero hoče na en! strani opravičiti dejanski napad na obč. svetnika Rupnika, na drugi strani pa nahujskati proti nama Orjunašc. Izjavljam, da se je med menoj to Kranjcem takoj, ko sem prišel z g. Rupnikom v restavracijo »Slon« razvilo prerekanje glede volitev. Na mojo trditev, ki Jo vzdržujem In ki je g. Kranjca tako hudo razljutila, namreč, da se je pri teh volitvah pokazalo, da stoji Orjuna v službi demokratske stranke Jtar je potrdil tudi Rupnik, se Je približal Kranjc Rupniku, ki je sedel bliže njega, od zadal in mu z močnim udarcem na uho prebil ušesno mreno. Nad tem surovim činom so se zgražali vsi gostje In Rupnik le reagiral s tem, da Je rekel, da se v Javnih lokalih obnašajo tako samo barabe. V tistem trenotku Je udaril Kranjc Rupnika s palico po glavi. Intervenirali so ogorčeni gostje ta kos Kranjčeve suknje, ki je ostal v restavraciji, dokazuje, da se je Kranjc s silo Iztrgal In hotel pobegniti. Med tem ga je v veži zalotil policijski stražnik, $ katerim smo Hi skupaj na policijo .kjer se Je dogodek protokoliral, nato pa k uradnemu zdravniku dr. Avramoviču, ki Je konstatiral pri Rupniku na levem ušesu lahko, na desnem pa težko poškodbo s s« nedoglednimi posledicami. Med potjo je nama Kranjc vpričo stražnika grozil.
Spremljalo nas Je nekal članov Oriune do policije In potem do Rupnikovega stanovanja. Vzdržujem se vsake nadaljnje polemike. Gospod inženir Kranjc bo imel priliko pri sodišču dokazati, kaj je resnica-
Anton Brandner.
(Prejel! »mo tudi tozadevno iriavo g. mfc Kranjca, ki pa je z ozirom na ne-prOdadao stilizacijo nismo priobčili. Kdo
m st»fc 1» jtaik odtačita sodBlta-, Uredi
' ^..........'........v
X Scjmskl Vestnik, ki bo oficijelno glasilo III. Ljubljanskega velesejma, vršečega se od 1. do 10. septembra 1923, izšel bo prihodnji mesec in bo perijodično izhajal do otvoritve letošnje prireditve, bo prinašal zelo zanimivo vsebino in se bo izdal v visoki nakladi. Razširjen bo ne samo po Jugoslaviji, ampak tudi v inozemstvu ter tiskan v vseh srednjeevropskih jezikih- Prinašal bo aktualne gospodarske članke in splošne, tako za industrijski in trgovski svet kakor tudi za konzumente važne informacije. Zato ga bo vsakdo čital z največjim zanimanjem in se inseriranje v njem v resnici izplača. Vsem pridobitnim krogom toplo priporočamo, da se poslužilo te ugodne in uspešne prilike. Vestnik bo izhajal v kvart-formatu in stane oglas na celi strani 1000 Din, manjši oglasi temu sorazmerno. Blagovolite poslati tozadevno naročilo čjmpreje uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
X Na svinjski semenj v Mariboru dne 16. marca 1923 se je pripeljalo 91 svinj. Cene so bita: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 1400—1600 K, 3—4 mesece stari komad 2000—2500 K. 5—7 mesecev stari komad 3200—3500 K, 8—10 mesecev stari 4200—4500 K. Polpitane svinje 1 kg mrtve teže 115—120 K, 1 kg žive teže 90—105 K. Razprodalo se ie vse.
B©rssia poročila.
Zagreb, 21. marca. Devize: Dunaj 0.135—0.1365, BerUn 0.47—0.475, Budimpešta 2.30—2.35, Italija 471—473, London 459—460, New York 97—97.75, Pariz 635—640, Praga 291—292.50, Švica 1810— 1820, Varšava 0.26—0.265. Valute: Dolarji 94.50—96, avstrijske krone 0.135— 0.136, češkoslovaške krone 280—285, madžarske krone 0—225, napoleondori 0—375, Ure 462—465.
Zagreb, 21. marca. (Priv.) Devize: New York 97—97.75, Pariz 6-35—6,40, Švica 18.10—18.20, London 4.59—4,60, Dunaj 13.50—13.65, Praga 291.50—292.50. Bukarešta 2.30—2.35, Italija 4.71—4.73, Berlin 47—47.50- Valute: Dolarji 94.50—96.
Beograd, 21. marca. Devize: Berlin 0.45—047, Dunaj 0.136—0.137, Budimpešta 2.40—2.50, Sofija 61.50—62, Praga 288—292. Pariz 630—635, Ženeva 1810— 1820, Milan 467—470, New York 96—98, London 456—462. Valute: Dolarji 96—98.
C u r i h,	21. marca. Otvoritev:
Berlin 2.59, Holandija 213.30, New York 540.50. London 25.37. Pariz 35.70, Milan 26.17, Praga 16.025, Budimpešta 13.50, Zagreb 5.555, Bukarešta 1.55, Dunaj 74-50, avstrijske krone 75.
C u r 1 h, 21. marca. Zaključek: Berlin 2.60, Holandija 213-60, New York 541.50, London 25.40, Pariz 35.85, Milan 26.22, Praga 16.52, Budimpešta 13, Zagreb 5.55, Bukarešta 1-55, Sofija 3.35, Dunaj 74.75, avstr, krone 75.
Dunaj, 21. marca- Devize: Beograd 731—733, Berlin 3.43—3.53, Budimpešta 16.45—16.55, London 335.700—336.300, Milan 3476—3484, New York 71.575—71.725, Pariz 4759—4771, Praga 2124—2130, Sofija 464-50—465.50, Curih 13.235—13265. Valute: Dolarji 71,250—71.550, levi 443--147, nemške marke 3.33—3.63, funti 334.000— 335.000, francoski franki 4700—4730, lire 3452.50—3457.50, dinarji 726—730, leji 334— 336, švicarski franki 13.145—13.205, madžarske krone 12.15—12.35.
Berlin, 21. marca. Dunaj 28.89, Budimpešta 456, Milan 100.947, Praga 61.820, Pariz 138.552, London 97.755, New York
20.847.75,	Crnih 385.035, Beograd 0.
Praga, 21. marca. Dunaj 4.625, Berlin 16.625, Rim 166.25, avstrijske krone 4.60, Ure 16925, Budimpešta 80.50, Pariz 22325, London 160.625. New York 3420, Curib
634.75,	Beograd 36.50-
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Poslano.9)
KSnigl- Hofspedition des Königreiches SHS »Orient«, Zentrale in Maribor.
Pod tem naslovom prinaša »Tabor« z dne 17- marca napad na tvrdko »Orient« češ da je ta tvrdka nemška in skuša tako pred javnostjo brlskiratl to družbo. Ugotavljam kot trgovec strokovnjak to glavni ravnatelj te družbe sledeče:
1.	Mi priznavamo, da se glase naša pisma iz Nemčije v nemškem jeziku, kakor tudi za Francosko in Anglijo v francoskem fn angleškem jeziku itd.
2.	V interesu naše države in njenega industrijskega in .trgovskega razvoja je, da se dobe Sim intenzivnejše zveze z inostran-stvom ,da se tako ugled trgovine in industrije ta z njo tudi ugled države dvigne.
3.	Da se to doseže, je potrebno, da trgovec v občevanju z inozemci ni nacijona-len šovinist, temveč pokaže vso kulantnost to toleranco, da doseže svoj ci!j, ne da bi seveda s tem žalil svoj nacijonalen ponos.
4 To je princip, katerega se drže svetovne tvrdke, tega principa se hoče držati tudi naša tvrdka, ki uživa ravno vsied tega zaupanje v drugih svetovnih tvrdkah.
5.	Kdor pa ravna proti temu principu, ni pravi trgovec, ki hoče priomoči k gospodarskemu razvoju in ugledu naše države, temveč Je zakotni cincar, ki skuša z intrigant-stvom podirati velika podjetja, ki vršijo svofo gospodarsko to obenem tudi nacijo-nalno dolžnost.
6.	Duševni niveamc pisca ta tudi lista, ki privlačuje intrige proti naši tvrdki, je pa tem bolj prozoren, ker skuša to naše popolnoma pravilno stališče nacijonalno šovinistično pobarvati in ga izkoristiti v demokratske svrhe s tem, da omenja g. Hribarja, ki nima z nami drugače kot državnik absolutno nobene zveze.
Ker se neresni napadi od strani poedi-ftfh demokratskih špekulantov ponavljajo naš? tvrdko, odgovoril sem, da javnost in tisti, ki Jim je pri srcu gospodarski dobrobit države, pometejo z židovskim! demokratskimi špekulanti, ki hočeta izkoriščati ideje in to kar nam je najsvetejše, y svoje koristo-lovskc cincarske namene.
Maribor, dne 30. marca 1923.
Albert Pečevnik,
glavni ravnatelj ta upravni svetnik »Orient« d. d,
• Za to »Poslano« sjedafirvo se od«»-
'■m
Sfraa I
iJUTRANJč KOVOSTI.C
Sfer. -ft
%iQ Oaboriauj
AkS štov. 11

Roman.
('Jadaljcvanje.)
Njena zvesta Milhonne je Vrlentini vse to povedala. Obupavala je. če se je ozirala v svojo temno prihodnjost, ki je ni razsvetljevalo nobeno upanje. Njena volja je bila zlomljena in ostala ji Je samo še udanost ponižanih, ki so se odpovedali vsaki sreči na svetu.
In čas je potekal; pretekla so štiri leta od »neza usodnega večera, ko je stopil Caston na Menoulov čoln ter se odpeljal po Rhoni navzdol.
Ta štiri leta je bila grofica de La Verberie kar naislabše uporabila.
Ko je videla, da nikakor ne more izhajati z obrestmi in ker ni v svojem napačnem ponosu hotela prodati svojih posestev, ki so ped njenim slabim gospodarstvom nosila komaj dva odstotka, je začela jemati na posodo ter rabiti kapital in obresti.
Ker pa se mora na tej poti premagati človek lamo pri prvem koraku, je šlo z njo hitro navzdol.
Pogosto je imela goste v hiši ter se je vozila v Nimes in Avignon; naročala je krasne toalete Iz Pariza in živela razkošno. Vse, kar je do sedaj pričakovala od radodarnosti zaljubljenega zeta, si je dovoljevala sedaj sama.
Tako je napravila tekom štirih let 40.C0O frankov dolga in ni mogla več plačati niti obresti. Ni si več vedela pomoči in po noči se ji jc sanjalo, da jo bodo zarubili. Toda slučaj Ji je pomagal. Nekako pred enim mesecem se je mudil v vasi pri tfradu La Verberie mlad inženir, ki je imel delo pri uravnavanju Rhone. Ker je bil mlad. čeden in duhovit, so ga kmalu sprejeli v družbo in grofica ga je srečala pogosto v hišah, ki jih je zvečer po-•ečala, da se udeleži kake igre.
Mladi inženir je bil An drč Fauvel. Spoznal je Valentino, opazoval jo je in se polagoma zaljubil
V	tiho deklico z nežnimi, žalostnimi očmi, ki je larela sredi teh zaprašenih ljudi kakor roža v zimski pokrajini
Ni bil še govoril z Valentino, ko jo je že ljubil.
Razmeroma bogat, se mu je odpirala sijajna bodočnost; razpolagal je z energijo, s katero je mogoče pridobiti milijone. Bil je prost in si je prisegel da mora biti Valentina njegova žena. Najprej it je odkril neki stari, na svoje plemstvo ponosni, a revni dami prijateljici gospe na La Verberie ter 0 našteval vse prednosti, zaradi katerih bi bil prav Sadež zeta.
Dolgo ga je dama poslušala, končno pa mu ni prikrivala, kako smele so njegove želje.
»Kaj! Mlad človek brez imena, navaden Pau-vel geometer ali zemljemerec, je hotel prositi za roko neke La Verberie! Iz tega visokega stališča je razraotiivala to zadevo, končno pa je le našla Izhod.
»KUub vsemu temu bi bilo mogoče, da ga ne odklonijo. Grofica je v velikih denarnih stiskah, dolžna Je bogu in vsemu svetu; dostikrat jo obiščejo eksekutorji, tako da... Saj razumete, če bi prišel mlad premožen mož s poštenimi nameni ne vem, kaj bi se moglo zgoditi.«
Andrč Fauvel je bil mlad. kar mu je govorila Stara dama, se mu je zdelo vse to nesmiselno. Ko pa je stvar premislil ter spoznal plemiške rodbine
V	okolici, ki so imele posebno mnogo predsodkov. Je spoznal da bi mogli biti 3e obziri na premoženje Zadosti močni, da bi mu mogla grofica de La Verberie obljubiti roko svoje hčerke. Bilo mu je sicer *elo nevšeč, da bi se pri svoji snubitvi skliceval na svoje premoženje. Ni pa imel v celi okolici nikogar, komur bi se bil mogel zaupati in njegova ljubezen je bila tako velika, da je sklenil vse to prezreti
Sama se mu je nndBa prilika, če že ne, da bi se bil po vseh pravilih, vendar pa da se je jasno izrazil Ko je hotel nekega večera večerjati v nekem hotelu v Beaucairu, je videl gospo de La
Verberie, ki je ravno sedla za mizo. Zardel je ter jo prosil za dovoljenje, da sme prisesti, kar mu jo grofica z vzpodbujajočim pogledom dovolila,
Ali je grofica slutila ljubezen mladega inženirja? Ali ji je bila njena soseda vse p vedala? Kdo ve! To pa je gotovo, da je začela že pri juhi, rs da bi bila dala Andreju časa, da bi bil polagoma prišel na predmet, ki mu je bil tako zelo pri srcu, tožiti o slabih časih, kako malo je denarja in kako nesramni in požrešni so trgovci.
Prišla je namrč v Beaucaire zaradi posojila ter je našla vsa vrata zaklenjena. Njen notar ji je sedaj svetoval da naj proda svoja že tako visoko obremenjena posestva. Jeza nad tem predlogom ji je razvozlala jezik napram temu skoraj neznanemu možu. Govorila je o svojih stiskah, o skrbi za pri-hodnjost in predvsem, da ne ve, kako naj omoži svojo ljubo hčerko.
Poslušal je te tožbe s sočutjem v obrazu, v svoji notranjosti pa je bil ves srečen. Zato je pričel, ne da bi jo bil pustil priti do konca, njeno zadevo razmotrivati s svojega stališča, kakor se je izrazil. Ko je bil grofico zadostno pomiloval, ie priznal da si ne more razložiti njenih skrbi.
»Kako! Misel, da ne more dati svoji hčerki dote, jo muči! Saj je vendar njena najlepša in največjega poželjen'a vredna dota njena plemenitost in njena lepota. On da pozna moža. ki bi se čutil nad vse srečnega, če bi hotela Valentina nositi njegovo ime in ta mož bi smatral tudi za svojo prijetno dolžnost, da oprosti njeno mater vseh skrbi
Končno pa je rekel, da položaj grofice gotovo tudi ni tako slab, kakor ona to slika. Koliko pa bi bilo treba, da se ona reši dolgov, ki bremenc na posestvu La Verberie? Kakih 40.0CQ frankov? To res ni nikaka omembe vredna vsota. Sploh pa bi zet, ki ljubi Valentino, gotovo skrbel tudi za njeno udobnost, ki ji gre zaradi njene starosti, zaradi njenega plemstva in njene nesreče. Gotovo bi se trudil njen zet zvišati ji dohodke.
Medtem ko je govoril Andrč z odkritosrčnostjo, ki je morala biti naravna, o vsem tem, se je zdelo grofici kakor da pada nebeška zlata rosa na vse njene denarne rane; smehljala se je in njeni majhni pohlepni očesi sta ga božali s svojim poželjivim svitom.
»Ej!« je vzdihnila, »s 40.000 franki ne bi bilo storjeno. La Verberie bi ne bil rešen; z obrestmi in stroški bi bilo že treba 60.000 frankov.«
»Kaj to! štirideset ali šestdeset, to ni dosti razločka.«
»AH pa bi razumel moj zet. Če bi se tak čudovit človek res našel, tudi potrebe mojega življenja?«
»Mislim, da bi mu bilo le veselje priložiti obrestim Vašega posestva še kakih 4000 frankov.«
Grofica ni takoj odgovorila, računala je,
»4000 frankov,« je končno rekla, »to bi ne bilo posebno mnogo. — vse je tu tako drago. Toda 6000!... o, s 6000 franki...«
Mlademu inženirju se je ta zahteva zdela pač nekoliko močna, toda z brezskrbno radodarnostjo ljubečega je odogovoril:
»Zet. o katerem govoriva, bi pač ne ljubi! Valentine, če bi ga malenkost 2000 frankov zadrževala.*
Naenkrat pa je prišel grofici ugovor,
»Tudi bi moralo biti določeno, da ima častivredni zet, o katerem govoriva, zadosti premože-
nja. da izpolni svoje obveznosti. Preveliko važnost polagam na srečo svoje hčerke, kakor tla bi jo dala mož», ki mi ne trudi dosti varnosti.«
»Pravcata kupna pogodba!« si ja mislil Fauvel, ki ga je 'odo sram. Glasno pa je nadaljeval:
»Seveda bi se Vaš zet v ženitni pogodbi zavez:.! .. .*	v
»Kaj še, gospod! To bi ne bilo spodobno, kaj bi rekli o meni?«
»Oprostite! Saj bi se dalo omeniti, da so Vaša penzija obresti kapitala, ki ste mu ga prepustili«
»Na ta način že.«
Gospa de La Verberie je obstojala na tem, da popelje Andrč ja v svojem vozu domov. Niti ene direktne besede nista govorila, toda razumela sta se, in drug o drugem sta si bila na jasnem. Razumela sta se tako dobro, da je podala grofica mlademu inženirju, ko sta se pripeljala pred njegovo stanovanje, roko, ki jo je ta v mislih na lepe Va-lentinine oči poljubil, in da ga je grofica povabila za prihodnji dan na kosilo.
Že leta ni bila stara dama tako dobre volje, da so se ji služkinje čudile.
Iz obupnega položaja se je videla prestavljeno v skoraj sijajne razmere in kljub svojemu ponosu ni spoznala nesramnosti svojega početja.
»šest tisoč frankov! Mladi geometer je priden mož, — in tritisoč frankov iz posestev, to je 9003 frankov rente. Mlad dva se bosta presel'ia v Pariz. potem lahko obiščem ljuba otroka in me ne stane skoraj nič.«
Za to ceno bi ne bila dala ene svoje hčerke, dala bi tri. če bi jih imela. Naenkrat pa jo je pretresel silen strah.
»Ali bo Valentina privolila?«
Njena bojazen je bila tako velika, da ja stop!!a takoj, da se prepriča, v sobo svoje hčerke, ki jo je našla, kako je pri svitu slabe sveče Čitala.
»Ljubi otrok,« je rekla neposredno, »mlad mož, ki mi je po volji, me je prosil za tvojo roko, in jaz sem mu obljubila.«
Pri teh nepričakovanih besedah se Je Valentina zganila.
»To ni mogoče!« je jecljala.
»In zakaj ne, če smem prositi?«
»Ali si mu rekla, kaj da sem, mati ali sl mu rekla...?«
»O preteklih neumnostih naj bi govorila. Bog me obvaruj! In upam, da boš ti tudi zadosti pametna, da tudi ti tega ne boš storila.«
Dasi je bila nasilnost matere uduŠila v njej vsako voljo, vendar se je v njej uprla pravičnost.
»Ti me hočeš le izkušati. Če bi se poročila z možem, ne da bi mu povedala vsega, bi bilo to podlo izdajstvo.«
Grofica je hotela vzrojiti Vendar pa le spoznala, da bi to pot zadele njene grožnje ob odpor, ki bi ga vest podpirala. Namesto da je ukazovala, je začela prositi.
»Ubogi otrok, uboga, dobra Valentina. Če bi ti slutila najin strašni položaj, ne bi mogla tako govoriti. S tvojo neumnostjo se je pričela najina nesreča; danes je mera polna. Ali veš. kako stoji z nama? Upniki mi groze, da me bodo prepodili s La Verberie. fn kaj potem? Ali naj grem v svoji starosti beračit od vrat do vrat? Mi smo izgubljeni; ta poroka je najino edino upanje.«
In po prošnjah so prišli vzroki ki jih je narekovala pamet. Grofica je Imela čudne pojme. Kar
je bila Imenovala prej še velikanski zločin, se Ji 1* zdela sedaj le madina zmota, ki se doga'a vsak dan. Še bi razumela hčerkin? pomisleke, če bi $a bilo bati razkritja preteklosti. Toda ona, grofica, j? storila vse. da se ni bilo bati ničesar.
Ali bi morda zaradi tega nanj ljubila svojega moža? Ne. A!i bi bil zaradi tega on manj srečen? Gotovo ne. Torej zakaj bi se obotavljala.
Valentine niso materini vzroki niti ganili niti presenetili, manjkalo pa ji je moči, da bi s? bila ustavljala materinim solzam, ki je bila, ko je videla, da ne doseže ničesar, pokleknila pred njo in jo je prosila, da naj Jo reši
Tisoč nasprotnih čustev je obvladovalo nesrečnico in strah jo je bilo posledic njenega sklepa, ki ga ji je hotela mati na ta način iztrgati. Zato je rotila mater, da naj ii da vsaj nekaj ur za premislek.
Tega se ji gospa ds La Verberis ni upala odreči. Čutila je, da bi bilo nespametno sedaj še naprej siliti v njo.
»Kakor hočeš, jaz te zapuščam. Boljše kako* tvoj razum ti bo dalo odločiti tvoje srce med nepotrebnim priznanjem in med srečo tvoje matere.«
Šla je ogor' na iz sobe, toda ne brez upanja. Imela pa je tudi vzroka, da je upala.
Valentina se je videla pred odločitvijo med dvema enako važnima, toda nasprotnima zahtevama in njen nesvobodni duh ni imel moči, da bi razsodil na kateri strani je ležala za njo v tej url dolžnost.
V sled ofnsfitve fapimetie (r^ovint mudim cenjenim odjemalcem sledeči fredmete po znatno znižanih cenah: Sni eni fapir, sortirane barve, perje in žica za rože. Krep papir v rolalr Pismeni papir v škofijah luu/1„n, v mapah !7,o» rini v kasetah. Pivnik la in sa šolarje. Risalni palir vseh velikosti. Svinčniki navadni, Hardtmnth, Noriš, tesarski, kopirni vseh vrst. Peresa me* šana, klaps, alnmininm za okroglo pisavo, Radirke Tabletten, Reilgitmi, Ideal. Kreda v kartonih d 12 in 50 kosov. Šolske mape in šolski zvezki vseh vrst. Ravnila in šolske škalljice. OJjematne, trgovske in prepisne knjige. Raznovrstne kuverte, kakor trgovske, nradite, sodnij-ske (Akten), Notese vseh vrst in velikosti. Raznovrstne razglednice. Venčke in šopke za neveste in birmance. Rožne venčke in denarnice za birmance. Pečatni vosek,
Ker so cene res nizke, naj bode vsakemu i' lastnem interesu, da si blaga Preskrbi, dokler zaloga traja.
URAN-PAPIRNlCA
UUBL3AHA» Mestni trs 11-

liSHiH
tlacla mnoflfia
9 a
časopisnega papirja
mu proilaj«
Ela» p©¥Q ypra¥3 lista.
4.?*„-j»:/,v'« '..»wifc' •• -V- tv ikik'xm» * ♦*>».»v«-**«**
Oglašujte*
v
„jutranjih
Novostih“.
Obiigatorično koncesijonirani
pisHii laMoni a Mii Mio
GRAZ, Petersgasse 48
$2 pripoža za isateste aaalize. — Mota dirate totfrnia pa
ze!o znifaniit nii.
Matija Šmid, Novavas,
p. Št 3urli ob južni železnici
ima

prodati.
:;v.'
'. rfsJ-«.: ’•	"•-‘v'
prvovrstna mol, Mi jt vtil pri postreibi 25 elektromotor jev in premestitvah ploil, vseh mon-talnih det Ur montirati)'* pri materi» lahko nastopi mesto pri JDTONJĆARSIU PIVOVARI-, AP AT IR. Nastop po mo-imestt Moj. Neoienjem imajo prednost,
nrniinniHRanii
Banja, ata, pira,
nMehii
$
•u;V: -aLu&i
'krV k; :
rr'. ■ >• v,v
■L
vT
ga semena najceneje in najbolje pri
Sever <& Komp,
llub!|ana. Welfeva trtica 12.
"h
‘v .
"f
,4> ■/ ‘/V
iiajfinefe angleško In Ješko sukno v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah za pomladno in letno seziio.
Specijalna zaloga
DRAGO SCHWAB
UUBUANA, DVORNI TRG 3
Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglanl, površniki, pelerine, delni plašči, delovni plašči, usnjeni ssko plašči (avto), razno perilo, čepice in drugo modno blago, sukno za modne hlače. — Oadala blaga na metre* Sprejemajo se tudi naročila za obleke.
Zajamčeno prvovrstna Izdelava po meri v lastnem modnem salonu.
ADRI3A
draprija fotamoniifaktiiFa parfumerija
Barva za plrube on groš io ca «letali»
Drese. Scemlkali:«, toaletne in fotografske potrebščine, bolniška oskrbna sredstva. Kemikalije za kmetovalce, za Izdelovanje usn|a In za draga obrti. Barve ta Uvtla*
UUBUANA,
Selenburgova ulica S,
nasproti glavne pošte.
:-vi-
‘V -»•/
v J-.;: r
Iv JV.
f-U; /
V'1
vV'V vj.
V ,,	•
'•.v:	.
. -i ■tf. ■■
J-	■
; ■	; i i
HU.'-v
VV-;-:,
' ' 3-	-V.	. . •'
Tužnim arcera naznanjamo vsem prijateljem li» -manesm- da je naš preljubljejM steli oče io test» gospod
raaipliari. EallFijßl PlECOli
danes ob četrt na tri po kratki mučni bolezni v 73. leta svoje dobe, previden s tolažili sv. vere preminul
Pogreb dragega pokojnika s® vrlf danes v četrtek dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Knafljeva ulica št. 16 na glavni kolodvor, od koder se zemeljski ostanki prepeljejo v Trst in polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Ljubljana» 22.marca 5923.
•v..;:
« ’
r - ■ -	.
X'1
V
II
V "V
S
U fo
' V " ;;
" \ ;
, r! '' ■ j' ’ :
Rodbine Piccol-Osoreutz.
■v tV
Av.. v. i -J- ■
X- ■ VV^'!_ :
VV-v V; •V x '
XV.,
' J, ■ 'V..* -
Hitela la tiska ȣvcza& tiskam te kajicusa* x MaMteak